GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IMGLA CENA 29.000 din - LETO XLII - št. 93 Kranj, torek, 5. decembra 1989 stran 3 Omajano skupno življenje stran 5 stran 9 Plačilna Tudi živali zavesa morajo jesti Mitinga resnice in prijateljstva v Ljubljani ni bilo Režiserji in igralci so sedaj znani Razcep v Jugoslaviji, ki sta ga povzročila prepoved mitinga resnice in prijateljstva 1. decembra na Trgu revolucije v Ljubljani, kar je slovenska oblast dosledno spoštovala, in nasprotni siloviti udar iz Srbije, izražen s totalnim bojkotom in zamrznitvijo vseh odnosov s Slovenijo, je bil vsaj za analitike jugoslovanske stvarnosti (in prihodnosti) pričakovan. Eden njih, slovenski pesnik in politik, podpredsednik republiške konference SZDL Ciril Zlobec, ga je umestil že v leto 1983, ko je nastal prvi spor med Srbijo in Slovenijo zaradi skupnih programskih jeder, pa se je potem najostreje stopnjeval prav med kulturniki do meje, ko sodelovanja že nekaj časa ni. Vse, kar se je vmes v politiki pozitivnega dogajalo, je bilo očitno trenutno, navidezno, neko blažilo in Pregrinjalo spopada, ki je prvega decembra in praznična dneva Pred njim bruhnil na dan. Slovenija je v sorazmerno kratkem času, v dveh mesecih, zdržala dva strahovita, evforična pritiska: najprej ob sprejemu ustavnih dopolnil, pa sedaj, ko smo skladno z zvezno ustavo in svojo zavarovali svojo suverenost in pravni red. Ker je ta grozeči miting toliko legel na dušo Slovencev in ker se nam je zdel poguben tudi za Jugoslavijo, smo tako ravnali in ni treba zato ponavljati zakaj. Sposobni smo bili vzdržati ob dokaj pičli in tihi, z izjemo sosede Hrvaške, podpori v nekaterih drugih delih Jugoslavije. To je ena plat dogajanja v Ljubljani in Jugoslaviji za letošnji rojstni dan federacije. Druga pa ni nič manj očitna. Režiserji, scenaristi in igralci v jurišnih, križarskih pohodih po Jugo- slaviji, in eden ključnih je bil načrtovan za petek v Ljubljani, ker bi potem ostal samo še Zagreb, so si sneli maske. Ne, ne gre več za avanture lahkovernih skupin in za zunanji izraz brezizhodno-sti v njihovih okoljih, ki uživajo v kričanju, sklicevanju na Jugoslavijo, enotno ZKJ, pa na svoje voditelje ter poniževanju zakonito izvoljenih predstavnikov v drugih okoljih, ki so menda zanič in jih sicer pošteno ljudstvo ni vredno. Gre za načrtno politiko v enem delu Jugoslavije, ki ji je mitingaški trojanski konj v Ljubljani spodletel (peščica, ki je v petek opoldne kričala v Ljubljani neposredno sploh ne občuti tragedije Kosova), pa se je s panično potezo v okviru SZDL razkrila in napovedala Sloveniji gospodarsko oziroma vsesplošno vojno. Če me spomin ne vara, je nekaj takega zadnji počel Stalin v informbirojevskih časih, potem pa takih bojkotov ni bilo in so trgovale celo medsebojno skregane države. Ni treba podcenjevati te srbske poteze, ki ji utegne čas prav kmalu pripisati žalosten nesmisel. Prav tako prvo-decembrska zmaga nad mitingarji še ni zmaga razuma in treznosti. Zadana rana bo še povzročala hudo nevarne poteze in nanje je treba biti pripravljen. V tretje gre rado. Morda bo samo pot drugačna. To bomo videli že ta teden, na sejah nekaterih naših najvišjih organov v Beogradu. Nam nič drugega ne ostane, da se tudi v federalni prestolnici držimo tako, kot smo se pretekli teden. Če nas kdo hvali in se nam dobrika, še ne pomeni, da bo šel za nas tudi po kostanj v žerjavico. J. Košnjek Velikega mitinga v Ljubljani ni bilo - Okoli poldneva v petek pa je bil na Trgu revolucije vseeno "mini miting", ki ga je organiziralo okrog 40 Srbov in Črnogorcev, večinoma živečih v Ljubljani. Več kot mitingarjev je bilo domačih in tujih novinarjev, naključnih firbcev in miličnikov. Večina mitingarjev se je na opozorilo miličnikov, da je zborovanje prepovedano, razšla, najbolj razgreti pa so vztrajali, zato so jih miličniki privedli k sodniku za prekrške. Vsi so že na prostosti, plačati pa so morali povprečno po 900.000 dinarjev kazni ter 600.000 dinarjev za stroške postopka. Del mitingarjev se je nato preselil v pravoslavno cerkev v Ljubljani, kjer jih je paroh Peran Boškovič pozval k strpnosti. Žal je bil dogodek v Ljubljani v nekaterih srbskih sredstvih zlorabljen in prikazan kot nesluten policijski teror nad mitingarji. J. K., slika G. Sinik Med konkretnim in splošnim Klasične (uradne) politične organizacije, ki se pre(s)navlja-jo in si iščejo svoje mesto v pluralnem političnem prostoru, si v Prenovitvenem času "pomagajo" z raznimi parolami in slogani. Nekateri sodijo v povojni socialistični besednjak, drugi izražajo vizijo, ki se tudi sedanji mladi generaciji zdi neuresničljiva, iz tretjih "veje" demagogija, ki ji tudi politični laiki ne verjamejo dosti... Tudi v radovljiški Socialistični zvezi se pri snovanju osnutka Programa za naslednje konferenčno obdobje niso izognili sloga-"«» paroli, motu... Osnutek so sicer naslovili "Vsakomur pravica do lastnega prepričanja in dela za dober danes in boljši jutri" in zapisali vanj več sloganov, kot so Slovenija - moja dežela, V krajevni skupnosti od besed k dejanjem, Na volitve z našimi ljudmi -Člani Socialistične zveze itd., vendar so ob splošnih usmeritvah Podčrtali tudi to, za kaj konkretno se bodo zavzemali. Za obstoj šole na Koprivniku, za sanacijo kamnolomov na Jelovici, za dokončno rešitev problema odlagališča komunalnih odpadkov na Crnhcu, za izgradnjo čistilne naprave v Radovljici, za iskanje rešitev, ki bi omilile posledice naraščajoče brezposelnosti...! Prav konkretnosti dajejo radovljiški Socialistični zvezi - ob (splošnih) usmeritvah republiške SZDL - lastno podobo in obraz, po kate-fem se loči od katerekoli druge občinske organizacije SZDL. Konkretnosti pa so tudi merilo, na podlagi katerega bo mogoče °b koncu konferenčnega obdobja ocenjevati, kako uspešna je bila ^ZDL v svojih prizadevanjih in zavzemanjih. C. Zaplotnik Viharjev jeznih mrzle domačije Negotov kranjski hokej Kdo bo plačal račune Vrba - Obletnica rojstva pesnika Franceta Prešerna postaja sedanje čase potreba, ko se nas vse večin vse pogosteje vračamo ne le k njegovi poeziji, pač pa tudi v pesnikovo domačo hišo. To kaže tudi nedeljski obisk v Vrbi, saj je za razliko od prejšnjih let v nedeljo Prešernovo hišo obiskalo vsaj sto ljudi. Zvečer je bila v njegovi hiši spominska svečanost z recitalom slovanske romantike Viharjev jeznih mrzle domačije: recital slovanske romantike ob pesmih Prešerna, Mickievvicza, Lermontova in Puškina - pesnikov, za katere je značilna izjemna predanost domovini in narodu ter nenehno navzoča bridkost človeške intime - so pripravili Alenka Bole - Vrabec, Marko Črtalič in Igor Škrlj. Besedilo in slika: L. .M. Kranj, 4. decembra - Obstanek kranjskega hokeja in hokejskega kluba Triglav je vprašljiv. Uprava Poslovnopri-reditvenega središča Gorenjski sejem je brez obvestila Hokejskemu klubu Triglav iz Kranja odpovedala termin zadnje tekme z Olimpijo II, odvzete pa so bile tudi vadbene ure ob sredah in četrtkih popoldne do pol osme ure zvečer, to je čas vadbe pionirskih selekcij. Hokejskemu klubu je bila tudi izdana faktura za novembrsko uporabo drsališča v višini 109,7 stare milijarde dinarjev za 129,5 ure uporabe drsališča, ob tem, da je ZTKO Kranj 15. novembra za uporabo drsališča že nakazala 26 starih milijard. Hokejski klub je dobival do novembra staro milijardo mesečne dotacije, sedaj pa tri sta- ^?vna razprava o ekologiji Obvladovanje odpadkov Jl,anj, decembra - Danes popoldne ob 16. uri je medobčinski svet *fDL za Gorenjsko sklical posvet na temo ekologija - učinkovito "Jvladovanje odpadkov. Povabljeni so strokovnjaki in odgovorni za f, 'ogijo, predstavniki podjetij, ki se srečujejo z ekološkimi pro-D,emi ter seveda občani, ki jih ekološki problemi zanimajo. Središ-J11 Problem postaja ravnanje z odpadki, dolgo je bil podcenjen, se-;anJ' predpisi pa problematiko le deloma pokrivajo. Korak naprej Predstavlja programski dokument "Zasnova ravnanja z odpadki v ?K Sloveniji", ki daje poudarek tudi financiranju, organiziranosti n Pridobivanju primernih lokacij. re milijarde. Kot so včeraj povedali predstavniki Hokejskega kluba Triglav Franci Teran, Rudi Zalokar in Primož Strniša, računa ne bodo plačali, ker ga ne morejo. Obenem pa terjajo, da se problem financiranja kranjskega drsališča reši, da kranjska SZDL uresniči dogovor o financiranju, ki je bil sprejet 25. oktobra, ali pa naj se jasno odloči, ali smo v Kranju še za hokej ali ne. Nihče ne terja, da bi sejem živel hokej, vendar se hokejisti sprašujejo, zakaj je kranjski led najdražji in ne bi bilo morda bolje, če bi pozimi drsališče upravljala ZTKO. Hokejistov, blizu 200 jih je, in ljubiteljev hokeja, ki jih v Kranju ni malo, res ni treba vleči za nos, pravijo v klubu. J. Košnjek Kmetijstvo in narava Kmet kot varuh okolja Časi, ko so predvsem na družbenih posestvih in tudi na nekaterih (usmerjenih) kmetijah kar tekmovali med seboj, kdo bo - ne glede na izdatke in negativne vplive na okolje - pridelal več in kdo bo bolj povečal porabo umetnih gnojil