MARC 1 t Albin 2 S Pepdnic* + « 3 Kunlgunda 4 P Kaiirtiir * 5 S Perpetua 6 N 1. Postna 1 P loma?., akvln. 8 T Janez od Bosta 9 S Kv.-Franč. K.+ 10 ft 40 mučencev 11 P Kv.-Koleta + 13 S Kv.-Gregor + 13 N 2. pStmi 14 P Matilda 15 T Lon;;in H S Marija, spole. + LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST R AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Grgan of four' Slovenian Organizations )_ NAJSTAREJŠI IH NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 47. CHICAGO, ILL,, SREDA, 9. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 9, 1938 LETNIK. (VOL). XLVII. " ■ Anglija zahteva, da mora biti špansko vprašanje rešeno prej kakor se bo sklenil kak sporazum z Italijo. — Gre za odstranitev tujezemskega vojaštva iz Španije. — Medsebojno nezaupanje med Francijo in Italijo. London, Anglija. — Kon-1 cem tega tedna se prično med atigleškimi in italijanskimi diplomati pričakovani razgovori Za gospodarsko in politično Nižanje med obema velesila-ftla> ki naj bi privedli končno nekega • nenapadalnega Pakta, h kateremu bi se pritegnili še ostali dve evropski ve-»esili) Francija in Nemčija, s čimer se upa, da bi bila ne v&rnost za mir odstranjena. Te visoke cilje si je postavil angleški min. predsednik Chamberlain, vsled česar je Zadel na tako opozicijo pri lesarskih elementih in ki je spravilo iz vlade tudi prej-^Jega Zun. ministra Edena. teh njegovih načrtov in do fijih uresničenja je pa še skl'ajno dolga pot. Ne glede tio, kako pozicijo bo zavze-a Nemčija pri celi zadevi, se 0c*° morale prej odstraniti ^elike ovire, predno bo prišlo I*0 kakega važnejšega sporama. Ena med temi ovirami Je špansko vprašanje. Anglija je objavila, da se 0ra špansko vprašanje zado-^jivo rešiti, predno bo sploh ^°goČe priti do kakega dogo-,0ra z Italijo. Pri tem ne mi-1 seveda na končanje vojne' Španiji, marveč nje cilj je, vSe ta vojna prepusti iz-^•lučno samo Špancem, ali z ugimi besedami, da se oddani iz gpanije Vse tujezem-0 vojaštvo. To je zadeva, katere se prerekajo ev-diplomati že skoraj PRIZNAVA ZAROTO Načrt, da se zajamejo vsi komunistični voditelji. LOJ ALI ST l POTOPILI LADJO Velika izguba za stično brodovje. nacijonali- Kled r°Pski sko ne Zl celi potek španska voj^ . a so se vsa tozadevna po-^Janja ponovno in ponovno a]i razbila. Vprašanje je zdaj, j1 bo smatral Mussolini pri-2 |tev prijateljstva z Anglijo ra] koristno, da bo riski-zmago svojega zaveznika, ka,era^a Franca. Možno je to, stvJt'.Angleži so ba^e "a drugi Itar- priPravljeni, dovoliti te, Marsikaj v zameno ;med non 3i bodo tudi priznali nje-Pravico do Abesinije. ^eveda ta stvar glede Špa- kajf116 bo šla tak0 *ladk0> p0 1 evropske države so ne- druls»o nezaupne druga proti v&iii- ter v vsaki besedi in dj.^ 1 kretnji svoje sosede vili/ kak.° spletko. Tako se je Mv ni izrazil> da se mora sv0-' kakor bo on odstranil Pretf Vojaštvo iz Španije, za-sPa mednarodni komisiji He ^ francoska meja, da st0m° °d ta"i dohajala lojali-ja p.^.0"105 od zunaj. Francija Se li! PreJšnjih izkušenj ve, i"e ?a na Rajr>e obljube ne mo-^ati, in tako zahteva nasProtno, namreč, da $tv0 ; 11 a J Prej italijansko vo-šel6 ZZ ^Panije in nato se bo Ho njena meja. Točas- Sanfk?1^ nagiba bolj na 6 bo t! 1 in glede te t0Č" Kacl!eba posebnih pogajanj in> ako bo ta zadeva * T2emcev Vojitia'Potem se r_„.......... Voj^^oijonalistom pravica Cems. Ja prepustiti Špan-Vojn ' da »zvoljujejo svo- v Španiji u-namerava do- Moskva, Rusija. — Obravnava proti 21 obtožencem se nadaljuje ta teden. V ponedeljek je bil pozvan na pričevanje eden od njih, namreč Nikolaj I. Bukarin, ki je užival svoječasno tak ugled v komunistični stranki, da se je smatral že skoraj naslednikom Lenina. V svojih izjavah je ta mož brez olepšavanja priznaval svojo krivdo. Povedal je, da je imel z drugimi tovariši v letu 1934 izdelano zaroto, da bo zajel vse delegate na kongresu komunistične stranke,ki so se zbrali tedaj iz vseh krajev Rusije. Poleg tega je nameraval, kakor pravi, zaje- ( ti tudi vse člane vlade in zopet upostaviti kapitalistični režim. Izvedlo se ni tega le zato, ker so se bali nevolje ljudstva. -o- PREKLANJE V VODSTVU TVA Washington, D. C. — Vladno podjetje v dolini reke Tennessee ima točasno homa-tije v svojem vodstvu, katere nasprotniki vlade seveda pridno izrabljajo, da spravijo celo podjetje v slabo luč pred javnostjo. To podjetje vodijo tri možje in dva od njih sta se dvignila proti načelniku tega odbora, A. B. Morganu, ter zahtevata, da odstopi. Obdol-žujeta ga, da je nezmožen in da ovira poslovanje podjetja. Dr. Morgan pa je nasprotno povdaril, da ne bo prostovoljno resigniral, in zahteva kongresno preiskavo o celem poslovanju. -o—— ZGRMEL PREKO NIAGAR-SKEGA SLAPA Niagara Falls, Ont. — Neki delavec, po imenu Clarence Abt, je zadnjo nedeljo po nesreči padel v Niagara reko nad slapom. Hitri tok ga je brzo nesel navzdol in ga vrgel preko roba slapa v globočino pred očmi njegovih tovarišev in številnih turistov. Drugi delavci so mu skušali pomagati in tudi nesrečnež sam se je trudil, da se oprime kake skale v vodi, toda tok je bil preveč močan in vsi poizkusi, da bi preprečili smrt, so bili brezuspešni. -o- CERMAKOVA OBLETNICA Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je tukajšnje češko prebivalstvo obhajalo spomin petletnice tragične smrti svojega rojaka, bivšega chicaškega župana Cermaka. Pri tem so se Čehom pridružine razne druge oranizacije i n tudi predsednik Roosevelt je po svojem zastopniku poslal venec na grob svojega prijatelja, ki je postal žrtev krogle, katera je bila namenjena njemu. Barcelona, Španija. — Vladna stran v Španiji si veliko obeta od izgube, ki jo je zadnjo nedeljo prizadela brodov-ju svojih nasprotnikov, nacionalistov, ko jim je potopila veliko bojno ladjo. Bitka, v kateri se je to pripetilo, se je vršila na Sredozemskem morju, 70 milj daleč od obrežja. Lojalisti so izvabili nacionalistične ladje v neko zasedo, na kar so jih napadli, najprej s ladjami in nato še z bojnimi aeroplani. Ladja, ki je bila pri tem potopljena, se imenuje Baleares in je ena od dveh j največjih ladij, ki so jih imeli nacijonalisti. Vlada upa, da ji bo ta dogodek pripomogel do končne zmage, ker nacijonalisti ne bodo mogli zdaj več tako uspešno blokirati njenega obrežja. -o- PRIPRAVE ZA SPREJEM LJUBLJANSKEGA ŽUPANA Cleveland, O. — Kakor je bilo že poročano, se je ljubljanski župan, dr. Jurij Adle-šič, odzval povabilu, da bo prisostvoval slavnostni otvoritvi tukajšnjega kulturna vrta. Tukajšnji župan, H. H. Burton, je obljubil pripravljalnemu odboru, da bo ob prihodu dr. Adlešiča, 14. maja, sam osebno prišel k sprejemu gosta. TIRANSTVO SE AfE OBDRŽI Angleški pisatelj napoveduje, da bodo, kakor vsi prejšnji tirani, prišli moderni diktatorji v muzej. ČAS, DA SE PLAČAJO DOHODNINSKI DAVKI Dohodninski davki za leto 1937 morajo biti plačani najkasneje do vključno 15. marca. Plačila,katerim morajo biti priložene tudi potrebne tiskovine, se lahko oddajo na lokalnih davčnih uradih ali pa se pošljejo po pošti. Kazni je podvržen vsak, ki bi prepozno plačal, in tudi tisti, ki bi ne priložil tiskovin. Kdor bi potreboval tozadevne podrobne informacije ali pomoč pri sestavljanju tiskovin, jih lahko dobi na pošti ali na drugih lokalnih javnih uradih. -o- VLOMILCI SI POSTREGLI Z VINOM Chicago, 111. — V dom Louisa Caracciolo, 5410 So. Mozart st., so zadnjo nedeljo vdrli neznani zlikovci in se o-koristili s $400 gotovine, kar je imel Caracciolo pripravljeno za potovanje v staro domovino. Pobrali so tudi raznih draguljev za kakih $590 in, ko so videli, da jih nihče ne nadleguje, so se v hiši popolnoma udomačili ter si pred odhodom postregli če s pol ducata steklenicami dobrega vina. KR1ŽEMSVETA — Praga, Čehoslovaška. — Tukajšnja univerza je podelila bivšemu ameriškemu predsedniku Hooverju, ki je bil zadnji teden tukaj na obisku, častni doktorat modroslovja. Od tukaj je Hoover odpotoval v Berlin, kjer namerava imeti razgovor s Hitlerjem. — Budapesta, Ogrska. — Ogrska vlada namerava razpisati notranje posojilo v vrednosti 200 milijqnov dolarjev, kar se bo porabilo v prvi vrsti za oboroževanje. Italija in Avstrija ste priznali Ogrski pravico, da se lahko oboroži. — London, Anglija. — Kakor trdi neki tukajšnji list, je prejel poročilo, da se je zadnji teden izkrcalo v Španiji 5000 italijanskih vojakov, kar je tem bolj presenetljivo, ker se vršijo priprave za pogajanja med Anglijo in Italijo. --O-- KRVAV NAPAD Joliet, 111. — V tukajšnjih zaporih sedi 55 letni George Klepac, živeč v 500 bloku na No. Broadway. Aretiran je bil, ko je zadnjo soboto z nožem napadel