Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 233 Nataša Golob, Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Arhiv Re- publike Slovenije . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Arhiv Republike Slovenije, 2018. 291 strani, ilustracije (Biblioteka/Bibliotheca, 17; Manuscripta et fragmenta, 1). V novi seriji Manuscripta et fragmenta je konec leta 2018 Slovenska akademija znanosti in umetnosti skupaj z Arhivom Republike Slovenije izdala prakti čen in koristen priro čnik za vse, ki jih zanimajo srednjeveški rokopisni kodeksi in njiho- vi preostanki, pismenost in bralna kultura, knjižno slikarstvo, knjigoveštvo ipd. Zaslužna profesorica Filozofske fakultete v Ljubljani Nataša Golob je z gradivom Arhiva RS odprla ve čletni projekt evidentiranja in katalogizacije srednjeveških rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hranijo slovenski arhivi in knjižnice. Rokopisne kodekse in fragmente iz Arhiva RS so raziskovalci sem in tja že obravnavali v razli čnih člankih (npr. Jože Šorn, Janez Zor, Janez Hö fl er, Jurij Snoj, Nataša Golob idr.), razstavnih katalogih (najbolj sistemati čno leta 1990 v katalogu Rokopisi Arhiva Republike Slovenije ) in monogra fi jah (Nataša Golob), vendar so bile predstavitve rokopisnih fragmentov obi čajno podrejene drugim vsebinskim ciljem in ne toliko kodikološki analizi. Najve č pozornosti so namre č doslej pritegnili tisti frag- menti, ki so izstopali zaradi zgodovinskega pomena, so zrcalili kulturne tradicije, so kakovostna literarna dela ali pomembni jezikovni spomeniki. Med fragmenti iz Arhiva RS je tudi nekaj takih, ki so bili deležni posebne pozornosti zaradi knjižnega slikarstva. Med pregledi srednjeveških rokopisnih kodeksov, zlasti tistih, ki so se ohranili v slovenskih javnih zbirkah, je sicer še vedno temeljno delo knjiga Milka Kosa in Franceta Steleta Srednjeveški rokopisi v Sloveniji iz leta 1931. V njej je (p)opisanih 159 kodeksov ter njihovih ve čjih in manjših ohranjenih delov (fragmentov). Prav tako je dragocena opozorila na fragmente zaslediti v katalogu prvotiskov, ki sta ga z naslovom Inkunabule v Sloveniji leta 1957 pripravila Alfonz Gspan in Josip Badali ć. Prav fragmentom, tudi najmanjšim, najbolj obdrsanim in zamazanim drobcem, se je sistemati čno posvetila Nataša Golob, že nekaj časa najboljša poznavalka in raziskovalka srednjeveške rokopisne knjižne produkcije na Slovenskem. Rezultati njenega ciljnega evidentiranja in popisovanja srednjeveških latinskih fragmentov bodo v naslednjih letih brž čas zamajali marsikatero ukoreninjeno predstavo o tem, kaj so na naših tleh neko č pisali, prepisovali in brali. Monogra fi ja ima smiselno zasnovano strukturo. Predgovoru urednika nove serije (Peter Štih) sledijo avtori čina kratka izhodiš čna pojasnila in uvodna študija, ki Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 234 postreže s pregledom dosedanjih raziskav te problematike, metodološkimi prijemi in sinteti čno predstavitvijo najpomembnejših spoznanj raziskave. V uvodni del knjige je umeš čen tudi Seznam srednjeveških rokopisov in rokopi- snih fragmentov , ki so nato predstavljeni v osrednjem delu monogra fi je – katalogu. Seznam je pravzaprav povzetek »glave « vseh kataloških enot, saj prinaša natan čno arhivsko signaturo fragmenta ali njegovega »nosilca« (številko in ime fonda oz. zbirke v strukturi Arhiva RS, oznako tehni čne in/ali popisne