in škropiv, se počasi poslavljajo. Hektarski pridelki so sicer tudi zdaj pomembno merilo razvitosti kmetijstva, vendar pa ne edino, kot je bilo v času "revolucionarnega socialističnega napredka" in teženj, da bi tudi kmetijstvo industrializirali. Strokovni posvet Kmetijstvo in okolje, ki ga je pred prazniki na Bledu pripravil Republiški center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, je pokazal, da je za prihodnost človeštva bolj kot količina pridelkov pomembna kakovost kmetovanja in pridelkov. Če je bila še pred nedavnim živinoreja največkrat omenjana zaradi smradu, je zdaj vse več opozoril, da je reja živali v velikih koncentracijah nevarna za podtalnico in za pitno vodo. Na družbenih posestvih je velike koncentracije pospeševala oblast, na kmetijah pa so nastajala nesorazmerja (preveč glav velike živine na nektar in težave z gnojevko in gnojem) zaradi zemljiške omejenosti z maksimumom in intenzivne tehnologije, ki je temeljila na dokupu krme. V večini razvitih dežel so kot zgornjo mejo za varno uporabo gnojevke in vseh gnojil že predpisali tri velike živine na hektar; sicer pa je po mnenju priznanih strokovnjakov temelj za ekološko uravnoteže- no kmetovanje primerno velika in samostojna družinska kmetija - kmetija, za kakršno se pri nas najbolj glasno zavzema Slovenska kmečka zveza. dDrug problem je kemično varstvo rastlin. Onesnaženje podtalnice na Sorskem polju in v Prekmurju s herbicidi je povzročilo med prebivalstvom takšen šok, da bo treba po mnenju strokovnjakov zgodovino kemičnega zatiranja plevelov in škodljivcev razdeliti na dve obdobji -na čas pred letom 1989 in na čas po njem. Če je bila doslej uporaba škropiv in drugih kemičnih sredstev prosta in so bila mogoča tudi pretiravanja (predvsem pri koruzi), naj bi bilo odslej drugače. Varčno, skrbno, premišljeno... _ C. Zaplotnik a«SIim©IESGLAS • 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 5. decembra 1989 MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Od Jalte do Malte O tem, da se Jalta rima z Malto, čivkajo te dni že vrabci in tudi druge vrste tiči ne moremo mimo tega. Vprašanje, aH bo Malta res nova Jalta, je zastavljeno. Poznavalci pravijo, da ne bo, in novice iz malteških voda to potrjujejo. Če hočemo delati kakršnekoli primerjave, moramo najprej obuditi spomin na tisto, kar se je zgodilo v letoviškem mestu na Krimu, kjer so svoj čas letovali car Nikolaj II., Čehov, Gorki in drugi imenilneži. V dneh od 4. do 11. februarja 1945, ko je bil konec vojne že na vidiku in so sovjetske enote zmagoslavno prodirale proti zahodu, so se v Jalti sestali letoviščarji posebno imenitne vrste - »veliki trije«: Churchill. Roosevelt in Stalin - ter sprejeli štiri sklepe: 1. Nemčija se v celoti okupira, postavi pod zavezniško upravo in v ta namen razdeli na štiri cone (ena na Churc-hillovo vztrajanje pripade Francozom). Nemčija se denacifici-ra, vojni zločinci pa postavijo pred sodišče (Niirnberg). Plača naj izdatno vojno odškodnino, predvsem pa ne sme nikoli več f>ostati omembe vredna vojaška sila; 2. da ne bi prišlo do pre-oma med zavezniki, pripoznata ZDA in VB pozicijo, ki jo je že imela in zahtevala SZ - kar pomeni, da slednji tudi po vojni ostanejo dežele ob Baltiku in vzhodna Poljska, nasilno priključene leta 1940, po sporazumu s Hitlerjem. Poljska naj se na ta račun razširi proti zahodu, na račun Nemčije, vse do črte Odra-Nisa, komunistična vlada iz Lublina pa postane jedro bodoče poljske vlade; 3. SZ se obveže, da stopi tri mesece po kapitulaciji Nemčije v vojno z Japonsko; 4. Še istega leta se v San Franciscu skliče ustanovna konferenca OZN. 2e tedaj sta se torej o razdelitvi povojne Evrope pogovarjala predvsem dva, SZ in ZDA, sili, ki sta v vojni nosili levji delež in se tudi najbolj okrepili - SZ predvsem vojaško, ZDA pa tudi sicer. Evropa sama je bila takrat tako izčrpana, da bi pristala na vse mogoče rešitve, samo da bi bilo vojne konec. Gotovo je, da je SZ zahtevala in dobila preveč; na račun velikanske škode, ki jo je v tej vojni utrpela, seje hotela razširiti proti zahodu. Interes ZDA pa je bil prepričati Stalina, da se jim pridruži v vojni proti Japonski, katere konec takrat še ni bil na vidiku. V vsem drugem so mu popustili. Zahodni zavezniki tako sploh niso zahtevali od Stalina, da se umakne z ozemelj, ki jih je pridobil v tajnem in nenačelnem barantanju s Hitlerjem in v toku vojne same. Sprejeli so le ohlapno in nedoločno obvezo, naj se v državah, ki jih je osvobodila oziroma okupirala SZ, postavijo demokratične vlade, izbrane na svobodnih volitvah. In ravno tu tiči tista jaltska napaka, ki ni bila le lepotna: kaj se je po vojni dogajalo v »ljudskih demokraci-jah», je znano... Znano in očitno pa je tudi tisto, kar se v njih naposled dogaja zdaj, po štirih desetletjih okupacije, stagnacije, realnega socializma ali kakor se že temu reče. SZ se torej šele zdaj, po 45 letih, vrača v svoje meje, v prostoru, ki ga zapušča, pa prihaja do spektakularnih sprememb, katerih uravnoteženo obvladovanje bo gotovo glavna tema malteških pogovorov velikih dveh. Sovjetsko popuščanje v vzhodni Evropi torej ni nikakršen umik, je le poravnava jaltskih dolgov. In kaj si lahko v primerjavi z Jalto obetamo od Malte? »Mnogovo«, pravi Gorbačov, katerega pozicija je veliko šibkejša od Stalinove leta 1945. Pa ne zaradi zunanje nemoči, temveč zaradi notranje šibkosti, zaradi negotove usode pere-strojke kot glavnega notranjega projekta. George Bush je potemtakem kot sovjetski sogovornik močnejši od Roosevelta. Kaj pa Evropa? Njenih državnikov na malteških ladjah sicer ni bilo, a »velikima dvema« so dali vedeti, naj ne delata računov brez njih. Državniki ES, zaskrbljeni nad usodo perestroj-ke, so ameriškega predsednika prepričali, da nima prav, ko čaka, kaj bo iz vsega tega dogajanja na vzhodu; treba seje angažirati in pomagati, dokler so zahteve še vroče, še pred novo pozebo. Veliki trije so svoj čas, zavestno ali ne, požegnali Evropo hladne vojne, velika dva pa lahko zdaj blagoslovita novo evropsko pomlad. Tokrat ne gre za to, da bi Evropo prekrojevala po meri svojih interesov; pripoznati morata le novo podobo, ki si jo stara celina ustvarja sama. Jalta se torej končuje z Malto. Predsednik občinske konference SZDL Jesenice inž. Alojz Kalan: »Na volitve z najboljšimi kandidati« GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV tromesečje 370.000 din Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le a Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič), Dušan llutner (šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri [)K 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, no-■ v ar ji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda :3-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Jesenice, 4. decembra - Prihodnost jeseniške občine je v razvoju drobnega gospodarstva in manjših obratih, predvsem pa v kvalitetnejšem razvoju turizma, tudi zdraviliškega. Socialistična zveza bo delovala predvsem v krajevnih skupnostih. Na volitve s kandidati, ki imajo v svojem okolju ugled in uživajo zaupanje. uredništvo tel. 21860 V jeseniški občini so v trinajstih krajevnih skupnostih od Rateč do Rodin ljudje naj m nož i-čneje organizirani \ Socialistični zvezi. \ krajevnih organizacijah, od koder prihaja precej pobud. Občina, posebej od Hrušice do Vrbe. bo v naslednjih letih temeljito spremenila svojo podobo predvsem zaradi noviii prometnih tokov, medtem ko po drugi strani občane upravičeno skrbi, kaj bo z razvojem in prestrukturiranjem gospodarstva, ki je in še vedno temelji večinoma le na železarni. O tem. kako občani spremljajo razvoj občine in krajev, o aktivnostih in novi Vlogi Socialistične zveze smo se pogovarjali s predsednikom občinske konference SZDL Jesenice inž. Alojzom Kalanom. »Kakšne možnosti ima jeseniška občina za nadaljnji razvoj, še posebej, ker se v naslednjih letih odpira karavanški predor in gradi avtocesta, s tem pa se pomembno spreminjajo Jesenice in njena okolica?» »Smo na meji dveh držav in zato pomembni za prometne povezave. Gospodarstvo večinoma sloni na železarstvu, v prihodnje pa ga je treba tako prestrukturirati, da ne bo slonelo le na proizvodnji jekla. Mislim, da je treba še naprej - zaradi lepot in prirodnih danosti, ki jih imamo - razvijati turizem, v Kranjski gori in okolici. A ne le zimski in letni, temveč tudi zdraviliški turizem. Jesenice naj bi dobile prijaznejšo podobo, kot jo imajo zdaj, kljub osebnemu in blagovnemu prometu, ki se bo povečal zaradi gradnje predora in avtoceste Bratstva in enotnosti. Nove transportne povezave pa je treba čimbolj izkoristiti, zato tudi karavanška poslovna skupnost ob predoru načrtuje vzporedne dejavnosti. Najbrž bodo zrasla tudi skladišča, terminali, kar ne nazadnje nudi tudi nove zaposlitve.« »Gospodarstvo sloni na železarstvu, ki se modernizira, pojavljajo se tehnološki presežki. Kje so možnosti zaposlovanja mladih?