svojega bivšega hišnega gospodarja, 52 letnega Antona Miklavčiča, 1017 Summit st., in mu prizadejal nevarno rano na vratu. Miklav-čič je korakal z nekim F. Ser-ricorom po Bridge st., ko je Klepac jz zasede skočil nanj. Serricor je še pravočasno zgrabil Klepca, da je rešil Miklavčiča, ki je bil nato prepeljan v bolnico. Klepac pravi,da se je s tem činom maščeval za napad, ki ga je Miklav-čič napravil nanj pred tremi leti. Chicago, III. — Kakor vsi zgodovinski tirani iz starega in srednjega veka, tako bodo ob svojem času izginili tudi sedanji moderni tirani, diktatorji. To prepričanje je izrazil znamenit angleški zgodovinar in pisatelj, Ph. Guedalla, ko je prispel semkaj v svrho predavanj. Diktatorji niso nič novega, je dejal. Srečavamo jih povsod v zgodovini. Toda izginili so, kakor izginejo vsi tirani in jih vidimo zdaj le še v muzejih; in tja bodo končno prišli tudi današnji diktatorji, a ljud stvo, demokratične mase, osta ne jo. Istočasno je pisatelj tudi izrazil mnenje, da do kake več je vojne ne bo prišlo. Demokratične države itak ne mislijo na njo, diktatorske države pa si bodo prej dobro premislile, predno bodo udarile. "Svetim blaznežem," kakor o- Iz Jugoslavije Bridkosti Suhe Krajine in novomeškega okraja, posledica; lanskih vremenskih nezgod, ki so prizadejale ogromno škodo. — Vol je pospravil za pust pripravljeno pijačo. — Smrtna kosa in drugo. . j. Trpljenje ljudstva v Suhi Krajini Ljubljana, 16. febr. — Na zasedanje banoviiiskega sveta v Ljubljani je prišel tudi župnik Alojzij Zupane iz Šmihela pri Žužemberku, ki je obširno govoril o strahotah in trpljenju ljudstva v Suhi Krajini in sploh v novomeškem srezu. Naglašal je, da je sicer v novomeškem okraju, na Grmu, kmetijska šola, toda iz njegove župnije do sedaj še noben fant ni šel v to šolo. Temu je vzrok splošna revščina, in ta-" j ko mora domača ljudska šola vzgajati otroke, da bodo nekdaj ponosni na svoj kmečki stan. V svojem govoru je zlasti naglašal, da noben kraj v Sloveniji ni bil tako prizadet lani po toči in neurjih, kakor novomeški okraj, ki je bil do mala uničen od gornje Krke do Gorjancev. Uradno ocenjena škoda znaša v tem okraju značuje diktatorje, je namreč 112 milijonov 466,000 din. Sa-vlilo oboroževanje Anglije in mo občina Žužemberk, ki ima Amerike velik strah in to jih bo zadržalo, da se ne bodo spustili v pustolovščine, ker vedo, da bi bili izgubljeni. Poleg tega pa no zaupajo niti svojemu lastnemu ljudstvu, ker bi se v slučaju vojne to u-tegnilo obrniti proti njim samim. -o- STARI PLESI SE POVRNEJO Chicago^ 111. — Moderni plesi, ki so točasno v navadi, kakor "big apple", "rhumba", in podobni, bodo polagoma izginili. To napoved je izrazil zadnjo nedeljo na zborovanju zveze chicaških plesnih učiteljev predsednik te zveze, P. Allen. Označil je te plese naravnost kot trapaste in dejal, da se utegnejo polagoma vrniti v navado zopet stari plesi kakor polka in šotiš. K temu bodo dosti pripomogle knjige in filmi, ki se bavijo z dogodki iz civilne vojne, iz časa, ko so bili v navadi ti staromodni plesi. BORBA PROTI POVODNJI WPA moštvo na delu pri napolnjevanju vreč s peskom, da so z njimi gradili nasipe ob St. Francis reki v bližini mesta Kennett, Mo., kjer je voda nedavno grozila, da stopi preko bregov. letnega proračuna komaj 100,-000 din, ima škode 1,900,000 din. Na eno samo osebo pride 1000 din škode. Podpore je pa vsaka oseba dobila le po 5 din. Nekdaj trdni gospodarji prosijo za koruzo in velika večina kmečkih družin mora prosjačiti po drugih krajih za podporo. Ljudje nimajo niti za semena in so kar cele občine, ki ne premorejo mernika ovsa, fižola ali rži. Glavni gozdni posestnik v novomeškem okraju je Auerspergova družina, ki pa je pod državno upravo. Solastnice teh posestev so tudi občine, saj meri skupna parcela 17,000 ha. Ta gozd je imel lani 300 tisoč dinarjev čistega dohodka, toda od tega občine nimajo nobenega dobička in bi v sedanji revščini in lakoti potrebovale iz tega gozdnega fonda nujno podporo. Temu pa se upira Belgrad, ker so nekam zataknili ta denar. Vol si je "privoščil" slaščice Moravče, 14. febr. — Pred pustom je žalostno, če ni pri hiši pijače. Tako si je mislil med drugimi tudi neki posestnik s hribov, tam nekje na meji moravške župnije. Kupil si je vrečo fig ter jih namočil. Posodo je postavil v hlev, ker je za mehčanje potrebna toplota. Fige so se razgrajale in širile prijetno dišavo. Zavohala jo je pohlevna kravica, a si ni mogla pomagati. Vol pa je "cuknil" in že je stal brez verige sredi hleva. V kotu je našel čebriček s sladko tekočino. Odrinil je pokrov in kakor bi trenil, je bila posoda prazna. Kravica je požirala prazne sline. Svojo požrešnost pa je voliček skoro plačal z življenjem. Ko je stopil zjutraj gospodar v hlev, ga-je našel na tleh, napetega kakor boben. Brž je poklical soseda, s katerih sta hitela ugibati, kaj se je zgodilo in kako bi se dalo pomagati. Šele čez dalj časa sta ugotovila, da je požrl fige pripravljene za kuho. Domača zdravila so delovala počasi, tako da se je žival šele čez več dni povrnila v pravilno stanje-. . _ -o- Nesreča v rudniku V rudniku Zabukovec pri Grižah v celjskem okraju, se je težko ponesrečil 38 letni rudar Štefan Goršek iz Migojni-ce. Pri delu sta ga stisnila dva jamska vozička in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Smrtna kosa V Devici M. v Polju so pokopali Edmunda Kavčiča, bivšega špecerijskega trgovca in izdelovatelja likerja 'FloVian' iz Ljubljane, starega 70 let. — V Št. Jerneju pri Ločah je umrl Simon Koropec, iz odlične slovenske družine Ko-ropcev. Zanimivo iz njegovega življenja je to, da je dvakrat obhajal srebrno poroko. Bil je namreč dvakrat poročen, s prvo ženo 27 let, z drugo pa 26. Prva žena mu je rodila 15 otrok. Umrl je kot najstarejši faran v žtipniji. -o- Zlata poroka Na Bregu pri Komendi sta slavila 13. februarja zlato poroko tam dobro poznana Miv-čev oče in mati. Mivčev oče, kljub svojim 72 letom še vedno deluje pri gasilski četi. Bil je tudi tri leta župan in SO1 let lovski čuvaj. --o- Dve nesreči V Zlatečah pri Novi cerkvi si je pri sekanju drv presekal žilo na levi nogi 30 letni Tratnik — Točaj Leopold. — Nesrečno je padel v gozdu in se nevarno poškodoval 96 letni železolivar v pokoju Ivan Kreuh iz Teharij. -o--i' Goljufa so razkrinkali Iz Ljubljane poročajo, da se je posrečilo razkrinkati premetenega goljufa, ki je ogo* ljufal več trgovcev na ta način, da je telefonično naročal razno blago iz trgovin, katerega seveda ni plačal, pač pa ga je prodajal samjn si pri tem na nepošten način služil dinarje. Je to 30 letni Ivan Javornik, bivši mesarski pomočnik. -o- Nesrečen padec Ko se je neke noči vračal zidar Ivan Gabršek iz steklarne v Hrastniku na svoj dom na Marno, je v temi padel čez neko skalo in dobil veliko rano na glavi ter močan pretres možganov. Promocija Na ljubljanski univerzi sta: promovirala za doktorja prava brata Leon in Egon Stare, oba Ljubljančana. Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC* Sreda, 9. marca 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto____ Za pol let* —--- Za četrt leta------ Za Chicago, Kanado in Za celo leto---- Za pol leta------ Za četrt leta_________ Posamezna številka______ __$5.00 ___2.50 ___1.56 Evropo: __$6.00 __3.00 __1.75 __3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year --- For half a year--- For three months--- .$5.00 _ 2.50 _ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year--$6.00 For half a year--3.00 For three months -—— 1-75 Single copy-------3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide iist. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hitlerizem ob Karavankah Ker bo marsikoga zanimalo, kako je odjeknil naval Hitlerja na Avstrijo v Jugoslaviji, osobito v Sloveniji, ki meji na severu na Avstrijo, zato ponatiskujemo članek iz ljubljanskega "Slovenca", ki ga je objavil pod zgorajšnjim naslovom. Glasi se: "Čim bolj prebiramo poročila o zadnjih daljnosežnih spremembah v Avstriji, tem bolj tesno nam postaja pri srcu. Pa naj so to poročila inozemstva, ki dogodke na Dunaju presojajo skrajno črno s stališča evropske politike sploh, ali pa prisiljeni, na zunaj dobrovoljni, na znotraj pa s zaskrbljenostjo prenasičeni komentarji avstrijskega tiska. Eni in drugi se ujemajo v tem, da se je na Dunaju zgodilo nekaj, kar bo imelo usodne posledice ne samo za Avstrijo samo, ampak za ves obseg mednarodnih odnosov v srednji Evropi, ki je, kakor smo se navadili misliti, ključ do evropskega miru sploh. Ni naša stvar govoriti o vtisih, ki jih bo vdor hitler-jevstva v notranjepolitično življenje v Avstriji napravil na primer pri velesilah na zapadu in jugu Evrope. Te so imele časa dosti, da vsaka za sebe misli in vnaprej presoja možnosti, ki so bile za Avstrijo odprte. Časa imajo morda še sedaj in tudi sredstva, čeprav v bolj omejenem obsegu, da zaustavijo kolo, ki se je začelo vrteti. Tudi ni naša stvar, da premišljujemo na mestu raznih sosed Avstrije, za katere se je položaj po zadnjih dunajskih dogodkih bistveno spremenil, kajti te so razvoj skrbno zasledovale, se mu v bran postavljale, opozarjale ostalo Evropo velikih na to, kar se pripravlja, in tudi sedaj ne bodo zamudile priložnosti, da svoja prizadevanja preusmerijo tako, kakor zahteva novi položaj, ustvarjen po zmagi hitler-jevstva nad Avstrijo. Misliti moramo sami na posledice, ki se tičejo naše države na splošno in našega slovenskega naroda še posebej. Naša jugoslovanska država je v svoji zunanji politiki stala na nepremakljivi črti, da mora Avstrija ohraniti svojo samostojnost, ne samo formalno, ustavno samostojnost, ampak tudi samostojnost svoje ločene državnosti, kot jo zahteva njena ločena narodna bit. Jugoslovanska država je bila med prvimi, ki se je postavila v bran zamisli, naj Avstrija in Nemčija tvorita eno samo skupno carinsko enoto, kot si io je želel avstrijski zvezni kancler Sehober in nemški zunanji minister Curtius. Takrat velika Nemčija še ni bila mobilizirana v ideji narodnega socializma, ki si je postavil nalogo, da zbere pod svojimi zastavami vso nemško kri in vso nemško zemljo, ne glede na obstoječe politične meje. Če je že takrat bila zamisel samostojne Avstrije za našo državo osnovna zahteva njene zunanje politike, je postala danes spričo narodnosociali-stične dinamike osnovna os zunanjepolitičnega življenja Jugoslavije sploh. Od svoje strani smemo samo obžalovati, da Avstrija tega nikdar ni hotela razumeti in je dosledno opustila vsak korak v tem pravcu. Zato bo morala Jugoslavija do novega položaja, ki ie nastal v Avstriji, kjer je narodni socializem dobil ne samo zakonitost pred ustavo, marveč tudi vodilno moč v notranji upravi države, zavzeti stališče, kot ga ji narekujejo njeni življenjski interesi. Upamo, da bo Jugoslavija znala pretehtati ta položaj, ko je po zlomu avstrijskega odpora navalila teža 75 milijonskega, duhovno tako rekoč enako usmerjenega nemškega naroda na našo severno mejo. Zgodovina uči, da naravne ovire dinamike narodov ne zadržujejo. Zato ni prazen strah, ki ga izražamo, ko odkritosrčno povemo, da so tisti trenutek,, ko so avstrijski nasipi proti narodnemu socializmu popustili, stopile v nevarno območje tudi severne pokrajine naše države. Obzidje sentimentalnosti ali lahkomišljenega zaupanja v besedna jamstva, če bi hoteli za njim iskati varnega zavetja, je preslabo in bi prej, kakor bi pričakovali, popustilo. Nemštvo je že od davno načrtno gradilo svoj most do Jadranskega morja. Ta most gre čez Slovenijo, čez najbolj severno pokrajino naše države. Ali smo preveč črnogledi, če sedai, ko je čez ponižano Avstrijo valovje narodnega socializma s takšno silo butnilo do Karavank, računamo, realisti kot smo, z resno ncvarnovstjo, da ne bi nemštvo mnogo laž.ie kot prej poskušalo nadaljevati pot proti Jadranu, ki ga je zausta- vila zmaga zavezniških držav v svetovni vojni? To nevarnost mora jugoslovanska država vzeti v poštev kot eno najvažnejših postavk svoje zunanje politike. Nimamo razloga misliti, da bi temu tudi ne bilo tako in da ne bi jugoslovanska vlada, varuh velike dediščine, potegnila iz avstrijske kapitulacije nauk, ki ga ji narekuje nujnost samoohranitve naše državne skupnosti. S stališča slovenskega naroda pa so razgledi, ki se pred njim odpirajo, še bolj žalostni. Na Koroškem živi slovenska narodna manjšina, ki so ji samobitno življenje zajamčile mednarodne pogodbe. Koroški Slovenci so kulturni podaljšek slovenske in jugoslovanske kulture proti severa. Svojih zapisanih pravic niso dobili. Državna uprava, čeprav izvirajoča iz ustave, ki nosi pridevek krščanske, jim jih je načrtno odrekala. Bili so izpostavljeni raznarodovalnim silam, ki so že štele leta, ko bo slovenski problem na Koroškem za vedno odpravljen. Toda dana jim je bila možnost borbe, samoobrambe, organiziranega odpora, ki je bil tolik, da je bilo še prostora za gojitev materine slovenske kulture. Dosedaj navzlic vsemu temu niso zgubili vere, da bodo v svoji domovini, ki so ji zvestobo prisegli in svojo prisego tudi zvesto držali, našli pogoje za samostojno kulturno življenje. Kajti narodni socialisti, ki so se na Koroškem skrivali pod dragimi imeni, in ki so koroškim Slovencem prizadejali največ škode ter prisegli na njihov narodni pogin, so bili pred avstrijskim zakonom le nasprotniki države in so se morali pri svojem delu skrivati ali zatajevati. Sedaj ko je Avstrija odprla zatvornice narodnemu socializmu in mu celo izročila notranjo upravo v državi, sedaj ko je narodni socializem z vsem, kar pomeni idejno in praktično, postal v državi zakonit in odločilen, bodo vsi ti oziri padli in koroški Slovenci se bodo znašli pred nasprotnikom, proti kate-J remu nimajo nobenega orožja več. Mednarodne pogodbe jih ne bodo ščitile. Avstrijska ustava tudi ne. Hitlerizem bo sedaj mirno razvil svojo raznarodovalno fronto, da "cčedi" vse ozemlje, ki ga še idejno loči od karavanške črte. Zopet grozi velikemu delu slovenskega naroda, da brez glasu izdihne v objemu tujine, ki bo čez njegovo truplo nadaljevala polet proti jugu. Tudi s tega vidika so dunajski dogodki več kakor usodepolni in kličejo po pozornosti, kličejo po delu, po hitrih in učinkovitih ukrepih, ki morajo priti najprej iz slovenskega naroda samega, da jih bo uzakonila Jugoslavija, ki bi brez Slovencev Jugoslavija ' nikdar ne bila." fENSKIH N IZ CVETOČE KALIFORNIJE Foutana, Calif. Prosim malo prostora v priljubljenem listu, da napišem čitateljem, zakaj da sem prišel v to cvetočo deželo. Gotovo. bote rekli, ima vsak svoj vzrok, ko se napoti iz rojstne domovine v daljno Ameriko. — Triindvajset let je minilo, ko me je vojaška oblast poklicala v službo ped orožje. Na kratko povedano, bil sem pri vojakih 5 let in pa štiri dni. Moral sem biti pokoren štirim bivšim vladarjem, Francu Jožefu, Korelnu, Petru in Aleksandru. Ti gospodarji so mi vzeli vso najboljšo moč in porabil sem za nje so najboljšo kri. Vendar, ohranil sem življenje, da lahko še danes hodim po svetu. Za spomin so mi pa pustili vse polno revma-tizma, katerega bom imel dovolj do svoje smrti, kajti vojaško življenje v zadnji svetovni vojni je bilo strašno in se ne da tako hitro popisati. Zdravniki so mi pobrali denar in ko so videli da ga res nimam več, so mi rekli, da ni več zdravil zfe me. Seveda, moji žepi so bili prazni, pa jo tudi zdravil zmanjkalo. Svetovali so mi pa, da edina pomoč za me bi bila topla sončna dežela. Tako sem se zares, po kratki odločitvi podal s svojo družino v lepo cvetočo Kalifornijo. Danes lahko zapišem, da se v resnici počutim za najmanj 50 odstotkov boljšega kakor poprej. Leta 1936 sem si dal po naravi prenoviti stari hrbet. Po zdravniškem ukazu seveda, dasi neradi morda kaj takega svetujejo, ker taka zdravila najmanj stanejo. Tako le sem delal in uporabljal sonce nekaj časa dopoldne, nekaj popoldne, tako dolgo, da sem izgubil staro kožo, nakar trpel silne bolečine in potem dobil novo kožo. Res, naravna zdravila so najboljša. To je vzrok, zakaj sem prišel v Kalifornijo. Vsak ima torej vzroke, da se preseli iz ene v drugo deželo in moj je bil ta, ki sem ga vam ravno opisal. Prihodnjič vam nameravam popisati, kako tukaj žive bogataši, delavci in bolniki. Ko sem vam torej navajal da je bil revmatizem vzrok kateri me je pognal v to deželo, mi je prišla na um pesem, katero imam v glavi že 23 let in mi bo ostala v spominu do konca mojega življenja. Ni bi lo lahko in nobenemu človeku ne privoščim, da bi šel skozi tako življenje, kot sem šel jaz. Pesem je taka le: Na laškem griču smo sedeli, in pri ognju smo se greli. —-Jaz sem stal na vahtici v svoji mrzli utici. Burja b'la je res velika, a Talijan pod hribom stika. Jaz pa čujem in poslušam, goste dime iz pipe spuščam. Zdaj zaslišim glasen šum, pa mi prišlo je na um, da zakličem 'Hold wer da!' Stoj, če ne bo trda šla. Jaz ga vprašam kdo si ti, on pred mano pa zbeži. Puška poči prav glasno, Talijan pade prav grdo. To so čuli vsi tovar'ši; strel jih malo pač preplaši. Hitro bili so pri meni. Kaj pa Joško to pomeni? vse iz spanja zbudil si. Joško se jim pa smeji ter jim tako govori: Jaz sem streljal na Talija-na. Tu leži vam kot podgana! Vidite dragi bralci, taki dogodki iz zadnje