enote, njen naslov in čas nastanka) in nato obravnavani fragment sam (naslov oz. vsebino fragmenta, morebitnega identi fi ciranega avtorja ali prepisovalca, kraj nastanka oz. pisno šola, čas nastanka). Npr.: SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 2, fasc. I/2, Lit. B – IV, 18, Register tedenskega denari ča kaplanije sv. Janeza v župniji Stara Loka, 1595–1597; 1. in 2. pismo Korin čanom. Srednjeevropska šola (Klosterneuburg?), 3. četrtina 13. stoletja ali SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/31r, Dnevnik ljubljanskega jezuitskega kolegija, 1651; Misal. Južna Nem čija, 1. polovica 15. stoletja. Katalogu sledijo na koncu monogra fi je seznama osebnih in krajevnih imen, seznam vseh navedenih rokopisov, ki so bili konzultirani pri časovnih in prostorskih opredelitvah obravnavanih fragmentov (rokopisi so razvrš čeni po abecednem redu njihovih nahajališ č), iz črpna bibliogra fi ja (seznam kratic, spletnih virov, objavljenih virov in literature) in povzetek v angleškem jeziku ( Medieval manuscripts and manuscript fragments: Archives of the Republic of Slovenia ). Katalog srednjeveških rokopisov in rokopisnih fragmentov je jedro monogra fi je (str. 51–255). Golobova je zbrala 132 kataloških enot, ker pa je v nekaterih predstavljenih ve č kosov, je pravzaprav opisanih ve č kot 190 posami čnih fragmentov. Pod eno zapo- redno številko je namre č mogo če najti ve čje število fragmentov, če so bili po tradiciji zbrani v eni mapi ali pa je ena vezava sestavljena iz ve č fragmentov istega rokopisa. Posami čni rokopisni fragmenti ali delni rokopisi se v Arhivu RS nahajajo v nekaterih starejših upravnih in pravosodnih fondih, precej ve č jih je v gradivu gospostev in samostanov – npr. SI AS 746, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Kostanjevica (kar 31 enot); SI AS 748, Gospostvo Krumperk (5 enot); SI AS 767, Jezuitska rezidenca in državno gospostvo Pleterje (15 enot); SI AS 781, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Sti čna (4 enote) – ter seveda v SI AS 1073, Zbirka rokopisov (35 enot), SI AS 1074, Zbirka urbarjev (13 enot) in SI AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Histori čnega društva za Kranjsko (15 enot). Poudariti velja, da so bili doslej bolj poznani zgolj fragmenti iz zadnjih treh navedenih zbirk, ki so natan čneje popisa- ne, dve od njih (SI AS 1073 in SI AS 1080) pa vsebujeta fragmente, ki so bili ob restavratorskih postopkih ali kako druga če lo čeni od svojih nosilcev. Fragmenti so v katalogu urejeni po naraš čajo čih signaturah, kakor so razvrš čeni tudi fondi in zbirke Arhiva RS (konkretno od SI AS 1 do SI AS 1080). Ker je v nekaterih fondih oz. zbirkah pod eno signaturo v tehni čni enoti (škatli, fasciklu, knjigi, mapi itd.) zbranih ve č fragmentov, so ti v katalogu zaznamovani s črkami abecede, zapisanimi v oklepaju. Kodikološki popis vsakega fragmenta oz. kataloške enote praviloma ( če jih je bilo mogo če dolo čiti) vsebuje te podatke: sedanja signatura; starejše signature, knjižni čni Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 235 vpisi in evidence starejših dokumentacijskih sklopov, zgodovinske notice; provenienca, kronološka in regionalna opredelitev; nosilec (znan / neznan, snet fragment); mesto fragmenta v drugotni rabi, opis uporabe v knjigoveške namene (tip vezave, šivalni na čin, vreznine za trakove); dodatno uporabljeni materiali (za