« »Z razvojem drugih panog, poleg železarstva, se bodo nudile možnosti zaposlovanja tako tehnoloških presežkov kot mladih. Po mojem je turizem in spet turizem tista dejavnost, ki je nismo do konca izkoristili ter seveda drobno gospodarstvo, od obrti, uslužnostnih dejavnosti in manjših proizvodnih obratov. To je tudi ena izmed najpomembnejših nalog jeseniške družbenopolitične skupnosti v prihodnjem obdobju.« »V občini je trinajst krajevnih skupnosti, vsaka ima svoje značilnosti in vsaka še vedno dokajšnjc razvojne možnosti.« »Vsaka ima začrtan razvojni program: od Rateč, znanih po Planici do turistične Kranjske gore in alpskega bisera Gozd Martuljka, Mojstrane s svojimi prelepimi dolinami in možnostmi planinskega in alpskega turizma, Hrušice kot pomembne recepcije vseh transportnih tokov, Jesenice, ki bi morale biti prijaznejše z nadaljnjo ureditvijo muzejske dejavnosti, starega jedra; Blejske Dobrave z neposredno bližino Vintgarja, Žirovnice s kulturnim izročilom. Ne bi smeli zane-mrjati gorskega kmetijstva s Srednjim vrhom in drugimi vasmi, prav tako pa ne plavškega rovta. Ivko Bergant, predsednik sveta za varstvo okolja v Tržiču Vse vode tečejo navzdol Tržič, decembra - Jutri, v sredo, 6. decembra, ob 17. uri bo v paviljonu NOB v Tržiču okrogla miza na temo "Varstvo narave v planinskem in gorskem svetu", ki ga organizira Svet za varstvo okolja pri predsedstvu Občinske konference socialistične zveze. Tržičani, ki jim je mar okolja, se bodo pogovorili o problematiki planinstva, planšarstva in o grobih posegih v gorsko naravo. Mi pa smo prav zaradi aktualnosti te problematike, ki zadeva tr-žiško občino, na pogovor povabili Ivka Berganta, predsednika sveta za varstvo okolja v Tržiču. "Ivko Bergant, zakaj ste se odločili prav za to temo? Saj vemo, da so v Tržiču problemi onesnaževanja tudi nižje, v Tržiču samem." "Res da gorski svet ni najbolj onesnažen, odpadkov in škodlj-vih snovi se največ nalaga v dolini, a menim, da se vse začne tam zgoraj. V gore hodi vse več ljudi, predvsem vse več neosveščenih planincev, ki puščajo za sabo gore odpadkov. Ne le Triglav, kamor morajo cele ekspedicije čistilcev, danes so ogroženi vsi vrhovi, takole priročni, kot so tržiške planinske postojanke, pa še posebej. Vse bolj mažejo okolje tudi planinske koče, ki imajo pralne stroje, kjer kuhajo, pomivajo, jim ostajajo odpadki. Civilizacija prinaša s seboj vse negativno. H koči pod Storžičem nameravajo postaviti kar kontejner. To je vendar silno drago. Takih stvari si ne moremo privoščiti. Vse planinske koče bi morale imeti tudi triprekatne greznice, pa še vseeno so Prvi korak po ukinitvi sisov vprašljivi pralni praški in druge kemikalije, ki ostajajo tam, se z vodo izpirajo v pitne vode, v dolino. Saj veste, da vse vode tečejo navzdol." "Druga tema, o kateri nameravate jutri spregovoriti pa je planšarstvo. So tudi tu problemi?" "Zelo pereči problemi! Lepo je videti trop ovac, ki se pasejo, zvončkljajo. Prava idila. Toda, če je ovac preveč, kot se to dogaja v naših gorah, nastaja v naravi velika škoda. Kar poglejte Begunjščico! Njen vrh je tako do živega popasen, da ponekod sploh ni več travnate ruše. Do skal je vse pojedeno. Pa je Begunjščica še pred nekaj leti slovela po bogastvu gorskega cvetja. Kriška gora je od Tolstega vrha pa do koče en sam hlev, en sam ovčji iztrebek! Ovčjerejo bo treba omejiti, obvezno pa bodo črede morale imeti pastirje, sicer bo na vseh vrhovih prišlo do erozije. Problem pa je tudi mrhovina, ki ostaja za ovcami v gorah. Letos je na našem koncu kar dvakrat med njimi gospodarila strela. 26 ovac je ubilo v Storžiču, več kot 30 pa v Košuti nad Kofcami. Namesto da bi pobito žival zakopali, so jo enostavno porinili čez rob, na plezalne stene. Si lahko mislite, koliko je bilo tam muh, smradu? Plezalci so hodili po kosteh živali, po Planine pod Golico in planin pod Stolom s pašništvom in živinorejo. Opirati se je treba na prirodne danosti in na svoj razum.« »Na kakšen način se bo Socialistična zveza vključila v vsa nadaljnja prizadevanja, v razvojne načrte in spremembe, ki se nakazujejo?« »Tako kot doslej bo Socialistična zveza sodelovala in spodbujala uresničevanje konkretnih načrtov razvoja posameznih krajevnih skupnosti, poskušala animirati prebivalce, da pomagajo pri nalogah, ki jih narekujeta življenje in razvoj. Delo Socialistične zveze bo predvsem v krajevnih skupnostih, med ljudmi, širše le tedaj, ko bo šlo za širši družbeni interes. Mislim, da bo v krajevnih skupnostih treba zaradi razmer, ki so, poskrbeti predvsem za socialno šibke občane in jim pomagati. Vsekakor pa bomo sodelovali z vsemi, ki se bodo strinjali s programom Socialistične zveze: z društvi, interesnimi združenji in drugimi družbenimi organizacijami.« »Kakšne bodo priprave Socialistične zveze na spomladanske volitve?« »Na spomladanskih volitvah bomo prvič po vojni na najbolj demokratičen in neposreden način izvolili naše predstavnike tako v občinske, republiške in zvezne organe. Ljudje bodo po svoji volji ocenjevali programe in se odločali, kdo bo zastopal njihove interese. V Socialistični zvezi bomo aktivnost usmerili v krajevne skupnosti, kjer bodo krajani sami predlagali najbolj primerne kandidate, glede na njihovo sposobnost, uspešnost, ugled in zaupanje. Poskušali bomo kandidirati najboljše, a obenem se zavedamo, da prevzem odgovornih funkcij predstavlja v sedanjem času težko odločitev. Če pa kdo ni dovolj optimist in si zaradi tega ne upa prevzeti odgovornosti, je tudi vprašljiv kandidat. Socialistična zveza si bo prizadevala, da bo imela najboljše, brez ozira na njihovo pripadnost gibanjem in svetovnemu nazoru.« D. Sedej mrhovini. Saj so krokarji čistili, toda vsega in tako hitro tudi oni ne zmorejo. Tretji problem so pa umetna gnojila na pašnikih. Da se lahko preživi toliko drobnice, je seveda treba umetno gnojiti- Vode vse skupaj spirajo v dolino. Vem, da bo marsikdo skočil pokonci, da se uporabljajo majhne količine, da to proti porabi umetnih gnojil na Sorskem polju, kjer so tudi podtalnice in pitna voda, ni nič. Pa vendar, se moramo enkrat dokončno vprašati: Je to res potrebno?" "Zadnjič so se ljudje izpod Dobrče razburjali zaradi grobih posegov v Dobrčo s cesto, ki vodi na vrh gore. Bojijo se za vodo, ki jo dobivajo iz te gore, da bi jim ne presahnila." "Tudi o tem bo govora. Kaj si delavci Gozdnega gospodarstva dovolijo, človek včasih kar verjeti ne more. Ne le, da na novo urezane ceste in vlake kazijo izgled gore. Ceste utirajo tudi na takih mestih, kjer je pravi nesmisel. Izgovarjajo se, da je potrebno za eksploatacijo gozdov na nedostopnih mestih. Koliko takih mest imamo! Potem bi potrebovali vlako na vsakih 100 metrov! Razumemo, da je treba zaradi eksploatacije gozdov speljati cesto na Po* kljuko, Jelovico, toda ne posegati tako grobo v gorski svet! Cesto z Ljubelja na Preval hočejo narediti tam, kjer je 70-od-stotna strmina! Gozdno gospodarstvo ima v rokah škarje in platno. Kdo jim daje vse te pravice? Na našo okroglo mizo smo povabili tudi Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter komite za varstvo okolja in gospodarjenje s prostorom in druge, da nam pomagajo. Vabimo vse Tržičane, da se udeležijo naše okrogle mize. Marsikaj bi prav oni lahko argumentirali." D Dolenc Zamenjava tabel na vratih Škofja Loka, 4. decembra - Po novem letu samoupravnih interesnih skupnosti (razen za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja) ne bo več, v "prehodnem" letu 1990 bodo pripravljene podlage za bolj učinkovito, racionalno, strokovno, tudi v trg obrnjeno javno (državno) upravo. Prvi korak k temu cilju, ki pomeni predvsem bistveno večjo centralizacijo zbiranja in odločanja o delu slovenskega družbenega proizvoda za skupno in splošno porabo, pa je - gledano z očmi davkoplačevalca - preprosta zamenjava tabel na vratih sisov. V občinah se odločajo za različne načine vključevanja strokovnih služb sisov pod streho upravnih organov. V Škofji Loki so osvojili model, po katerem bodo zaposlene iz sisov družbenih dejavnosti preselili pod firmo sekretariata za občo upravo in proračun, zaposlene iz sisov materialne proizvodnje pa v komite za družbeno planiranje in urejanje prostora. Administracijo iz obeh hiš bodo zlili v eno. Prihodnje "prehodno" leto bo hkrati rešeto za presežke delavcev bodoče so- dobne javne uprave. V Sloveniji zaenkrat govore o številki 1700 tjudi, ki predstavljajo kar lepo papirnato tovarno. Koliko presežkov ljudi bo v gorenjskih občinah, kjer so bili že doslej dokaj racionalno organizirani, se še ne ve. Tudi to ne, v katerih strokovnih službah (ali sedanjih sisov-skih ali upravnih) bodo ti presežki. V Škofji Loki so se pametno odločili, da bodo vsi deležni enakih meril, na tehtnici bo torej strokovnost, znanje, uspešnost vsakega posameznika. Zelo verjetno pa bodo presežki predvsem na manj zahtevnih (administrativnih) delih, saj jim strokov- nih ljudi na ključnih funkcijah v občinski upravi manjka (zlasti v komiteju za druž; beno planiranje ter v Zavodu za družbeni razvoj). Ukinitev sisov pomeni tudi ukinitev samoupravljanja na tem področju, ki