strašne svetovne vojne so mi še v dobrem spominu, toda pustimo to vojno in oprimimo se druge vojne, ki ni krvava, namreč vojne, katero je razglasil Amerikanski Slovenec. Pomnite, da jaz sem metal bombe na bojišču in sem v tem izurjen, zato, kjer rabite pomoč, kar pokličite me. Do zmage moramo. Jaz bom storil rse, kar bo v mojih močeh. Kdor bo pa v letošnji kampanji zmagal, ga bom povabil da me pride obiskat. Dal mu bom vsakovrstnega sadja, pa dobro kalifornijsko kapljico. — Torej prijatelji in bralci Ameri-kanskega Slovenca, na noge, potem se vidimo v Kaliforniji. Veliko uspeha, mnogo novih naročnikov v tej kampanji, želi iz Kalifornije Joe Skubic. . i IZKAZ o nabiranju prostovoljnih darov, v Pueblo, Colo. Canon City in Leadville, Colo., za po toči prizadete v fari Dobrepolje. Meseca Julija 1937 Pueblo, Colo. Ko sem svoječasno prejel iz stare domovine milo prošnjo za pomoč po toči prizadetim v Dobrepoljah, in ko sem videl pozneje tudi v našem časopisju, da naj jaz kot nekdanji dobrepoljski rodoljub, vendar kaj storim, da se prične s kaka akcijo in da se na ta način nekaj stori za naše rodne brate in sestre, ki so bili strašno prizadeti v tej vremenski katastrofi. In potem, ko sem še osebno govoril z našim časti-tim Rev. Cirilom Zupan-om.ki so se istočasno nahajali v stari domovini na obisku, in so šli takoj po tej strašni vremenski katastrofi obiskati to prizadeto okolico, sem v listih "Amerikanski Slovenec" in Glasilo KSKJ. apeliral na slovensko javnost in še posebno na do-brepoljske rojake v Ameriki, da naj prično pobirati prostovoljne prispevke za prizadete tam doma. Ob enem sem obljubil, da mi v Pueblo bomo že storili svojo dolžnost. Koliko so za to akcijo storili drugod, jaz seveda o tem ne vem. V Pueblo smo pa takoj organizirali pomožno akcijo, sklical sem nekega večera meseca oktobra: lanskega leta, nekaj naših zavednih žena in ker je bil akcija za prizadete v Dobrepoljah sem zato izbral same žene doma iz Dobrepolj-ske župnije in ker bi mogoča koga v Ameriki ali pa v stari domovini zanimalo čegave in od kod so doma te vrle in požrtvovalne žene, zato tukaj objavljam njih imena kakor sledi. Mrs. Anna Godec, prej Fink, doma iz Male vas;. Mrs. Amalija Kočevar, Kovkinova, iz Ponikev, Mrs. Mary Zupančič, Presenčeva iz Brhganje vasi, Mrs. Josephine Meglen, Reberska Pepa iz Zdenske vasi, Mrs. Mary Zabukovec, Šte-faja Marička iz Kompolj,Mrs. Rose Levstek, Vidmarjeva iz Male vasi, Mrs. Cecilija Ste-blaj, Vidmarjeva iz Male vasi, Mrs. Johana Kastelic, Sta-larjeva iz Zagorice,Mrs. Frances Glač, Alenkna Franca iz ; Zdenske vasi, Mrs. Justina Papeš, Grvoletova Justina iz Ceste, Mrs. Anna Škulj, Fov-čeva Ančka iz Zagorice, Mrs. Mary Hegler, Kumanova Mivka iz Zdenske vasi. Te požrtvovalne žene so se zavedale svoje dolžnosti ter so šle od hiše do hiše, ter v kratkem času nabrale prav lepo svoto. Prav lepa vam hvala." Bedite prepričane, da so oni v stare domovini vam prav iz srca hvaležni. Iz med gori označenih so se prostovoljno odzvale, da se bodo podale v bližno mesto Canon City Mrs. Rose Levstek in Cecila Steblaj. Kar so tudi storile, in tam nabrale prav lepo svoto $24.00. Prav lepa hvala darovalcem v Canon City, kakor tudi našim pobi-ralkama. Darovi za po toči prizadete v Dobrepoljah: John Germ $10.00, Jee Godec $5.00; Matt Novak $2.00; Mary Zupančič $2.00; Amalija Kochevar $2.00;John Križ-man if,2.00; Prijatelj Johil $2.00; Mary Babnik $2.00, Mary Papeš $1.50; Steve J. Sepeši $1.50; Frances Snider $2.00; Mike Jeršin $1.00; Mary Kolbezen $1.00; Jernej Simonič $1.00; Josephine Kernc $1.00; Mary MišmaS $1.00; Ignac Papeš $1.00; Steve Ogulin $1.00; John Pe. tek $1.00; Josephine Štupnik $1.00; Ignac Zupančič $1.00; Rudolph Trontel $1.00; Frank Biajda $1.00; John Križman, Jr. $1.00; Anton Egan $1.00; Frances Grebene $1.00; Johana Jarc $1.00; Joseph Ahliu $1.00; John Videč 50c: Anthony Kasel 50c; Frances Gregorič 50c; Joe Golob 50c, Nezič Frank 50c; Jack Novak 50c; Mary Mehle 30c- Mary Perko 25c; Jera Papeš 25c, Frances Desalvo 25c; Filip Sterle 25c; John Crist 25c; Mrs. Blatnik 25c; John Tron- tel 25c; Matt Crist 25c; Johana Plut 25c; Jakob Papeš 25c; Anna Perme 25c; Josephine Trontel 25c; John Sta-zinski 25c; John Paučič 25c; Ana Škul $1.00; Frank Kro-shal 20c; John Kastelic 2oc; Kari Francel $1.00; Frank Strah 10c; Tom Lukanich 25c; Strah Josephine 50c: Kari Perko 50c; Frank Semrajc 25c; Spelič Anton 25c; Frank Mesojedec 50c; Hegler Frank Jr. 15c; Josephine Rigler 13C> Anna Mutz 25c; John Novak 25c; Novak Marjeta 40c;,-Ana Korošec $1.00; John Babic $1.00; Louis Erčul 50c; Frank Miklič 25c; Novak Mary 25c; Helen Zdravje 30c; Rose Kr°' jačič 10c; Louis Mihelič 50c; Rose Snajder 50c; Anthony Hribernik 50c; Katarina Vivo-da 25c; Rose Elich 25c; Katarina Erčul 50c; Katarina Ger" kič 25c; Frances Besal 50c; Anna Rus $1.00; Kari Carara 50c; John Terlep $1.00; Matf Mišmaš 50c; Josephine Novak $1.00; Rose Radovič $2.00; Anna Peček $1.00; Rose Sken-ter $1.00;John Snajder Frank Jenko 25c; Mary Zdravje 50c ;Mary Petric 50c; Joe Hočevar 50c; Anna Grad'-šar 25c; Anna Tomič 25c; hana Skull $1.00;Frank BoitZ, Jr. $1.00; Anna Skaro $l-°0; Tilka Corak $1.00; Pavla pe' ček 50c; Mary Skufca 5,)c; Manda Čorak 50c; Škube Matilda 25c; Rose Radkovič 50c: Anna Butkovič 25c; JoseF Russ $1.00 Frances Koncili3 20c; Ana Papeš 25c: Mary Kristan 50c; Ana Jeršin 25c Mary Gruden 25c; Peter Ei'cl1 $1.00; B£sie Lalič 25c; J»na Dimič 25c; Katarina Krašovec 25c : John Videč 2oc; Joseph' ne Šuštar 25c; Mary Edward $1.00; John Gornick 50c; A'1" na Barbič 25c; Frances R°ltz 50c; Anton Glač $2.50; J°h" Sutrina 25c; Karolina Bol>eK 25c; Rev. Anthony Roitz OS* $1.00; Josephine Rebolj 50cj Rose Bratina 50c; Rev..Cyr" Zupan OSB. $2.00; Anna P* tros 50c ;Anna Subotich $2-0°' Anna Grahek 25c; Jenn-'e H0' čevar 25c; Alojzija 25c; Frank Pogorele 50c; Frank Gačnik 25c; Tere zij» a* Fear $1.00; Joseph Te«: _ 15c; Josephine Merhar ^e' Justina Papeš $3.00; Angel* Grebene $2.00; Louis Bah' $1.00; Frank Culig S1''0^ Anna Prijatel $1.00; Zabukovec $1.00; Johana stelic $1.00; Uršula Ka.?f. $1.00; Mrs. Karlinger Joe Hren $1.00; J. J. Phlllp, 50c; L. A. Prince 50c; M*. Perse 50c; Steve Šajn Frances Corak 50c; J°e v •]< pančič 50c; Frances Peč"j3 50c; Joe Jeršin 50c; Butkovich 50c; Josepll'J. Glavach 50c; Mary Jakše 5. Dominik Zakrajšek 50c; Ma Šterk 50c; Albert Krep ei'c 50c; Tony Kočevar 50c . tficK t StarasiniČ 50c; John Jatfj' 50c; Mary Hribernik Mary Horvat 50c; TomaŽ hie 50c; Joseph Kožar ' Frank Mehle 50c; Anna Pr' 50c; Frank Gnidica 50c:Fra ces Mikatič 50c; Mary GorS. 50c; Alojzija Drobnic ' Mary Mežnar 25c; G*0™ (Dalje na 3. str.) 'TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edjjar Rice Burroughs Da se čimprej odpravijo iz tega strašnega kraja in pridejo zopet do civiliziranih ljudi, je Lady Grevstoke napovedala odhod. Vsi razun Princa so se omejili in samo najpotrebnejše vzeli s seboj, on je pa hotel imeti s seboj vse svoje zaboje, bom mogel vse to nesti," sluga Tibbs. ,\c veni ce je pripomnil "t e ne mores sam vsega ne-ti. ,naj pa manjšo prtljago nese Annette;" reče princ. — "Annette tic bo nosila nobene tvojih stvari, dihur smrdljivi.' Ce jc pa Tibbs res šc vedno tako neumen osel. pa naj bo," pripomni odločno Bjoun. "Najbolj pjpvetno, da dr.-nn s tabo," reče Tibbs in vrže prtljago na tla. Princ Sborov, videč da je Tibbs odvrgel vso njegovo prtljago po tleh je ves togoten skočil k njemu. "Ti, ti nepridiprav zabiti jaz —" "Ne, ne bote me gospod. Veni kaj hočete reči, pa povem vam, besede laiiko prihranite," reče Tibbs odločno; "od danes najjfej zapuščam vašo službo, zapomnite si J" "tuj Aleks," pokliče Jane princa; "vzemi s seboj morda še en par čevljev in nekaj nogavic, ostalo pa pusti, kakor smo pustili mi vsi in pojdi z nami." — Po teh besedah je l.adv lircvfrtok stopila na ozko d^uiif.cl ^o stezo, ki jc držala proti vzhodu. — KJ" ko naj bi vedela, da jo \odi ta pot v največjo nevarnost . , . Sreda, 9. marca 1938 'AMERIK AN SKI SLOVENEC* Stran 3 ^aaniuiiiiiuiiuiiiiim£aiiiiiumncauHi}iiui!C2iiiiiiiinTiEatiiiiMiiiiic3iiiiiiiiiiiicaiiiitiiitniratiiiii]iiiti£3iiii£tiiiiiicaiiiiiu^ Zapadna Slovanska Zveza DENVER. COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. D Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- | nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- e šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi g bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- | gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. | Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- | štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede | ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila š m potrebne listine. § SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! | '-riilllllllll} C31[£llEIEIIli^33l1IIII1ElliCail1li£SliJllE31IiEE1IIlll lil i iitlll 91E31I llJlltlil 1C3111I1IIII1 l1C3£ifcI£lil lil I I41S1I1C31I111iIllllftC311a Tj il ^ a s tion) for each member you can bring into the United Comrades. Any one wishing details about the Honolulu Conservatory,, please get in touch with us or Mrs. Hennie at the school. Matt Bohte & Wife, • Juvenile Supervisors. -0---- OUR GOAL: 5000 Juveniles — Double the Adult Membership. iiiwiriOTHimnimitiiumnninmnHuninnnMira \ 3 Dopisi lokalnih društev ^ii^iiiuiiiiii![]iiiiii]iiiii[jiiiiKiiiuii]!iiuLi'jniauuiimiiiL»> 12 URADA DR. SLOVAN ŠT. 3, ZSZ. Pueblo, Colo. Cenjeno članstvo. — Naše gasilo prinaša danes sliko na-Ž6§a. sobrata Rajmunda Ko-Sovšek. On je bil dolgo vrsto kt član našega mladinskega društva Pueblo Boosters. Mi-j|ulo leto je pristopil v cdrast-'i oddelek društva Slovan, ka-tei'o si šteje v čast, da ima med svojimi člani takega čla-kot je on. Četudi je še m!ad, pa je kljub temu pognan že po celi Ameriki kot d°ber igralec. Lansko leto je Po vseh večjih mestih po vzlrodu in letos tudi pojde, da bolj utrdi v igranju. — Za-»obrat Kogovšek, mi vsi ti Ztiimo obilo napredka v tvo- poklicu ki si ga izbral. t Prav uljudno ste vabljeni ^ člani in članice, da se za &°tovo udeležite prihodnje j^esečne seje ki se vrši v nede-1,0 13. marca ob 9 uri dopol-Na tej seji se bo razmo-lyalo o naši veliki plesni vejici, katera se bo vršila v j eUo 24. aprila, to je na be-0 nedeljo. Upam, da se bote ^ eležili omenjene seje, kajti ec ko nas bo skupaj, več bomo Pravili za napredek našega čustva in Zveze. Joe Spiller, tajnik -o- 0D DRUŠTVA SVOBODA, ŠT. 36, ZSZ. p v So. Chicago, III. j * retekli mesec smo imeli prav Po društveno prireditev v dvo-,ni> Pri kateri nam je sobrat joavni predsednik Mr. Leo Jur-p°kazal lepoto zapadnih c../jUv> poleg tega pa še konven-naše Zapadne Slovanske tj^V11 marsikaj drugega, ta? GZlja kila Prav za ,^va,a članstvu, kakor tudi Žili^p01' ^ so se vese^ce udele-H ' 0sebna hvala sobratu glav-Predsedniku za trud ki ga I\}1,'n°i' kakor tudi hvala gostom, ki l>riniožič in drugim, iz ni • na našo prireditev Co, , . em ravno omenil veseli-aobjJ Zal)i§em še to, kar mi je dti j . *-aJnik naročil, namreč, vst0; 'tisti, kateri še niso vrnili \>stoi le denarja za prodane tfa no 'j00' storijo čimprej, 0(3 V(1 končno zaključijo računi tudi n ce' Sobrat tajnik mi je do,eu^cil, llaj opomnim te, ki tih, (|aej0 na mesečnih asesmen-hitrojU poravnajo kar naj- 6tre, J"'^' je bratje in geti ^'"»kateremu je morda PQmifUW, \ kaj bi bilo, če vas v času suspen-dacije doleti nesreča. Kam se naj obrnete za pomoč? Vidite, Zveza vam nudi vso pomoč v slučaju nesreče in bolezni. Pomoč, ki jo ve človek ceniti šele takrat, ko jo dobi, dasi si je gotovo nihče ne želi. Vendar, nihče ne ve, kaj ga lahko doleti. Zato pa skrbite, da bote imeli svoje mesečne asesmente v redu plačane. Naši mladi "Liberty" člani se prav dobro gibljejo. Sedaj imajo svoje zbirališče v dvorani pri tajniku Mr. Popovichu, kjer se zabavajo po svoje. Pravijo, da bodo to poletje zelo živahni in da se bodo resno poprijeli žoganja. V četrtek 10. marca je redna društvena seja našega društva v dvorani pri tajniku na 9510 Ewing Ave. Vabljeni ste, da se seje udeležite v velikem številu. Zima se bliža svojemu koncu in treba se pomeniti glede kake zabave na prostem, piknika, ali kaj sličnega. To je zadeva vsega članstva, ne samo odbornikov, pridite na sejo. Zato na svidenje na seji v četrtek zvečer. C. Grmek, preds. -o- 1908 — 30 let bratske pomoči — 1938 [iminiiioiiminnnnnmnmiinmiiiiiininiiiiiiiniiiHiiiinmiiitJU » ZSZ ENGLISH SECTION j loniiiiimniinniiuiiiiiinmiiiniintiiiininBuniniiinifliuHiiiniti UNITED COMRADES, BRANCH NO. 1 Denver, Colo. The meeting of United Comrades was well attended ,and very much enjoyed by the .members and visitors. The program vas sponsored by the "Honolulu Conservatory of Music.' The school was highly praised by all who ateended. They were excellent musicians ranging from ages 6 to 32. T key played the "Hawaiian" and "Standard" Guitars in Solo, Duets, Quartets and Group. As a special feature they played a few numbers on, the Electric Steel Guitar. Miss Rose Nenadich, and John Vidmar, Jr. each favored us with a few tap dances, they were accompanied on the piano by Miss Lillian Boytz. Keep it up k'ds, you done good. If you missed this program you certainly missed a earful, il was great. Of course we don't want to mis£ our Master of Ceremonies, who was none other than our Supreme Juvenile (Soup-of-Wiser). He sure did add to the spirit of the program. The meeting was short and snappy during which time the officers were installed. We sure have a wonderful set of officers. We wish to congratulate and wish them well. After the program the kiddies received I heir usual treat from the United Comrades. The Soup-of-Wiscrs are trying to arrange another good program for the next meeting, we are having something different next time. So don't forget, try to come. We wish to thank Mr. and Mrs. Dun Hennie, of the Honolulu Conservatory of Music, 920 Clarkson St., Denver, Colo., for their kind co-operation in arranging for us the program at our Feb. 27, 1938 meeting, also we wish to thank all the players, dancers and Miss Boytz for their part in our program. We were pleased to see such a large attendance and hope to sec even lugger at our lutuie meeting. In clpting let me remind you of the 50c and credit It« S« W tile co»v«0' UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH, NO. 1 Denver, Colo. ANNIVERSARY CELEBRATION A very large crowd of adults and children attended the last meeting and enjoyed a wonderful program which was held to celebrate our Eight Anniversary. Our Branch was organized on February 23, 1930. Our Supreme Juvenile Supervisor, Mr. George Miroslavich, was there in person to install our officers for 1938 and gave us an interesting talk. Mr. and Mrs. Matt Bohte, of Trail Blazers Lodge, were responsible for the fine program which was presented by Mr. and Mrs. Don\Henne, of the Honolulu Conservatory of Music, 920 Clarkson Street.^ Beautiful music was well played on guitars by pupils of this school (from tiny tots to grownups) under the capable direction of Mrs. Henne, their instructor. We wish to thank all these people for the "surprize" program and we certainly appreciate the large attendance, especially the many adults and non-member children who came to entertain and visit. There were so many entertainers that we could not get all the names, but many were from our community and also members of the WSA. Rose Nenadich and John Vidmar concluded the program with some' classy tap dancing. Miss Lillian Boytz was the pianist. Mr. and Mrs. Bohte promised another program for the next meeting on Sunday afternoon, March 27. We hope to have something special at every meeting in the future. Send your juveniles to the meetings held in the Slovenian Hall every fourth Sunday of the month. All your children should belong, so just bring them to the Comrade's meeting where we will he glad to fill out their application and they may join at once. If you get them in before June 30, and if you pay a few months dues, they will receive an extra month's free dues. The dues are only 15c a month,—only $1.80 for a whole year. All you juvenile members please turn in your address to Mr. Lesser, Mrs. Jersin or Mr. Bohte. Also you can give it anytime to Mr. Miroslavich, and by the way, you can get a nice membership button by simply writing a short lcUer stating why you like to belong to the WSA. Mail or bring this letter to 3724 Williams, or a group of you can turn in your letters to any of the supervisors. I wonder who will be our juvenile delegates to the next convention? I will be too old, but you others certainly ought to work hard in the contest and earn a free trip to Chicago. I will give the credits I earn to juveniles who show an interest and work hard for our branch. Children! ... Do you realize how much our beloved WSA is doing for us children? Stop and think it over. All of us should appreciate it by doing our lever best to assist our supervisors, officers and adult members in their activities for our Association. We surely are grateful to the Supreme Officers for their thoughtfulness and kind deeds for our benefit. I hope all of you will join me when I say: "We boys and girls acknowledge all this and promise to work for the best interests and welfare of our Juvenile Department and the Association." I hope that the parents and others will do their duty and see that the juveniles in their homes properly conduct themselves as genuine, loyal and faithful members being fully active for our Association. This goes not only for all United Comrades, in Denver, but for all the WSA juveniles in the country. You adults lead the way, show us what to do and how, and we will be glad to do it. Organize a juvenile branch in every WSA lodge and you and the organization will prosper more successfully. Happy days, juveniles! A Big Juvenile. ATTENTION!! WASHINGTON JUVENILES, NO. 9 Cleveland, Ohio We will have our monthly meeting March 18. 