podloge, vezice, šivanje in zavezovanje); opis fragmenta / fragmentov; dimenzije vidnega dela; izmera celotnega fragmenta; domnevne dimenzije osnovnega kodeksa; kodikološke prvine (dimenzije pisnega polja, tip zrcala, pikiranje, vrsti čna višina, paragra fi , reklamanti, kustode, foliiranje, naslovi v živi pagini, sekundarni pripisi itd.); paleografska oznaka, menjave rok; okrasne prvine; pisne snovi; vsebina, incipiti, ekspliciti, rubrike, liturgi čne oznake; lastnosti pergamenta in ohranjenost; zgodovina fragmenta; zgodovina in lastništvo nosilca, ekslibrisi; literatura in objave; drugi zaznamki. »Idealni« opis kataloške enote ima tako kar 20 rubrik. Navedeni podatki pripo- morejo k časovni, regionalni in vsebinski identi fi kaciji ter posredujejo informacijo o zgodovini prvotnega kodeksa in o drugotni rabi. »Odslužene« kodekse so namre č navadno razdrli in posamezni pergamentni fragmenti so zaradi trpežnosti, enostavne rabe in dostopne cene kon čali v delavnicah razli čnih rokodelcev, najve čkrat knji- govezov. Tako so dobili novo vlogo, spet kot element knjige, in to je bila navadno zadnja stopnja v življenju srednjeveškega kodeksa. Ker je fragment marsikdaj edini materialni dokument o obstoju razdrtega rokopisa, je želela Golobova postre či s čim bolj natan čnim popisom fragmentov. Njeno raziskovanje spremlja želja, »da bi iz preostankov sestavili ve čjo celoto, vtis o prvotnem kodeksu, pridobili zgodovinsko in kulturno utemeljene podatke o rokopisu, knjižnici, ustvarjalcih in bralcih. Gre torej za antropologijo srednjeveške knjige.« V primerjavi s fragmenti v vezavah tiskov – praviloma so preostanki rokopisov, ki nimajo s srednjeveško preteklostjo krajev v osrednji slovenski deželi Kranjski ni č skupnega (pa č pa z okoljem, kjer so knjigo tiskali in zvezali) – pa fragmenti, ki so jih za prevleko ali okrepitev knjižnega gradiva potrebovali v tukajšnjih samostanih, župnijskih uradih ali gradovih, izvirajo iz bližnjega okolja in ti so zve čine sedaj v fondih in zbirkah Arhiva RS ter drugih osrednjeslovenskih arhivov in knjižnic. Avtorica je pri popisu upoštevala samo fragmente v latini čni pisavi; mo čno prevladuje knjižna gotica, druge pisave so izjeme. V katalogu zajeto gradivo časovno sega od sredine 9. stoletja do približno leta 1500. Med 132 enotami so tri iz obdobja do sredine 12. stoletja, 23 jih lahko datiramo v drugo polovico 12. stoletja, preostala dela pa so nastala v času med približno letom 1200 in zgodnjim 16. stoletjem. Najbrž ni treba posebej naglašati, da je časovna umestitev nedatiranega rokopisa zgolj na podlagi pisave in s paleografskim preverjanjem precej zahtevno opravilo ter da je datiranje v razpon polovice ali celo četrtine stoletja skoraj optimalen dosežek. O vsebini fragmentov lahko re čemo, da jih je približno tretjina liturgi čne narave, seveda predtridentinske liturgije, ki je ve činoma povezana z obredjem oglejskega patriarhata. Gre predvsem za misale, brevirje in lekcionarje, pa tudi glasbene rokopise in notirana liturgi čna dela. Precej (21) je odlomkov iz Svetega pisma. S svetopisemskimi odlomki ali vsaj citati so povezana teološka in nabožna dela; navedke je najti v pridižnih besedilih, molitvenikih, homilijarjih, legendarijih in drugod, npr. v delih Avrelija Avguština, Gregorja Velikega in Bede Častitljivega. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 236 Med pomembnimi besedili te vrste je treba izpostaviti dele Klosterneuburške evangeljske pripovedi (kat. 129); ohranjenih je pet obrezanih bifolijev. Ohranili so se tudi fragmenti treh zgodovinskih besedil, za katere doslej nismo vedeli, da so obstajala v rokopisni obliki: Antiquitates Judaicae Jožefa Flavija (kat. 75), Historia scholastica Petra Komestorja (kat. 36) in Historia ecclesiastica Orderika Vitala (kat. 6). Med odmevnejša in nepri čakovana odkritja spada še fragment Ptolemajevega Almagesta (kat. 37), nastalega okrog leta 1200. Besedilo je nabito z najrazli čnejšimi podatki, signaturami, letnicami, imeni, merami ipd., nekaj podatkov se (vsaj na videz) tudi ponavlja. Veliko je opomb pod črto, med njimi precej vsebinskih, pojasnjevalnih. Branje je kljub temu gladko, saj je besedilo zanimivo, jezik pa so čen in oprijemljivo barvit. Vsak fragment je predstavljen tudi s črno-belo reprodukcijo kakega bolj zna čilnega ali zgovornega detajla. Katalog srednjeveških rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hrani Arhiv RS, je prvi ciljno zastavljeni popis tega gradiva v eni od slovenskih javnih zbirk. Vse poklicne in ljubiteljske raziskovalce naše srednjeveške pisne dediš čine lahko veseli napoved, da bodo v naslednjih letih na podoben na čin popisani tudi roko- pisni fragmenti drugih ustanov, za čenši z ljubljanskimi (Narodna in univerzitetna knjižnica, Nadško fi jski arhiv v Ljubljani, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Semeniška knjižnica). Novi katalogi bodo – tako kot pri čujo či – ne le nadgradili Kos-Steletov katalog srednjeveških rokopisov, temve č bodo na novo raziskani ali odkriti fragmenti pri čali še o razdrtih srednjeveških rokopisih, s čimer se bo precej spremenil tudi pogled na bralno kulturo »mra čnega« srednjega veka. Sicer pa je nekdo zapisal, da je srednji vek tema čen le še za tistega, ki ima sam temo v glavi. Nataša Golob napoveduje, da že pri čujo či popis (delnih) rokopisov in roko- pisnih fragmentov iz Arhiva RS kaže, da se bo dosedanje vedenje lahko obogatilo za ve č kot sto rokopisnih del, predvsem z obmo čja dežele Kranjske. Pomembna osnova za to trditev je dejstvo, da se je ve čina fragmentov ohranila na vezavah, ki so delo predvsem ljubljanskih knjigovezov od 16. stoletja dalje in to povezuje rokopisne preostanke s prisotnostjo kodeksov v tem okolju. Tako kot so raziskave (in v časih navadni sre čni slu čaji) v slabem stoletju odkrili precej novih kodeksov in njihovih ostankov ter popravili ugotovitve Milka Kosa in Franceta Steleta, tako tudi popis fragmentov iz fondov in zbirk Arhiva RS ne bo pri- tisnil zadnje pike v zgodbo srednjeveških fragmentov iz osrednje slovenske arhivske ustanove. Bo pa katalog kot temeljni znanstveni pripomo ček verjetno vzpodbudil še bolj poglobljene raziskave že znanih fragmentov in morda tudi odkrivanje »novih«. In za konec. Vsi fragmenti, ki jih – dobesedno – osvetljuje monogra fi ja Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Arhiv Republike Slovenije , so ne- podpisani in nedatirani. Bistvo kataloga je v evidenci znanih rokopisnih fragmentov, ki tako niso ve č povsem anonimni in so ozna čeni z vsaj okvirnimi podatki glede časa in kraja nastanka ter vsebine. Lahko bi rekli, da je Nataša Golob zapuš čene najden čke potegnila iz pozabe in jim spet dala zdavnaj pozabljena imena. In njeno delo je res prava »arheologija knjige«, kot so neko č rekli kodikologiji. Andrej Nared