resnici na ljubo - zaradi nenehnih inter," vencijskih omejitev skupne porabe od zgoraj zlasti zadnja leta skorajda ni imelo s čim samoupravljati. Za mnoge delegate, zlasti "uporabnike", bo torej ukinitev st-sovskih skupščin celo olajšanje. Tudi ožjih strokovnih teles, odborov za razvoj, po novem letu ne bo več. Namesto njih bodo v Škofji Loki na zadnjih letošnjih skupščinah sisov ustanovili trinajst odbo; rov, ki bodo izvršnemu svetu in občinski skupščini, odgovornima za razvoj Pos.a" meznih področij družbenih dejavnosti m gospodarske infrastrukture, dajali strokovna mnenja in predloge. H. Jelovčan T°rek, 5. decembra 1989 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN i^)I?MSI^©IEI(GLAS sanskohercegovsko vodstvo, ki ni V Sloveniji odredbe o prepovedi prometa, prepovedi sestajanja na javnih mestih in ome- c Jitvi gibanja ne veljajo več Omajano skupno življenje "Reakcija predsedstva SZDL Srbije, ki je prišla z odpovedjo mitinga resnice v Ljubljani, še dodatno potrjuje pravilnost odločitve o prepovedi mitinga. Skladno z veljavnimi zakoni smo zavarovali suverenost naše slovenske države, in tako odločilno, pa ne samo v Sloveniji, zavarovali krepitev demokracije, ''vršni svet bo dosledno izpolnil naročilo svoje skupščine. Slovenija bo seveda še naprej spoštovala in uresničevala ustavo Jugoslavije. Tudi tisto določilo v njej, da je vsaka republika odgovorna za lasten razvoj in skupni razvoj Jugoslavije. Tako smo delali doslej in tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Najnovejši dogodki pa ponovno postavljajo na dnevni red vprašanja smisla našega skupnega življenja, uresničevanje vrednost sodobnega civilizacijskega sveta. Na srečo tako ne mislimo samo v Sloveniji, kjer smo že doslej živeli od lastnega dela in pameti in tudi v prihodnje nam ne preostaja nič drugega." Hrvate. Crna gora. vsaj njen miti ngaško preverjeni del. je obsodil Slovenijo in soglašal s srbskim pozivom bojkota Slovenije, vendar črnotzorska SZDL srbske To je med drugim dejal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in svoj nagovor državljanom Slovenije končal z be-Kdami. "da k ureditvi razmer v Jugoslaviji in pri sebi doma naj-V*C prispevamo tako. da se vedejo pokončno, dostojanstveno in se ne pustimo izzvati, tako kot se !° pritiče suverenim ljudem, ki ■ntajp svojo suvereno državo, in [Pi smo si jo z ustavnimi dopolni-še bolj utrdili. Prepričan sem. homo zrelo prestali tudi to Preizkušnjo". Clil Predsedstvo Slovenije se je sestalo v petek in ocenilo, da so bili ukrepi, vezani na napovedani miting, pravilno izbrani, da smo državljani Slovenije pokazali visoko državljansko zavest. Priča smo bili le nekaterim manjšim kršitvam odredbe o prepovedi zbiranja. Izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL je v svoji izjavi ob sporočilu srbske SZDL o prekinitvi vseh odnosov s Slovenijo, dejal, da je to očitna kršitev vseh civilizacijskih norm. ^ nedeljo se je sestal ZIS, včeraj pa predsedstvo SFRJ Zakone je treba spoštovati .. Beograd, 3. decembra - V nedeljo se je na celodnevni izredni J' sešel zvezni izvršni svet in obravnaval najnovejše razmere v rzavi. Iz sporočila s seje, ki je bilo objavljeno v nedeljo kasno £čer, izhaja zahteva, da je treba v državi spoštovati ustavo in akone in zavarovati legalno izvoljene federalne organe oblasti. v'ranju sprejema bistvenih reformskih zakonov je treba naredi-konec in razvoj graditi na političnem in gospodarskem pluralnu, demokraciji in odprtosti v svet. Razgovori o tuji pomoči .ugoslaviji so sedaj v odločilni fazi. zato je vse, kar se sedaj doga-v državi, slaba usluga tem prizadevanjem. Zvezna vlada bo Predlagala takšne spremembe ustave, ki bodo zagotovile integri-r 0'ter celovitost Jugoslavije ter normalno delovanje bistvenih , nkcij federacije, kot so obramba, zunanja politika in varnost. V au.goslavijj mora delovati trg, zato so vsi poskusi njegove rušitve 1 °rnejevanja neustavni, c .. včeraj ob desetih je bila sklicana seja predsedstva države. ^Ofna informacija o tej seji je bila izjava člana predsedstva drža-,e '2 Makedonije Vasila Tuporkovskega. ki je med drugim dejal, ? oo predsedstvo vse prisililo k spoštovanju ustavnosti in zako-H'tosti, k spoštovanju institucij političnega sistema, kar naj bi ^ogočilo reševanje razmer. Za jutri je sklicana tudi seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. J. K. dogodki zadnjih dni. izsiljevanja in grožnje, omalovaževanje in ponižanja, pa so bili vrh pritiskov proti slovenskim stališčem do skupnega življenja v Jugoslaviji. Jugoslavije danes ni več mogoče prekrojevati in utemeljevali z nekaterimi spornimi včerajšnjimi vrednotami. I. december ne more nadomestili 29. novembra. Smo za popolno uveljavitev nacionalnih držav, moderne zvezne države, moderne, učinkovite, demokratične federacije v okviru združene Evrope. Tudi v prihodnje bomo rekli ne poskusom, ki zaradi resnične ali navidezne skrbi za življenje Srbov in Črnogorcev na Kosovu skušajo v Jugosla-viji uvajali totalitarni družbeni red. Jugoslavija je naša prostovoljna odločitev. Nikomur ne bomo dovolili, da nas podi iz nje. Jugoslavija je naša država. Državljani Slovenije imamo pravico bili drugačni. SZDL Slovenije je osupla zaradi izjave srbske SZDL. ne more razumeti, da je nosilec tega SZDL. Izjavo SZDL Srbije zavračamo, pravijo člani izvršnega odbora SZDL Slovenije. Novi cilji napadov Ker invazija na Slovenijo, planirana na nesojeni novi državni praznik 1. decembra, ni uspela, je bilo pričakovati, da se bo srd preusmeril tudi na državno predsedstvo in še posebej na predsednika dr. Janeza Drnovška, ki mu očitajo, da je preveč Slovenec in kot takšen trojanski konj za slovenska stališča v federaciji, da je premalo Jugoslovan in da nima pravice javno ocenjevali položaja v državi, pa na zvezni izvršni svet in partijski vrh. Zvezni ceka se bo sestal jutri, vlada in pred- Rekli so: DR. RAJ KO PIRNAT, podpredsednik 10 Slovenske demokratične zveze: "SDZ sc dosledno zavzema za strankarski pluralizem in obstoj opozicije v Sloveniji, zlasti glede notranjih vprašanj. Vendar je po zadnjih dogodkih ogroženost Slovenije od zunaj takšna, da je treba zagotoviti narodno enotnost. Zato SDZ predlaga ustanovitev Sveta narodne enotnosti, ki naj bi ga sestavijali predstavniki vseh organizacij, ki se zavzemajo za samostojen razvoj Slovenije in njeno suverenost. Ta svet bi moral delovati pri skupščini ali kakšni drugi nevtralni organizaciji." DUŠAN SEMOLIČ, sekretar republiške konference SZDL: "Poteza vodstva SZDL Srbije ne preseneča. Politika nasilja je bila presenečena nad odločnostjo slovenske družbe, da bo branila svojo suverenost in samospoštovanje z vsemi pravnimi ukrepi. Njihov scenarij trojanskega konja, ki naj bi ga predstavljali pohodniki sredi naše Ljubljane, se je podrl. Ko smo dejali, da svoboda in suverenost za nas nimata cene. ki hi jo sprejeli, se je vodstvo SZDL Srbije zateklo k ukrepom, ki so bili zadnjič uporabljeni za časa Stalina. Kar se bo še dogajalo, je pomembno, da ne klonemo, da povemo, proti čemu smo, ne le danes, ampak tudi jutri." MILOŠ PROSENC, sekretar predsedstva CK ZKS: "Pokazalo se je. da so Kosovopaljci pripravljali miting v Ljubljani pod varilstvom srbske politike. Tej politiki gre bolj za destabilizacijo kol stabilizacijo države, da bi pred lastnimi ljudmi obdržali svoj prav in resnico. Ker smo bili mi odločno proti mitingu, so to morali v Srbiji priznati. To pa so naredili na način brez primere v kateri-koli federativni državi. Mi ne smemo groziti, kaj bi mi lahko vse naredili. I federaciji lahko živijo skupaj samo suvereni narodi. Reagiranje srbske politike je zame agonija neke neuresničljive politike. O tem se bomo morali pogovoriti. 