1938 at the Workmen's Home on Waterloo Rd. at 6:30 P. M. All members are asked to please attend this meeting hccause we will discuss our affair for the month of April. We will have refreshments and entertainment after our meeting. Thank You. Magdaline Menart, President TOPS IN TAPS AND TUNES, was the verdict of hundreds of Puebloans who wittnesteed the performance of Frankie Hilton at the President's birthday ball Saturday night. Young Hilton, son of. Mrs. Mary Kogovsek, has just returned to Pueblo from a tour of the east, where he was received with acclaim for his clarinet tap-dance performances at such spots as Leon & Eddie's in New York city, and the Commodore club in Detroit. He was especially praised for his discovery that a new type of clarinet of perfect tonal quality can be created from a length of garden hose, a funnel, and a mouthpiece for a total of 75 cents. Performances with this instrument won him high praise in the bright spots of the big cities, and led him to patent his new "insrument." Hilton, who is known as "Kiel-Ted Lewis," plans to return to play -several more engagements in the east, be ginning in June. He is shown here in a characteristic pose. Ta slika vam predstavlja člana dr. Slovan št. 3, ZSZ., Rajmunda Kogov-ška, sina obče poznane in spoštovane Mrs. Mary Kogovšek iz Pueblo, Colo. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Klobučar 25c ;Jakob Plut 25c; Ed Grebene 25; Anton Rupar 2-5c; Sofija Studen 25c; John Kukar 25c; Rose Adamič 25c; Mary Godec 25c; Mary Kra-šovec 25c; Fred Straus 25c; Joe Grahek 25c; Marjeta Koz j an 25c; Angela Kenik 25c; Andy Perko 25c; J. L. Culig 25c; W. J. Culig 25c; Anton Brubnjak [25c; Frank Šajn 25c;Frank Javornik 25c; Stanley Boitz 19c; Bertha Ra-bida 15c; Mary Sušel 10c; Mary Pleše 10c; Rose Levstek $1.00; Karl Zobec $1.00; Cecilia Steblaj $1.00; Josephine Meglen $2.00; Frank Miklič $1.00; Joe Erjavec $1.00; John Tomšič 50c; Frank Te-ka.vec 25c; Joe Predolič 25c; Joe Krašovec $1.00;John Gor-sich $1.00; Frances Mohar 50c; Louis Russ 50c; Johana Marg-sen 50c; Mary Zupančič 50c; Joe Germ $1.00; Mary Stepan 50c; Frances Stepan 10c; Johana Puntar 75c; Ana Kern 25c; Anton Jamnik <$1.00; Louis Pelc 50c; John Tomšič lich 25c;Katarina Mohar 22c; Joe Simonich 25c; Frank Hočevar 50c; Martin Mohorič 25c; Mary Boitz 25c; Mary Krašovec 50c; Katarina Vidmar 50c; Alojzija Hočevar 25c; John Kočevar 50c; Frank Košak 50c; Cecilija Bradich 25c; Joe Hočevar 50c; Marko Muc 1.5c; Joe Ferkul ,50c; Antonija Mohorčič 25c; Joe Pe-ček 50c;Gregor Pavlovec 50c; Joe Pugel 50c; Frank Slak 25c; Louis Steblaj SI.00; Frank Bregar 50c ;Anton Okoren $1.00; Frances Verbič 50c; Peter Kočevar $1.00; Fred Judnič 50c; Joe Škerjanc 50c; Mary Kočevar $1.00; Frank Volk 25c; John Perko 50c; Matt Kočevar 50c;Frank Hočevar 50c; Anifon Uršič 25c; Helen llushovsky 25c; Frank Hočevar, Jr. 25c; Joe Narod 30c; John Plut 15c; Ana Pugel 25c; Mary Težak 50c; Jakob Rabida 25c; John Erjavec 30c; John Cemač 35c; John Mramor $1.00; Joe Pleše 50c; Louis Germ 25c; Julia Stofelc $1.00; Rose Krai $1.00; John Jaklič 50c; Ignac Pugel 50c; Joe Zupančič $2.00; Ana Mišmaš 50c; Joe 25c; Anton Dejak 50c; Frank 1 Bregar _50c; Anton Pritekel Mihelič 10c; Anton Galič 25c; John Petric 50č; Antonija Klun 50c; Mike Mišmaš 50c; Joe Horvat 15c; Joe Vadnal 25c; Mary Vadnal 50c; Mrs. R. Mohorich 25c; Frank Ko-shak 25c; Mrs. J. Radačaj 25c; Frank Hribar 25c; Johana Zabukovec $1.00; Christine Gersick 25c; Anton Pucel $1.00; Jakob Jersin 50c Frances Urbančič 25c; John Roger 25c; Louis Anzick $1.00; Joe Anzick $1.00; Anton Kra- $1.00; Frank Boitz, Sr. $1.00; John Centa $1.00; Louis Poto-kar $1.00 ;John Pauček $1.00; Peter Zunich $1.00; John Klun $2.00; Frank Hegler, Sr. $3.00; Ignac Barker $1.00; Anton Rebol $1.00; Joe Fab-jan 50c; Matt Skuica 50c; Andrew Fabian 50c> Frank Russ 50c; Jakob Vidmar 50c; Anton Perko 50c; Frank Čan-tala 50c; Vera Jesih $2.00; Mary Slak 50c; John Levstik $1.50; Joe Perko 50c; Frank Levstek $1.00; Mrs. Knapp $1. Vsi gori označeni darovalci so iz Pueblo, Colorado. V Canon City, Colo, so se na mojo prošnjo podale pobirat prispevke Mrs. Cecilija Steblaj in Mrs. Rose Levsteic, ter njen sin John Levstek. Obiskali so nekatere rojake v Canon City, Colo. In sicer so darovali: P. B. Dolfus 50c; Mrs. M. Salardino 25c; Mary Lavriha $1.00; Mrs. Frank Boben 50c; Mrs. Louis Pirce 50c; Mary Jermene $1.00; Anton Strajnar $1.00; Javornik, Jr. 23c; Joe Starika 50c; Adam Kimik 50c; John Legan 50c; Mrs. Rose Saško 50c; Mary Strubel 50c; Mary Koncilja $1.00; Mrs. A. Konty 50c; Margaret Ferkul $1.00; John Škerjanc $1.0Q; John Zgajnar 50c; Rudolph Blatnik $1.25; Anton Adamich !$,1.00; Tom Porkas $1.00; John Adamich 75c; Catherine Moreno 25c; Valentin Šuštaršič 25c; John Perko $1.00; Frank Zakraj-šek $2.00 ;Rudolph Smith 50c; Mrs. Mary Blatnik 50c; Joe Javornik $1.00; Florian Adamich $2.00; Ana Grebene 50c; V Canon City, nabrano skupaj $24.00. — Obrnil sem se tudi na naše sosede v Leadville, Colo. In sem v to svrho pisal pismo mojemu dobremu prijatelju Antonu Kaplanu, ter ga prosil, da naj se potrudi da dobi par Dobrepoljskih rojakov da bi šli nabirat za svojo nekdanjo rojstno župnijo. In nisem se motil. Tone je takoj naprosil Toneta Boštjančiča, ki je doma iz Ceste in Charle-sa Jakopiča, ki je doma iz Kompolj, ki sta se za prepo-trebno stvar takoj zavzela,ter obiskala Leadvillske Slovence ter za po toči prizadete v Dobrepoljah nabrala sledečo svoto, ki so jo darovali kakor sledi, John Bernard $5.00; Frančiška Možina $5.00; Frank Sadar $3.00; Anton Boštjan-čič $3.00.; Charles Jakopich $2.00; John Kline $2.00; Adolph Sadar $2.00; Joseph Klun $2.00; Joseph Kerzan $2 00; S. Frankovich $;2.00; Mary Strel $1.00; Bernard Maich $1.00; Anton Kaplan $1.00; Anton Steblaj $1.00; Anton Novak $1.00; Joseph Mohar $1.00; John Fajdiga $1.00; Steve Malinšek $1.00; Frank Klun $1.00;John Spunt $1.00; Frances Vidrih $1.00; Margareta Bradach $1.00; Mary Skala $1.00; Frances Krašovec $1.50; Mary Klune $1.00; Frank Rems $1.00; Adolph Kuss 50c; John Strajnar 50c; Anton Hren 50c; Ignac Hren 50c; John Keržan Jr. 50c; Frances Tul 50c; Johana Smolič 50c; Mary Brin-ski 50c; Mary Bučar 50c; Martin Russ 50c; Mary Slivko 25c; Joseph Plut 25c: Matt. Malovar 50c; Matt. Jamnik 50c; Joe Drobnič 50c; John Zeleznikar 50c; Johana Russ $1.00. V Leadville, Colo, skupaj nabrano $53.00. Nabiralci Tony Bostjančič, Charles Ja,-kopič in Agnes Jakopič. Prav lepa hvala nabiralcem in darovalcem. — Nadalje so po pošti poslali sledeči -posamezni rojaki in rojakinje, in sicer Jernej Vidmar, Ramah, Colo. $1.00; John Dremel, Bakers-field, Calif. $2.00; Johana Bambič, Fredonia, Kansas $1.00; Neža Stepanič,, Ciiery-vale, Kansas $3.00; Mrs. Johana Kaščak, Bingham, Utah $5.00. Vsega skupaj se je nabralo skozi našo akcijo v Pueblo, Canon City in Leadville, Colo, in poslano po posameznih darovalcih. Prav lepo svoto $312.93 Stroškov pri tej akcije je bilo, za Gasolin ................ $4.50 Za pobiralne knjižice .... 1.00 Za poštnina in druge malenkosti ....................... 