6. decembra bo plenum C K ZKJ. Kol ponavadi se nas bodo spet lotili. I' ZKS pa ne smemo pozabiti, da mitingaši nastopajo tudi v imenu politike ZKJ. Mi pa smo njen del in se s takimi nastopači tudi s tega vidika ne moremo strinjati." JOŽE ŠKOLČ, predsednik ZSMS: "Lahko rečeni, da je miting v Sloveniji zailnjih 14 dni vendarle že bil. Ni ga pa še konec. Poučno je to. da ga je pri nas začela slovenska in do vrha pripeljala srbska SZDL. Sporočilo SZDL Srbi je je pravzaprav dobrodošlo. Odpihnilo je dvom. da je mogoče za mitingi iskali iracionalne sile, boksarje z načetimi možgani, ki so odšli z vajeti. Imamo dokaze, da gre za strategijo srbske politike za nadvlado v Jugoslaviji. Odprle se bodo diskusije, ali so bile reakcije slovenskih oblasti pregrobe. To pelje k temu. da bomo mi krivi za morebitno državljansko vojno. V to diskusijo se ne gre ujeti. Na odkrile grožnje se odgovarja z legitimnimi sredstvi. Prvi december postaja dan razhajanja v Jugoslaviji. Praznik poenotenja po vzorcu protibiro-kratske revolucije ne more biti. Prvi december bo dan premisleka o prihodnosti Jugoslavije, ne le dan obračuna stroškov skupnega bivanja. Ni treba čakali na razkol v ZKJ. ampak je treba v skupščini začeti diskusijo o prihodnosti Slovenije in Jugoslavije. " sedsivo pa sla se sešla v nedeljo. Napovedani pelkov miting v Beogradu, ki naj bi nadomestil ljubljanskega, je odpadel, vendar miiingaški strategi niso mirovali. Kar nekaj jih je bilo v Srbiji in Crni gori. pa v Bosni in Hercegovini, v krajih, kjer žive Srbi in Crnogorci. Razen zmerjanja Slovencev in zahtev po Drnovškovem odsiopu so se znesli nad bo- baleta škofjeloških ekoloških problemov in rešitev Kdaj bodo kazni resnično kaznovale? °fja Loka, 4. decembra - Tri leta so v ekološkem koledarju zelo kratek čas. To dejstvo potrjuje tudi nh"1''" 0 odkrivanju in reševanju problemov onesnaženega okolja v škofjeloški občini v tem in prejš-nj. n 'H'h Iz njega namreč veje ugotovitev, da so Ločani v tem času sicer večinoma zajezili nadalj-Ju P°s'abševanje okolja. Na nekaterih področjih so dosegli tudi vidna izboljšanja. Žal pa so posledice hud .0vane8a stanja oziroma dolgoletnega zanemarjanja tega pomembnega dela kakovosti življenja de| e J'n "' m°g°če odpraviti čez noč. Za to obdobje je tudi značilno, da z razvojem raziskovalnega i ?' z novimi raziskovalnimi nalogami, ki jih je pretežno financirala občinska raziskovalna skupnost, p0°avn' odkrivajo vedno nove in težje rešljive probleme: hrup, onesnaženost podtalnice Sorskega polja, ,j0Lecanje naravne radioaktivnosti in visoke doze radona v hišah na območju Žirovskega vrha in poda' n°' naprej se poslabšuje tudi ekološka slika gozdov, zlasti zaskrbjujoča je ugotovitev, da propa-kUr°-Cl'0 B°zd°v' na območjih, kjer ni niti industrije niti omembe vrednega onesnaženja iz zasebnih Kakovost škofjeloških vodolo-iMi obeh Sor. se kljub . 1aT. niki. Zi ko\, lok1 C^lilnim napravam (Škofja Pol# clezn'k'- Ziri) poslabšuje. 'Udit ^'eriološkega je opazno čuv' m'Js'C0 onesnaženje. Pove-a Preobremenjenih čistilnih njP'av jc nujna, čeprav le gaše-Posledic onesnaženja od izvi-^ navzdol. Razen lega so čistilcev ,J>rave 'udi posredne onesnaži .^.okolja. Blato iz njih. ki od večine podjetij) terja sanacijske programe za čiščenje odpadnih voda. Strožji nadzor pa bo v prihodnje potreben tudi pri zasebnih podjetnikih in obrtnikih, ki v katastru onesnaževalcev še niso "obdelani", ne bi pa kazalo izvzeti nili tako imenovanih "lu-šarjev". *cmr ? za gnojenje kmetijske [ VJe. je zaradi vsebnosti težkih Sorsko polje greznica gorenjska "i organskih spojin poten-zas 'n Pitne vode. ne';!! V'r /;ls>'upitve zemlje, hra- on ' i""ic voue. Konkretno o &ki "^enosti zemlje v škofjelo-Mr«i ni Se nimajo nikakršnih l injt J Jutu natisa 17 tti. c&i>$wn vam vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure nudi pestro izbiro izbranih delikates, vrhunskih buteljčnih vin in žganih pijač zasebnega , \ proizvajalca. v"- Obiščite na ne bomo^K vas razočarali.1 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet Izvršni svet Skupščine občine Kranj in PDP YUGEA Ljubljana prirejata seminar z naslovom: PRIPRAVA POSLOVNIH NAČRTOV ZA PODJETNIŠKE ZAMISLI, Seminar bo v četrtek, 14. 12. 1989, od 10.00 dO 14.00 ure v dvorani št. 14 Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1. Program: dr. Miroslav Glas, dr. Aleš Vahčič — Smoter podjetniškega ravnanja — Izdelava poslovnega načrta V okviru Projekta »OPTIMA« v Kranju skušamo v podjetjih razvijati podjetniške zamisli na najrazličnejših področjih: uvajanje novih proizvodov, izboljšave na poslovno organizacijskem ali tehnološkem področju, preoblikovanje organizacije podjetij. Nosilci podjetniške zamisli za svojo zamisel izdelajo poslovni načrt s ciljem, da ocenijo pričakovani dobiček ob proučitvi tehnološke, kadrovske, finančne, tržne, pravnoorganizacijske in drugih plati zamisli. Na seminarju bodo udeleženci pridobili znanje za pripravo poslovnih načrtov za dve vrsti podjetniških zamisli (novi proizvodi ali storitve, oblikovanje novih poslovnih enot). Želimo, da bi se čim več podjetnih, ustvarjalnih ljudi usposobilo za kakšen sistematičen pristop, ki bo v dosti večji meri zagotovil uspešno realizacijo nove zamisli. Cena seminarja je 1.000.000 din za udeleženca, ki se plača na žiro račun PDP Yugea Ljubljana št. 50105-601-19602 pred pričetkom seminarja. Prijave sprejema do petka, 8. 12. 1989, Danica Sintič na tel. številka 25-661, interna 309. Udeleženci seminarja bodo prejeli gradivo. 2. Razstave in velesejmi se ukinejo 3. Zaprejo se šole 4. Ustavi se tiskanje knjig in časopisov 5. Na teden se dela 60 ur 6. Dopusti so ukinjeni. To je zadnja vest, ki jo je še objavil časopis Karavvanken BO' te. Januarja 1945 je prenehal izhajati. PO OSVOBODITVI - Leta 1945 - PROGRAM PRVE PROSLAVE Na predvečer rojstnega dne maršala Tita se v Kranju organ!' žira velika proslava na Glavnem trgu. Zbor udeležencev bo na bl' všem sokolskem telovadišču, nato povorka v mesto. Pevski zbor bo zapel "Od Urala do Triglava" in "Buči morje Adrijansko • Pripravijo sc novi letaki s sledečimi parolami: NAPREJ V BO°' BO - NAPREJ NA DELO" ter "S TITOM V BORBI - S TITOM V SVOBODI". Proslava se začne 24. maja ob 6. uri zvečer. Transparente in letake je izdelal za to in druge priložnos" slikar Matija Bradaško. Ker ni denarja, se mu podari 100 kon1' cigaret! Ob obletnici pesnikovega rojstva PODELJENE PREŠERNOVE PLAKETE Kranj - Že nekaj let so v Kranju priznanja za delovanje na kulturnem področju - Prešernove plakete, ki jih podeljuje Kulturna skupnost Kranj, prenesli iz vrste prireditev ob 8. februarju na začetek decembra, na ob letnico rojstva pesnika Franceta Prešerna. Sinočnjo svečanost v zadružnem domu na Primskovem je popestrila folklora: v programu, ki ga je povezovala Alenka Bole - Vrabec sta nastopili folklorni skupini Osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj ter KUD Primskovo. To pa ni bila edina prireditev pesniku v spomin - v Prešernovem gledališču je bil že tradicionalni literarni večer Literarne skupine Iskra Kranj. Kulturna skupnost Kranj je podelila za kulturno delo v letu 1989 priznanja naslednjim. Veliko Prešernovo plaketo so prejeli: Marija Kos, Nada Kos in Jožef Močnik. MARIJA KOS je prejela priznanje za vsestransko delovanje na kulturnem področju. V kulturno življenje na Visokem seje vključila pred enajstimi leti, sprva kot pevka v zboru, kmalu pa je prevzela tudi strokovno in umetniško vodstvo pevskega zbora, ki ga vodi še danes. Pevsko kulturo in veselje do petja prenaša na najmlajše v vrtcu na Visokem in na Olševku. Vsa leta sodeluje pri pripravi proslav ob najrazličnejših priložnostih, tudi osrednjih občinskih proslav, in pri ustvarjanju krajevnega glasila Naša pota. NADA KOS je prejela priznanje za kvalitetne dosežke na področju zborovskega petja. Začela je v domači dramski skupini v Adergasu. Glasba ji je že takrat bila zelo blizu, zato je sestavila in vodila manjšo dekliško pevsko skupino. Kasneje, ko je glasba postala tudi njen poklic, stika z ljubiteljsko kulturo ni izgubila. V sezoni 1985/86 je prevzela vodstvo mešanega pevskega zbora na Primskovem in ga s svojo izredno strokovnostjo in smislom za pevovodsko delo pripeljala v sam vrh zborovskega Petja v Kranju. JOŽEF MOČNIK je prejel priznanje za svoj prispevek pri razvoju glasbene dejavnosti in poustvarjalne dosežke. Vrsto let je vodil številne pevske zbore v Kranju - moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče, Oktet Kranj, moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje. Bil je pevec in korepetitor moškega pevskega zbora Iskra, sodeloval je pri oktetu Glasbene šole Kranj. Z moškim pevskim zborom Davorin Jenko Cerklje je dosegel velike uspehe na tek- movanjih v Mariboru (trikrat bronasta plaketa, enkrat srebrna in priznanje leta 1974), prejel pa je tudi številna druga priznanja. Celo desetletje je bil ta zbor najboljši v občini, nekaj let celo na Gorenjskem. Kot član odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj že osem let skrbi za usmerjanje in oblikovanje ljubiteljske glasbene kulture v Kranju. Male Prešernove plakete za leto 1989 pa so prejeli: Janez Balanč je priznanje prejel za vsestransko aktivnost in organizacijsko delo na kulturnem področju. Posebej uspešen je bil kot predsednik KUD Jože Papler v Besnici, saj je ponovno oživil društveno dejavnost v dramski sekciji, lutkovni skupini, organiziral je slikarske razstave, delovala je tudi folklorna skupina. V tem času so obnovili tudi Dom društvenih organizacij v Besnici in ponovno usposobili knjižnico. Miha Benedik je prejel priznanje za delovanje na področju zborovskega petja in za organizacijsko delo. Peti je začel pri pevskem zboru DPD Svoboda Stražišče, bil je član APZ Kranj, pel v Vokainem oktetu Kranj, nato pa se je ponovno vključil v domači stražiški pevski zbor. Zdaj je član pevskega kvinteta, ki dopolnjuje program folklorne skupine Sava. Franc Jerala je prejel priznanje za dosežke na področju zborovskega petja in za organizacijsko delo. Leta 1981 je bil soustanovitelj mladinskega pevskega zbora v Besnici, pred tremi leti pa je zbor, ki ga Franc Jerala vodi, začel nastopati kot moški pevski zbor. Kot pevec, dirigent in organizator si je vedno prizadel doseči kar najboljšo kvaliteto zborovskega