1.48 skupaj 6.93 Preostanek.Skupaj .... $306.00 Dne 11. decembra lanskega leta sem poslal na podjetje Leo Zakrajšek, v New York svoto $306.00 z naročilom da isto odpošlje na tozadevni odbor po toči prizadetim Dobre-poljcem. K tej svoti je Mr Leo Zakrajšek še sam daroval iz svojega žepa $5.00; tako, da je poslal skupaj $311.00. In sicer na ime Dobrepolj-skega župnika Antona Mer-kun, ki je podpredsednik in na Jože Strnada, ki je predsednik razdelitvenega odbora. Mr. Zakrajšek je pri tem dal najnižje cene tako da so tam tem več prejeli. In sicer so prejeli za $311.00 lepo svoto Din 14.150.00 katero so prejeli potom posredovanja Rafaelove Družbe v Ljubljani dne 3. januarja 1938. Potrdilo o prejetem denarju se glasi. Družba Sv. Rafaela v Ljubljani. Potrjujemo, da smo prejeli dne 3. januarja 1938. od vas znesek Din 14,150.00 beri: Štirinajstisočstopedetset dinarjev, katero svoto ste vi nam nakazili v smislu vašega pisma z dne 27. decembra 1937 za dobrepoljske po toči odškodovance in kateri znesek je nabral naš rojak gosp. John Grm iz Pueblo, Colo. Prosimo, bodite tako prijazni in obvestite našega imenovanega rojaka, da se mu podpisani odbor v imenu vseh po strašni katastrofi prizadetih Dobrepojcev najiskrenejšo zahvaljujo za njegovo veliko požrtvovalno delo pri nabiranju prispevkov za svoje fara-(Dalje na 4. strani) Čeroovc tablete izvrstne za VISOK KRVNI PRITISK: $1.110 zdravilo '/.a parno 26c. KONCENTRIRANE ČESNOVE TABLETE čistil rastlinska snov. Nikakena okusa. Nikakeca duha. Nikuka mamila. Poizkusi od odličnih zdravnilkih znanstvenikov dokazujejo, da redno uprabljanjo teli tablet v mnoprih slučajih pomnim, da so zniža visok krvni pritisk in olaiiu glavobol ter omotica. PoSljitc ta oclas s 2j>e in poslali vam bomo rodno $1 škatljico, popolnoma prodplačano. Naslov: Dept. 43, DKAIIBOKN l'HODUCTS, 510 No. Dearborn, Chicago, III. ZA PIRUHE REVMATIZEM hilro ozdravljen. Ni potrebno več, trpeti vsleil t« strain« bolezni. Hitra odpomoč revmatičnim bolečinam dolslh Int se dobi r. uporabljanjem to čudovito nove iznajdbe. Rhumo-Tabs, tableta, ki so uživa, in Rhumo-Rub, mazilo, m katerim »o namažejo prizadeti boleči deli. Na trpite bres potrebe, poskusite ta lahek način hitre oUmmiofi. — Tableto ju inaiilo skupni ?2. Prodaja te v vseh vodilnih le-karnah ali »a sc+ljitq «!i M 0. (nikakih-C.O.D.) na: FLORIAN DRUG CO., 2200 -E S«. 1'ulttki JRJ-. Chicago, lil. bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55. Za $ 5.00.. Za $ 7.20.. Za $10.00. Za $11.65. Za $23.00.. 100 Din 200 Din 300 Din 420 Din 500 Din ........1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir 'Za $ 12.25.................... 200 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 poslptc..............$10.85 * Za $25.00 pošljite................$26.00 Vsa pisma pošljite na: John Jerich Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je večkrat previden s sv. zakramenti, za večno v Gospodu zaspal, dne 25. jan. 1938 naš ljubljeni oče: Matevž Rupar Rojen je bil dne 4. sept. 1851 v Vasi Lešnjake, fara Sv. Vid nad Cirknico, Jugoslavia. Potem je bil večletni gostilničar in lesni trgovec pri Sv. Vidu, kjer je tudi umrl, v visoki starosti 86 let. Pokojni je zapustil enega sina in dve hčeri, 20 vnukov, 3 pravnuke in več ožjih sorodnikov v Ameriki. V starem kraju pa 1 brata in več sorodnikov. Njegov pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 27. jan. ob 8. uri zjutraj s sv. mašo zadušnico. Cerkvene obrede je opravil župnik fare Sv. Vida, za kar se mu prav lepo zahvalimo, kakor tudi za vse obiske za časa bolezni ob smrtni postelji. Nadalje se lepo zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ga obiskali ob njegovi bolezn:, ob pogrebu v cerkvi in na pokopališče. Zahvalimo se tudi vsem, ki so nam poslali Sympathy Cards, in za tolažilne besede. Najlepša hvala pa Alojziju in Antoniji Rupar, ki sta skrbela za njih, od kar je umrla njih soproga Terezija Rupar, kar je minulo 24. feb. 3 leta, v bolezni, ob smrti in pri pogrebu prav do hladnega groba. Tebi pa, dragi oče in ljubljena mati, naj vam bo črni grob hladha postelja in počivaita v miru in večna luč naj vama sveti, dokler se zopet ne vidimo nad zvezdami! Žalujoči ostali: ANTON RUPAR, sin; TEREZIJA CENTA, IVANKA PRITEKEL, hčere; JOHN CENTA in ANTON PRITEKEL, zeta. Pueblo, Colo., 28. februarja 1938. 1849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS I ! Sfran 9 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sreda, 9. marca 1938 Vkljub temu pa," je pridjal hudomušno, "ves koprnim, da bi vam mogel zaupati svojo skrivnost, da bi delil z vami svojo navdušenost in videl vaše lepe oči žareti v zanimanju za svojega junaka. Kadar bodete sami, to vem, gospodična, bodete izlahka izvabili temule mojemu molčečemu prijatelju Armandu vse njegove skrivnosti." Gospodična Lange ni popraševala več. Pa ves svoj obraz je zakopala v narcise in izza cvetja je žarelo v Armanda dvoje bistrih rjavih oči v začudenem, vprašujočem pogledu. In nato je govorila o vremenu, o cenah živil, o neubogljivi služinčadi, ki da si pod vplivom revolucijonamih idej kratkoma-lo vse upa in nič več noče ubogati svojih gospodarjev. Grozote revolucije, tako je spoznal Ar-mand, in politični boji in kar je še bilo drugih dnevnih vprašanj, — vse to je ni mnogo zanimalo in razburjalo. Niti misliti ni hotela mnogo nanje. Gledališka igralka je bila, umetnica vseskozi, vse svoje mlade moči je posvečala študijam za svoj poklic in nastopu na odru. Strahote guillotine je niso posebno vznemirjale. Prepričana je bila, da zanjo ni nevarnosti, dokler mirno služi umetniški zabavi občinstva. Ne da bi ne bila razumela, kaj se godi krog nje, le vzvišeno se je čutila nad dnevnimi dogodki. Doživljala je revolucijo prav kakor kako dramo Sofokleja ali Ra-cina. Ko je de Batz med pogovorom omenil nesrečnega prestolonaslednika, je naglo položila prst na usta in pravila s tresočim se glasom in s solzami v očeh: "Nikar ne govorite o otroku, de Batz! Kako mu morem jaz, uboga, slabotna ženska pomagati —? Trudim se da bi ne mislila nanj, kajti če bi mislila nanj, bi morala sovražiti svoje rojake in jim povedati grenke očitke z odra. Kar bi bilo seve zelo neumno," je pri-djala naivno, "in bi otroku prav nič ne koristilo, mene pa bi pod guillotino spravilo —. Ampak oh, — včasi mislim da bi rada umrla, če bi le ubogi otrok prišel spet v roke njim, ki ga ljubijo, pa če bi bil spet srečen in vesel. Toda mojega življenja ne bi hoteli v zameno za njegovo življenje!" se je smehljala v solzah. "Moje u-bogo življenje nima zanj nobene vrednosti!" Kmalu nato se je poslovila. De Batz je bil zelo zadovoljen s svojim uspehom. Njegov polni, rdečkasti obraz se mu je razlezel v dobrovoljen smehljaj. Armand pa se je resno držal. Zelo zaljubljen je bil in vneto je poljubil roko gospodični Lange. "Kmalu se spet vidiva, državljan St. Just, kajne?" ga je vprašala. "Zapovejte, gospodična!" je dejal z vnemo. "Kako dolgo ostanete še v Parizu?" "Vsak trenutek utegne biti da bom odpoklican." "Dobro! Torej pridite jutri! Krog četrte ure popoldne mislim da bom prosta. Stanujem na trgu du Roule. Ne morete M ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Pauluf zgrešiti hiše. Vsak človek vam bo znal povedati, kje stanuje državljanka Lange." "Na razpolago sem vam, gospodična!" Njegove besede so bile vsakdanje in prazne. Njegov pogled pa je govoril o hvaležnosti in o radostnem pričakovanju. III. NOČNI OBISK PRI HERONU r Polnoč je bila, ko sta se prijatelja ločila. Mrzli nočni zrak ju je neprijetno pretresel, ko sta stopila iz vroče zakurjenih gledaliških prostorov ven na ulico, in tesneje sta je zavila v površnik. Armandu se je mudilo da bi se brž iz-nebil neprijetnega Batza. Njegov večno zadovoljni in dobrodušni smehljaj ga je razburjal do skrajnosti, sam je hotel biti, mirno je hotel premisliti in preživeti še enkrat vse dogodke tistega večera, med katerimi je bil najvažnejši seve mlada gospodična Lange in njene mične rjave oči. Pa vkljub tem živim, mamečim očem se je boril Armand s težkimi očitki —. Ves večer je grešil zoper resna naročila in povelja svojega vodje. Obnovil je prijateljstvo z de Batzom, ki se bi mu bil moral oddaleč izogniti, in — navezal je znanje ter stopil na pot, ki bi je njegov zapovednik na noben način ne bil odobraval. Toda ta pot je bila tako obilno in izdatno posuta s sladkoduhtečimi narcisi, da mu je njihov vonj koj omamil in umiril nemirno in pekočo vest. Pustil je de Batza na ulici, se obrnil, ni pogledal ne na desno ne na levo ter z naglimi koraki odšel proti svojemu domu na Montmartru. De Batz je gledal nekaj časa za Ar-mandom, dokler ni izginila njegova vitka postava v polumraku slabo razsvetljenih ulic, pa se je zasukal in odšel v nasprotno smer. Na njegovem kozavem, debelem obrazu je stala zapisana skrajna zadovoljnost, pomešana s precejšnjo prezirljivostjo. "Takole, moja draga "Dušica"! je mrmral. "Torej v moje zadeve se hočeš vmešavati —? Pograbiti zase in za svoje prijateljčke zlato nagrado iz krempljev morilcev —? Bomo videli! Bomo videli, kdo je pret-kanejši, francoska podlasica — ali angleški lisjak!" Zapustil je živahne ulice in z brzimi koraki stopil ob reki, vihteč svojo palico, okrašeno z zlatim ročajem. Tod je bilo mesto prazno in samotno, le tu pa tam je bila še odprta kaka pivnica. Pijani glasovi, divje kletvice, strastni govori so doneli na ulico, vmes klici odobravanja in ugovarjanja, psovke in očitki pijanih politikarjev, ki so v pozno noč po zakajenih sobah in.pri slabem vinu reševali državo. (Dalje prih.) Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois INFORMACIJE 0 S0CIJALN1 VARNOSTI Popravljanje socijalno — varnostnih zapiskov Za one delavce, ki želijo, da se zabeleži kaka sprememba v zapiskih,ki jih Social Security-Board vodi za nje za federalno starostno zavarovanje,, je bila pred kratkim pripravljena nova tiskovina, ki jo vsakdo more dobiti od ene izmed 323 podružnic Social Security Board-a, raztresenih sirom dežele. Listek nosi naslov "Employee's Request for Change in Records" in nudi olajšavo delavcu, ki ima že svojo "računsko številko", pa hoče, da Board popravi kako informacijo, podano v izvirni tiskovini, s katero je delavec zaprosil za številko. Glavna svrha, za katero naj se rabi ta tiskovina, je za spremembe delavčevega imena in rojstnega dne. Nekatere delavke so spremenile svoje ime vsled poroke, pa bi rade, da se novo zapiše, tako da ne bo zmešnjav v zapiskih. Nekateri so izvirno navedli ono ime,pod katerim so sedaj znani, pa bi radi, da se tudi zapiše ono ime, ki ga navaja rojstni list; nekateri pa so spremenili svoje ime ob naturalizaciji. Kar se tiče rojstnih podatkov, mnogi delavci niso začetkoma imeli točnih podatkov, pa so kasneje izvedeli za točni dan rojstva. Kdor zaprosi za take spremembe, dobi popravljen listek z računsko številko. Kdor spre-'meni svojo adreso ali mesto zaposlitve, naj nikar o tem ne obvesti Social Security Boarda. Duplikati listkov z računsko številko Delavci, ki so zgubili svoj listek s številko socijalno-var-nostnega računa (social security accounj; number card), morejo dobiti novo karto od podružnice Social Security Boarda. Poročila iz vseh delov dežele potrjujejo, da delodajalci dajejo prednost onim delavcem, ki iščej-o dela kateri imajo računsko številko. Vzrok za to je bržkone dejstvo, da, ako delavec nima računska številke, je delodajalec po zakonu primoran, da sam zaprosi za delavca. Duplikate zgubljenih kart je bilo mogoče poprej dobivati le iz Washingtona. Sedaj pa so bije tudi lokalne podružnice opolnomočene, da izdajo te duplikate na podlagi primerne identifikacije. Tirjatve za enkratno odplačilo Social Security Board dobiva poprečno vsak dan po 700 prošenj za enkratno odplačilo (lump - sum benefit), do ka- terega so nekateri vpravičeni po socijalnovarnostnem zakonu. Mnogi delavci oziroma člani njhove družine, ki so vpravičeni do teh plačil, niso še vložili svoje tirjatve.. To odplačilo se izplačuje delavcem, ki so dosegli starost 65 let in so delali v kaki obrti,, na katero se nanaša socjjalno-var-nostni zakon, oziroma zapuščinam ali sorodnikom takih delavcev, ako umrejo, predno so dosegli starost 65 let. Delavci, ki so dosegli starost 65 let, ne morejo prenehati delati, da dobijo enkratno odplačilo. Delati ne sme več le oni, ki je vpravičen do mesečnega pokojninskega plačila, kar pa bo začelo še leta 1942. Tudi delnočasni delavci naj imajo socialno-varnostni listek Dijaki in drugi ljudje, ki imajo le postransko delo (part-time job), morajo tudi imeti svojo računsko številko. Ako je njihova delna zaposlitev v obrti, na katero se nanaša socijalno-varnostni zakon, bodo mezde, ki jih prejemajo, zapisane v njihovem računu. Saj končno skupna svota prejetih mezd določuje, kolikor bo znašala njihova mesečna pokojnina. FLIS TO IN ONO VERE V ALBANIJI Albanija šteje dober milijon prebivalcev. Več kakor polovica prebivalstva pripada muslimanski veri, kakih 300,000 je pravoslavnih kristjanov, ki so se leta 1929 odcepili od grške pravoslavne cerkve ter se osamosvojili. Katoličanov pa je v Albaniji nekaj nad 100,000 ter so goreči katoličani. LETALO STARTA Z LETALA V Rochestru so napravili zanimiv poskus. Na reki Med-way je startal velik hidroplan, ki je nesel s seboj v zračne višave manjše, toda primerno obteženo letalo. Ko je velik hidroplan dosegel zaželjeno višino,, je startalo manjše letalo z njegovega hrbta. Eksperiment se je popolnoma posrečil. Konstruktor. Mayo napoveduje, da bo uporabil to metodo startanja v bodoče posebno pri prekomorskih poletih. -o- GROB CASANOVE IŠČEJO Že večkrat so v zadnjih letih poročali časopisi, da so odkrili grob slovitega Casanove in celo njegove zemeljske o-stanke. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil čeških listov, pa te vesti ne odgovarjajo dejstvom. V Duchcov sta prispela namreč dve italijanski muzejski družbi, da bi poiskali Ca-sanovov grob. Dobili sta v tem pogledu baje neke informacije s strani neke gospe, katere prababica in prateta sta bili uslužbeni v gradu, kjer je Casanova umrl. Italijanski raziskovalci nameravajo poiskati tudi rokopise Casanovovih spominov. SPRETNA KUHARICA nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED $1.50 Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena A A in stane same: «|)4iUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road, KRAJŠE URE — NIŽJE PLAČE Cleveland, O. — Korporaci-ja Republic Steel je zadnji ponedeljek objavila, da se delovni teden za pisarniško u-službenstvo skrajša od pet in pol dni na pet dni. Istočasno pa se jim bodo sorazmerno tudi plače znižale, in sicer za nekaj več kot 9 odstotkov. ČEŠKI MOŽAKARJI SE SPRAVILI NA PLETENJE Praga, Čehoslovaška. — Ni-kakega vzroka ni, da bi se smele samo ženske uriti v u-metnosti pletenja nogovic in drugih ročnih del, češ, da gre ta pravica ravno tako moškim kot ženskam. To trditev je izrazilo nekaj tukajšnjih mož in obenem sklenilo, da bodo u-stanovili moški pletilni klub. Idejo so uresničili in takoj tudi dobili 50 članov, ki se zdaj redno sestajajo k tej zabavi. -o- BOŽIČ SE JE ZOPET POVRNIL Hartford, Conn. — V tukajšnjem mestu bo te dni več ljudi lahko znova obudilo božične spomine. Neki drogerist, katerega lokal se je pred božičem uporabljal kot poštni urad, je namreč našel v svoji kleti poštno vrečo, v kateri je bilo več sto božičnih pošiljk,, ki so ostale tamkaj od decembra. VEDNO VEČ IN VEČ ZA OBOROŽEVANJE Pariz, Francija. — Tukajšnja senatska zbornica se je začela zadnjo soboto baviti s predlogom, po katerem se ima izdati za novo oboroževanje države deset miljard frankov (okrog 325 milijonov dolarjev). V to svrho se je v soboto vršila izredna seja senata. -o- USODNA EKSPLOZIJA V PIVOVARNI New York, N. Y. — V Hor-ton pivovarni v zgornjem Manhattan so pretekli petek nastale štiri zaporedne eksplo zije, ki so razdejele trinad-stropno poslopje, ki je služilo kot ledenica. Pri tem so bile ubite tri osebe, 15 pa ranjenih. Eksplozije so bile tako močne, da so pretresle hiše in razbile okna v okrožju treh do štirih blokov in jo okrog 500 družin bežalo iz svojih domov, boječ se, da se hiše ne porušijo. Kakor se izraža domneva, je do eksplozije prišlo, ko je električna iskra zažgala prah iz premoga v kurilnici. -o- Honorar razdira vedno sklad-je med zdravnikom in bolnikom. Mnogi bolniki opravijo to stvar enostavno tako, da ne plačajo nobenega honorarja. -o- širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK 2125 So. 52nd Avenue (poleg Douglas Elevator) CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 URE: vsaki dan izvzemši arede od 9 a. m. do 8 p. m..-* Ob nedeljah po dogovoru. (Nadaljevanje s 3. strj ne in izrazite mu hkratu našo željo, da naj se enako zahvali vsem onim našim rojakom, ki so nam v tej izredni nesreči na katerikoli način kaj pomagali. II krati se zahvaljujemo tudi vam za posredovanje pri nakazilu tega denarja. Ta denar bomo povabili za nakup koruze, ki jo bomo razdelili med vse po katastrofi prizadeto prebivalstvo naše župnije in na ta način P°" skrbeli, da se bo moglo to naše prebivalstvo lažje preživeti čez zimo. Vsi Dobrepoljci smo se nakazilu tega denarja razveselili tudi radi tega, ker vidimo v tem činu dobrotnost in plemenitost naših v Ameriki bivajočih rojakov, ki nas nikdar, zlasti v nesreči, ne P°" zabijo. Izvolite prejeti od nas vi i« potom vas vsi naši rojaki odkrit izraz najglobokejšega spoštovanja. Dobrepolje, dne 5. jan. 1938 Za odbor po toči odškodo-vance. Nahtigal Franc, taj« Mrkun Anton podpredS. Strnad Jože, preds. K temu naj še dostavim to, da se v imenu odbora za raz-delitev in v imenu vseh prizadetih Dobrepoljcev prav iskreno zahvaljujem vsem naši"1 požrtvovalnim nabiralcem 111 nabiralkam, kakor tudi vsem onim, ki so tako velikodušno prispevali k temu skladu. Mi se zavedamo, da je to naša narodna dolžnost, d