petja, izboljšanje pogojev za delo in za širjenje pevske kulture v kraju. Franc Juvan je prejel priznanje za delovanje na področju Nove knjige SLOVENSKE KRAJINE Oblikovanje zavesti o pomenu okolja je eden ključnih dejavnikov, ki bodo soodločali o prihodnjem razvoju našega prostora in o usodi naše tvarne dediščine. Temu je namenjena tudi knjiga Slovenske krajine avtorja prof. Dušana Ogrina, ki je pred kratkim izšla v zbirki Slovenija pri Državni založbi Slovenije. "Videl in slikal sem zanimiva, neredko prav osupljiva krajinska prizorišča po raznih deželah sveta. Srečanje z njimi je marsikdaj pomenilo enkratno doživetje, hkrati pa je prineslo tudi spoznanje, da si Slovenija nikakor ne more lastiti prvenstva v naravnih znamenitostih ali v privlačnosti krajine. In vendar me krajina nikjer ni tako globoko prevzela kot na tej majhni zaplati sveta, kjer se gnetejo skupaj Alpe, Panonija, dinarsko kraški svet in Sredozemlje. Nikjer nisem tako scela in vznemirljivo doživel odkrivanja in spoznavanja kot tu, kjer se je v stoletjih mukotrpnega vztrajanja in naporov za obstanek majhen narod spoprijel z naravo na toliko načinov in si ob njej ustvaril okolje takšne skladnosti in izjemne raznolikosti... Tako piše avtor knjige Slovenske krajine prof. Dušan Ogrin v predgovoru h knjigi. Slovenske krajine so knjiga, v kateri govorijo slike. Avtor sam si je vzel nemalo časa, menda kar tri leta, da je z izborom 182 barvnih fotografij in seveda ob spremni besedi predstavil slovenske krajine. Slovenska krajina se kaže v umirjenih barvah, saj je avtorju predvsem šlo za prezentacijo fotografije domala enakovredne besednemu delu v knjigi. Seveda ne gre za zbirko lepih razglednic, pač pa za studiozen prikaz odnosa do narave pri nas, kakor se je oblikoval v preteklosti in je viden danes. Podoba, ki se nam kaže, je sicer še vedno osupljivo lepa, vendar pa se jih že Poznajo sledi, ki govore, kolikšen je pravzaprav kulturen vidik tega odnosa. Po tej plati jc knjiga pravi izziv tudi za celo vrsto strok, ki se ukvarjajo s prostorom. Slovenske krajine je knjiga, ki prinaša povsem nov izraz slovenskim krajinam. Po svoje, in prav gotovo je bil to avtorjev namen, povečuje senzibilnost našega odnosa do slovenske krajine. Ogrinovo videnje tega prostora nam na nov način govori, kako jc ta prostor pomemben, kvaliteten, skratka zasluži polno mero obzirnega ravnanju. Le-tega žal slovenske krajine niso bile vedno deležne. L. M. zborovskega petja. Pel je tako v Prešernovem zboru kot tudi pri pevskem zboru DPD Svoboda Primskovo. Član Obrtniškega pevskega zbora je vse od ustanovitve, več let pa je bil tudi njegov predsednik. Jože Mohar je prejel priznanje za vsestransko delovanje na področju kulture. V KUD Sava aktivno deluje od leta 1972. Sprva je bil član in organizacijski vodja Okteta Sava, zdaj pa oktet tudi strokovno vodi. Peti pa je začel leta 1971 v Oktetu Šenčur, bil je tudi član dramske družine Šenčur. Igor Pavlovič je prejel priznanje za ustvarjalne dosežke na gledališkem področju. Je vsestranski igralec, ki mu odrske deske pomenijo svet za nenehno ustvarjalno raziskovanje. Začel je v Prešernovem gledališču Kranj, nadaljeval pa v Gledališču čez cesto. Odmevni so bili njegovi igralski do- sežki v predstavah Afrika, Ve-domec Kriš, Semenska gasa in Kostanjeva krona. Miha Plajbes je prejel priznanje za svoj prispevek pri razvoju glasbene kulture in poustvarjalne dosežke. Kot pevec in solist je sodeloval pri celi vrsti zborov. Danes deluje v mešanem komornem zboru RTV Ljubljana. Več kot 25-letno sodelovanje v ljubiteljskih in profesionalnih sestavih in vzporedni študij glasbe - solopetja, sta omogočila celovito in poglobljeno spoznavo pevske dejavnosti. Kot strokovni sodelavec odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj je uspel med kranjskimi skupinami ustvariti visoke strokovne, tehnične in organizacijske stike. Kot koncertni pevec pa bogati kranjski in gorenjski glasbeni prostor s samostojnimi koncerti in drugimi priložnostnimi na- stopi. Lea Mencinger "Za odpiranje svoje notranjosti se odločimo samo enkrat in pesem nas potegne v vrtinec blagih harmonij," je v nagovoru zbranim dejal podpredsednik ZKO Slovenije in predsednik ZKO Kranj Matevž Oman, "samo enkrat in pesem nas potegne v vrtinec blagih harmonij, samo enkrat in oder postane prostor oživetih misli igralca in režiserja, in ritem usmerja telo v plesni izraz, misel se zlije v razpoloženje literarnega dela, in čopič nemirno išče barvitost okolja in človekovega razpoloženja." Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA »EMIGRANTOV« V PG Kranj - Tretja premiera tekoče gledališke sezone v PG - Aktualno delo poljskega satirika - Uprizoritev bo v kletnih prostorih PG. V ponedeljek, 11. decembra, bo premiersko uprizorjeno delo poljskega dramatika in satirika Slavvomira Mrožka »Emigranta«. Aktualno delo, morda še bolj kot ob nastanku in praizvedbi, sooča z resnico današnjega sveta pri nas in v širšem okolju. Problem emigracije, tudi svojevrstnega disidentstva in »gastarbeiter-jev« je vpeto v dialoško spretno dramaturgijo tragikomičnosti. Prevod »Emigrantov« je delo Uroša Kraigherja, predstavo je režijsko vodil Marjan Bevk, igrata pa Pavel Rakovec in Tine Oman. Kranjska uprizoritev je vezana na ambient in bo uprizarjana v kletnih prostorih gledališča. Za vse abonmaje, pač po določenem zaporedju, bodo predstavo v kranjskem gledališču uprizarjali do zadnjih dni letošnjega leta. ar VINKO HLEBŠ RAZSTAVLJA V LB Kranj - V prostorih Ljubljanske banke. Gorenjske banke Kranj, na Cesti JLA, te dni razstavlja svoja najnovejša likovna dela trži-ški slikar Vinko Hlebš. Hlebševa slikarska tema je rastlinski svet. Ob svojih slikah slikar razmišlja predvsem o življenju, piše v spremnem katalogu prof. Janez Šter, Zanj, to je za slikarja, jc to pra - večni krogotok rojstva, zorenja in odmiranja s ponovno obljubo kalitve, rojstvu, novega zagona v življenje ter ponovnega spuščanja v krivulje odmiranja, Prizorišče tega kroga je rastlinski svet. V ozko izbranem, a posrečenem motivnem izrezu stvarnega sveta se odvija Hlebševo videvanje življenjskih postaj. Z dvema klenima izhodiščema - življenje kot snov in rastlina kot motiv - m je slikar določil smer in obliko svojega ustvarjalnega zagona, ga prckviiHil s trdim delom in ne nazadnje še okrepil z neomajnim zaupanjem vase.__ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše'}e odprta razstava Anton Tomaž Linhart - ob 200 letnici uprizoritve Županove Micke. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja fotograf Boštjan Gun-čar. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del mlade generacije fotografov na Slovenskem. V Ljubljanski banki, Gorenjski banki Kranj, Cesta JLA, razstavlja slikar Vinko Hlebš. Znova lutkovni četrtek! Ta četrtek bo v modri dvorani gradu Kieselstein Cveto Sever razveselil otroke z Nočno zgodbo. Začetek ob 16. uri. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je še ta teden odprta skupinska razstava likovnih del članov Dolika. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Oder 57. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava kipov akad. kiparja Franceta Rotorja. Zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedelja!) od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja likovna dela Brane Pova ley. KAMNIK - V razstavišču Veronika je še do 6. decembra odprt.) razstava likovnih del članov Likovnega društva Kamnik. Lutke STARA HISA ŠTEVILKA 3 Lutkovna uprizoritev: Lutke čez cesto Režija: Delo skupine Prikaz prenosa preoblikovanja literarnega zakona v režijski zakon je v predstavi Stara hiša št. 3 Lutkovna skupina čez cesto praktično slabo izvedla. Dva temeljna ugovora razrušita omenjeni poseg: — vsaka uprizorjena predstava apriorno naredi prenos literarnega zakona v režijski zakon, zato je povzdigovanje samoumevnega/apriornega nesmiselno (Macherev), — komentiranje samoumevnega kot izvirnega, vodi v strukturi formalno logičnega izjavljanja, do lastne negacije oz. ujetosti v večstopenjske probleme. /Russell/ Likovna nedodelanost predstave postavi številne režijske posege/rešitve v pozicijo vprašljivega. Določene scene lahko režija dramaturško reši z abstrakcijo, vendar dramaturški prijemi reševanja temeljnih scen z abstrakcijsko formo na odru, ki je abstrakcijsko likovno rešen, pomeni odtujitev poante najmlajšim gledalcem, saj jim abstrakcija postane priobčljiva šele po desetem letu starosti. Govor ima v lutkovnem gledališču eno bistvenih simboličnih sporočilnih polj. Zvrsti jezika/knjižni ■» pogovorni -sleng/, ki jih uporabljajo lutke glede na izrazajočo vlogo v predstavi, morajo biti razločene. Te meje so v predstavi zabrisane in sporočilni efekti tako izgubijo svojo izraznost. Problem pojavljanja živih igralcev na lutkovnem odru je začrtan. Nikakršne prepovedi pojavljanja le-teh ni, a vendar je potrebno vedeti: kdo je lutka/center: igralec ali lutka? Ker z menjajočim lociranjem gledalčevega poglednega focusa upade želja in z njo ujetost subjektove interpelacije/prepoznavanja. Popolnoma nedopustni so nezavedni spodrsljaji igralčevega zakrivanja lutke s telesom. Glasba je bila pravi atmosferski doprinos k predstavi, katere eksperimentalnost odpira neizmerne možnosti špekulira-nja. Tomaž Kukovica RADOVLJIŠKE LIKOVNE PRIREDITVE Radovljica - Decembra bo v Radovljici kar nekaj likovnih prireditev. Prvi dve bosta že v četrtek, 7. decembra: ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo akad. slikarja Simona Mlakarja, ob 18.30 pa novoletno likovno prodajno razstavo v galeriji Kamen. S svojimi deli se bodo predstavili dosedanji razstavljala v Šivčevi hiši in likovniki - člani DSLU radovljiške občine. Konec decembra, točneje 23. decembra, bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo akad. slikarke Melite Vovk na temo Anton Tomaž Linhart; razstava sodi v okvir praznovanja dvestoletnice prve uprizoritve Zupanove Micke. Zaradi tega se tradicionalna novoletna prodajna likovna razstava tudi seli čez cesto v galerijo Kamen, kar vsekakor govori o dobrem sodelovanju muzeja in zasebne galerije. Ob tem kaže opozoriti še na eno novost - 16. decembra bo odprta na Lancovem nova galerija akad. slikarke Brigite Požegaj - Mulej. M. M. PREMIERA NORCA IN NUNE Kranj - V četrtek, 7. decembra, ob 19. uri bo v dvorani krujevne skupnosti v Stražišču premiera in hkrati slovenska praizvedba drame Stanislava Ignucvja VVitkievvicza NORI C IN NUNA. Gre za prvo premiero eksperimentalnega Teatra ante portas iz Stražišča v letošnji sezoni. Predstavo so pripravili: Damjan Peme, Irena Oman, Kondi Pižorn, Bojan Beštcr, Branka Borisavljevič, Marjan Kristane, Janez Cankar, Irena Benedik, Helena Arh, Dure Zupan, Iztok AlidiČ, Andrej Mihelčič ter Milo Pflaum, V srhljivem vzdušju sanatorija za duševno bolne bodo §)#< dalci spoznali pravo resnico o osamljeno«! in trpljenju človeka. Za Teater ante portas; Iztok Alldic (GLAS 8. STRAN / ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Torek, 5. decembra 1989 Kaj bomo kuhali ta teden Domus vabi na razstavo Ponedeljek: kmečko zelje s krompirjem, sirovi štruklji, jabolčni kompot. Torek: kuhana govedina v juhi s testeninami, jabolčni zavitek. Sreda: prežganka, marelični cmoki z drobtinami. Četrtek: mesni domači lonec z repo, marmeladna rolada. Takole nam svetuje Jože Zalar, vodja kuhinje v hotelu Creina: Petek: vampi po tržaško, polenta, cvetača v solati. Sobota: gobova juha, naravni zrezek, široki rezanci, nariban korenček s česnom. Nedelja: Ocvrta cvetača s tatarsko omako, sarma, slan krompir, puding. Sladko in igrivo v novo leto Ljubljana, decembra - Potrošniško informativni center na Kardeljevi 2 v Ljubljani (poleg uršulinske cerkve) je za otroke pripravil prodajno razstavo, ki jo je poimenoval "Sladko in igrivo v novo leto". Domus tokrat predstavlja 16 proizvajalcev igrač in sladkega programa, med nakupovanjem novoletnih daril pa se bodo otroci lahko igrali in zabavali. Prodajno razstavo v Domusu bo namreč spremljal razvedrilni program, v katerem bodo sodelovali znani slovenski kulturniki. Že naslovi povedo, da bo zares pestro: "Kako nastane Ciciban?", "Kako nastane pravljica?", "Ki-parimo!", "Improvizacija z lutko", "Pantomima", "Humoristična razlaga knjige", "Zapojmo!", "Čarovnik na obisku", "Mi pa rišemo" in podobno. Vse to se bo v Domusu dogajalo od 4. do 29. decembra med 9. in 12. ter 16. in 19. uro, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. D. D. Ko v vrtu gospodari voluhar PRAV JE, DA VEMO Sadje Sadje imenujemo zrele plodove sadnega drevja in grmičevja. V prehrani uporabljamo domače pečkato, koščičasto, lupinasto sadje in jagodičevje ter uvoženo južno sadje. Povprečne sestavine sadja so 80 do 90 odstotkov vode, sladkor, celuloza in škrob, rudninske snovi (kalij, natrij, magnezij, mangan, cink, železo in baker), vitamini A, B, C, E, F, organske kisline (vinska, citronova in jabolčna), veliko barvil, aromatičnih snovi in v nezrelem sadju pektini ter čreslovina. Sveže sadje ima nizko kalorično vrednost, suho in lupinasto sadje pa je tudi kalorično, zaradi koncentracije hranil. Vse sadje je polno zaščitnih snovi. Aromatične snovi in organske kisline dajo sadju dober in osvežujoč okus. Uživamo zrelo sadje. Operemo ga dobro. Užitne lupine ne odstranimo, ker so ravno pod njo dragocene sestavine. Naše domače sadje je enakovredno južnemu. Limone in pomaranče dodajamo spomladi, ko je v domačem vskladiščenem sadju že malo vitamina C. Mesni domači lonec z repo Za 4 osebe potrebujemo: 40 do 50 dkg govejega ali svinjskega mesa, 0,50 kg kisle repe, 2 stroka česna, 5 dkg slanine, 3 noževe konice mlete paprike, šatraj, poper, sol, 1 žlica moke, maščoba, pol del rdečega vina. • Kislo repo dobro operemo, meso narežemo na kocke in kuhamo v slani vodi s šatrajem do mehkega. Na maščobi prepraži-mo moko in ji na koncu dodamo mleto papriko, še malo prepra-žimo in zvrnemo v lonec ter pomešamo. Na maščobi prepražimo še na kockice narezano slanino in česen, samo da zarumeni, in dodamo repi, na koncu popopramo s ščepom popra in okisamo z vinom. P.S. Toda takle mesni domači lonec z repo je dober, če ne še boljši, prevret tudi naslednji dan. Sploh pa si ga lahko omislimo za praznike, da bomo imele čim manj dela. Menda ni sadjarja, ki bi ne imel na vrtu neljubega obiskovalca - voluharja. In najbolj je nesrečen, ko mlado drevesce, posajeno z vso ljubeznijo in pričakovanjem, prične veneti, se sušiti. Navadno je za propad mladike kriv voluhar. Ko drevo odkopljemo, ugotovimo, da so korenine močno objedene. Objedene korenine pa ne povzročijo propada le mladih dreves, tudi starejšim škodujejo. Znano je, da en voluhar obvladuje območje 40 m2 in ko se enkrat vgnezdi, zagospodari po sadovnjaku z vso močjo in spretnostjo. Kako ga pregnati? Razna navodila ponujajo priročniki. Vendar, če zberemo več teh navodil, na koncu ugotovimo, da je še najbolj zanesljiv lov voluharja s pastmi. Z dimnimi bombami voluharje večinoma le preženemo, zastrupljenega korenja pa se previdno izogibajo. * Cisto po naključju smo zelo učinkovito past za voluharja odkrili pri Janezu Kristancu v Šenčurju, na Štefetovi 19. Janez Kristane je past naredil iz plastične cevi in lesenega dela, kamor v cevi pritrdi hrano - vabo za voluharja. Poseben vzvod z nitjo pritrdi na cev. Ko pride voluhar v cev po hrano, s hrano vred pregrizne tudi nitko, ta sproži vzvod in voluhar je ujet v cevi. Nitka mora biti iz sukanca za ročno šivanje (za strojno šivanje je pretanka). Kristančev Janez svetuje, da je najbolje v voluharjev rov položiti kar dve pasti, vsako obrnjeno v drugo smer, kajti nikoli se ne ve, iz katere strani bo prišel. Za vabo pritrdimo v cev korenje, jabolko ali peteršilje-vo korenino. Na takšno vabo se ne bo ujel krt, ki je za sadovnjak koristna žival. Če vas past zanima, se lahko oglasite pri Kristančevih v Šenčurju. Nekaj pasti ima Janez narejenih, dobili pa boste tudi marsikateri koristen nasvet. Sam je s svojo pastjo v enem tednu ujel tri voluharje, soseda pa kar pet. D. D. Jabolčna pita Testo: 28 dag surovega masla ali margarine, 35 dag moke, 1/2 pec. praška, 5 dag sladkorja v prahu, 4 žlice vina, 2 rumenjaka, sol; maščoba za pekač; sladkor v prahu za posip. Nadev: 1 kg jabolk, 15 dag sesekljanih orehov, 10 dag sladkorja. Maščobo sesekljamo med moko na deski, dodamo sladkor; naredimo jamico, vanjo vlijemo vino, rumenjaka, dodamo sol in na hitro ugnetemo testo, ki naj počiva 1/2 ure. Nato testo razvaljamo za 2 površini pekača. En del položimo v pomaščen pekač, potrosimo z olu-pljenimi in narezanimi jabolki, orehi in sladkorjem. Pokrijemo z drugim delom testa. Pito spečemo v precej vroči pečici (220 stopinj C). Pečeno narežemo in potrosimo s sladkorjem. Še droben nasvet Sir se ne bo tako hitro pokvaril, če damo pod stekleno posodo, kjer ga hranimo, nekaj koščkov sladkorja. Ocvrti kruh bo še boljši, če ga za hip pomočimo v mleko ali v belo vino in šele nato v jajca. Madeže od potu na pleteninah zdrgnemo s krpo, namočeno v zelo slani vodi. Zastarele madeže očistimo z 90-odstotnim alkoholom. ureja DANICA DOLENC Ob prazniku domovine razmišljamo o domovini Odkar sem šolar, se učimo: domovina je' očka, moj brat, mami in jaz, šola, ulica in dvorišča, na katerih se igramo. Domovina pa so tudi visoke gore, bistri potoki, umazane reke, onesnažen zrak, slabi in dobri mostovi, moderne in stare ceste, delavec v tovarni, kmet na polju. Zdaj pa vem, da je moja domovina polna prijateljstva pa tudi sovraštva, lepot in gorja. Rad imam Jugoslavijo, kljub vsemu. Nenad Tomić Tudi otroci vemo, da v naši domovini ni vse tako, kot bi moralo biti. To vidimo po televiziji, slišimo po radiu in v pogovorih starejših. Zelo težko poslušam vse to. Najbolj pa se bojim, da bi prišlo do vojne, tako bi nastali revščina in lakota. Da je vojna nekaj zelo hudega, sem videl po televiziji. Bojim se ubijanja in krvi. Domen Sinko Moja domovina je Slovenija. Ponosna sem, da sem Slovenka. Mislim, da živim v najlepši deželi na svetu. Kaj pa bi spremenila v naši domovini? Naredila bi tako, da očku ne bi bilo treba delati ves dan. Tako bi imel več časa zame in za družino. Mamice bi morale imeti čas za dom in družino. Ne bi dovolila, da bi po televiziji toliko govorili o politiki. Ne bi dovolila, da bi avtomobili vozili po mestih. Ljudi ne bi smeli zapirati, če bi bili nedolžni. Tudi mučenje živali bi prepovedala. Ukazala bi, da morajo vsi skrbeti, da bi bili otroci srečni. Nina Balant Zelo hudo mi je, ko poslušam, kaj vse se godi na Kosovu, kako se med seboj sovražijo, prepirajo in celo pobijajo. Skrbi me tudi, ker nekateri zelo sovražno gledajo na nas Slovence. Mitingov se bojim, ker vedno mislim, da se bo nekaj zgodilo - nekaj zelo hudega. Odrasli, razmislite, ali je prav, da je v otroških srcih toliko skrbi! Kati Žagar Svoji domovini želim v prihodnosti predvsem mir in prijateljstvo, da ne bi bilo stavk, demonstracij in gladovnih stavk, da bi bili ljudje srečnejši in svobodnejši, da bi imeli tople domove, kamor bi se zatekali po napornem delu. Vsi pa moramo skrbeti za lepše okolje in čistejše reke. Tudi naše lepe gozdove moramo bolj čuvati. Manca Zaplotnik Mnogo ljudi se preseli v tujino zaradi boljšega zaslužka. V tujini je tudi veliko naših priznanih strokovnjakov, ki jih pri nas nismo znali ceniti. Ne morem si misliti, da bi moja družina živela v tujini in bi morala govoriti tuj jezik in hoditi v tuje šole. Čeprav ljudje v tujini bolje zaslužijo, se vseeno radi vračajo domov. Vsak želi biti pokopan v domači zemlji. Zala Prevoršek Vsak dan slišim kaj čudnega o naši domovini, o prepirih, neprijateljstvu, o Kosovu, o mitingih, stavkah. "Pa kaj je zdaj vse to?" razmišljam. Meni je domovina vedno pomenila nekaj lepega: tu sem doma, tu hodim v šolo, imam prijatelje, ukvarjam se s športom. "Nič. Kar zaprl bom televizijo in vsega tega o politiki ne bom poslušal." Tevž Logar Želim, da v naši domovini ne bi samo razpravljali, ampak tudi ukrepali. Ne vem, zakaj na Kosovu tepejo vaščane s pen-dreki. Smilijo se mi otroci. Hočem, da se pomirijo. Če bi bil jaz politik, bi skrbel za mir in prijateljstvo. Nebojša Miloševic Če bi jaz lahko odločal, ne bi dovolil mitinga Srbov in Črnogorcev v Ljubljani. Tudi sam ne bi hodil tja doli. Naj se sami pomirijo, nam pa naj dajo mir. Mi imamo svojih težav dosti. Slovenijo moramo očistiti, dobiti nove stroje in delati, da ne bomo v revščini. Boštjan Bašelj Vsi učenci 4. a pa se strinjamo z Mihom, ki je zapisal: "Politiki po vsem svetu mislijo, da so nesmrtni, a tudi dni bodo končali na pokopališču. Jaz ne bi bil politik. Politike imam čez glavo. Hočem lepo otroštvo! Kdor pa je politik, naj bo vedno za mir in prijateljstvo po vsem svetu." Miha Mohorič Učenci 4. a r. OŠ Petra Kavčiča v Škofji Loki LEPA BESEJA, leto MESTO najde! nol 2 ZMETUAMJLM! Tevž Lofar, 4. a., OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka Slovencem Ne, ne strete nam srca in ne ponosa. Tudi rodne grude nam ne morete vzeti, za njo boste morali umreti. Kajti mi vsi smo od zibelke in bomo do groba Slovenci ostali. In ko boste mene v grob položili, želim si, da bi mi Zdravljico moji bratje zapeli. Prav njo, Zdravljico, vseh epov kraljico. Nina Rajgelj, 6. c r. OŠ Lucija-na Seljaka Kranj Barbara Šolar, 4. a., OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka Priporočamo kaseto Romana in Bolhobend Otroci, si zamišljate velikega psa, recimo bobtaila, kosmatega tako, da skorajda ne vidiš, kje ima glavo? In ta mrcina se začne naenkrat na vse pretege praskati, poskakovati. Se je nalezel bolh? Da! Toda ne gre za navadne bolhe, temveč za Rozi, Mico-Špico, Meto in Marjeto, ki so se vsaka s svojim instrumentom, kitaro, saksofonom, orglami in bobni ugnezdile v pasji dlaki in kot Bolhobend udarile svoj ročk. Čisto po svoje so zaigrale in zapele o medvedji šoli, o kameli, ki se je hotela znebiti grbe, o hudi mravljici, o slončku Tončku, ki je sanjal, da je volku razbil zobe, o Civkofestu in še veliko drugih prijetnih pesmic. To je kaseta Romane Kranjčan, samostojne umetnice, ki poje pri ansamblu Rž, zraven pa se posveča otrokom. Morda se spomnite, letos poleti se je na Gorenjskem sejmu igrala z vami in z lutkami, skupaj ste peli in plesali pod drevesom-Med pesmicami na kaseti se z otroki pogovarja, obrazloži to in ono zgodbico. Kaseto boste že te dni dobili v knjigarnah. 8. in 9. decembra ob 17. uri bo Romana predstavila kaseto v hotelu Bor v Preddvoru, zagotovo pa jo bo zavrtela tudi na svojih nastopih na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v osnovni šoli v Pre-dosljah in heroja Grajzerja v Tržiču, kjer je Romana še nedavno tega hodila v šolo. Pesmice so pevne, lahko se jih je zapomniti. Romanin sinček Kristijan zna že vse na pamet. D. Dolenc Torek, 5. decembra 1989 / ZANIMIVOSTI 9. STRAN l WmmmSSQUkB Naložbe v zdravstvo so usahnile Zdravstvo ne potrebuje opreme zase, temveč za bolnike /O ljubljanska banka Naložbe v zdravstvu so se v boljših časih na Gorenjskem financirale iz skupnega investicijskega sklada medobčinske zdravstvene skupnosti. Zanj so namenili del prispevne stopnje. Pred desetletjem pa je zaradi težav v jeseniškem gospodarstvu (Železarni) ta občina izstopila iz tega projekta in z organiziranim zbiranjem naložbenega dinarja je bilo v zdravstvu konec. Zaradi sedanje nezmožnosti zdravstva, da bi se v redu obnavljalo in vzdrževalo, znova oživljajo zamisli o tem sistemskem investicijskem viru. Pobudnik zanj je - jeseniška bolnišnica. O tem podrobneje EDGAR VONČINA, direktor Gorenjskega zdravstvenega centra. Kako se je po letu 1980 gradilo in obnavljalo zdravstvene objekte in nakupovala oprema? »Pet let se je v okviru zdravstvenega dinarja še vedno zbiral del sredstev, pri občinskih in medobčinski zdravstveni skupnosti, za potrebe bolnišnic in zdravstvenih domov. Vsaj del opreme smo na ta način lahko financirali. Od leta 1985 dalje pa se ni zbiralo nobenega denarja več, čeprav smo v srednjeročnih planih sozda in delovnih organizacij sklenili del amortizacije oddvajati v ta namen. Eden od sistemskih virov pa so bila sredstva, ki jih je prostovoljno zbiralo gospodarstvo za dejavnosti, ki se raztezajo v več občinah. Gorenjska bolnišnica je v dveh letih zbrala nekaj denarja iz teh virov (v občinah Radovljica, Jesenice in Kranj), vendar se to ni nadaljevalo.« Naložbena praznina je zadnja leta v zdravstvu zelo občutna, saj govorite celo o tem, da je zaradi zastarelosti opreme ogroženo redno delo? »V posameznih ustanovah je res že ogroženo redno strokovno delo. V Kranju je bil iz teh razlogov posebej zbran denar za rentgen. Pred dokončno okvaro sta rentgena v bolnišnicah na Jesenicah in Golniku, ki sta tudi stara že 17 let. Če aparatur ne zamenjamo, bolnišnici ne moreta delati. Spričo takega stanja je jeseniška bolnišnica pred pol leta dala pobudo občini in zdravstveni skupnosti, naj bi na Gorenjskem spet začeli organizirano zbirati sredstva za prepotrebno obnovo določenih aparatur in adaptacije zgradb. Občinska vodstva to zamisel načelno podpirajo. Zadolžili so nas, naj zberemo potrebe, to smo storili, zdaj opravljamo selekcijo in prioritetni vrstni red.« Kaj je na prioritetni listi takoj za obema rentgenoma? »Tadva imata absolutno prednost, sicer pa komisija še ni pretehtala vseh potreb. Na Jesenicah je potreben še mobilni operacijski rentgen, abdomi-nalni ultrazvok, v kranjski po- rodnišnici je operacijska soba potrebna obnove, v osnovnem zdravstvu so potrebe po rentgenih, aparaturah za laboratorije. Za gornji del Gorenjske nujno potrebujemo reševalni kombi, ki ga južni del Gorenjske že ima.« Torej dajete prednost aparaturam pred zidovi? »Drži. Na Jesenicah sicer nameravamo vlagati v operacijski trakt, v kranjski porodnišnici obnoviti porodno sobo v Begunjah je bolnišnica potrebna nekaj obnovitvenih posegov. V osnovnem zdravstvu je potreb po vlaganju v zidove več, ker so ostale nedokončane planske naloge izpred nekaj let. Akcija naj bi trajala pet let, saj bi šele v tem času lahko izpeljali vse tisto, kar imamo na prioritetni listi.« Koliko denarja bo potrebnega? »Bolnišnica Jesenice bi le za aparature potrebovala okoli 5,6 milijona nemških mark, kranjska porodnišnica 3,9 milijona, Golnik okoli 14 milijonov (sicer še ni opravljena selekcija), Begunje 740 tisoč, v osnovnem zdravstvu pa 15,7 milijona, skupaj torej blizu 40 milijonov mark. Po dosedanjem začasnem izračunu naj bi se te potrebe pokrile v petih letih z 0,5 prispevne stopnje, oziroma bomo naše potrebe prilagodili temu okviru.« Zelo odmevno je na Gorenjskem solidarnostno zbiranje denarja za zdravstvo, na primer za jeseniški inkubator. Koliko pa je učinkovito? »To je sicer zelo pohvalen, dobronameren način zbiranja denarja, ni pa sistem, prek katerega bi zadovoljevali potrebe zdravstva in obnavljali opremo. Tudi ni mogoče za tolikšne potrebe, kot jih izkazujemo, zbrati denarja s takšno solidarnostjo. To je lahko le dodaten vir ob siceršnjem trdnem sistemskem načinu financiranja.« D. Z. Žlebir Pod kieselsteinskimi oboki je živahno Vitraži a laTiffany Kranj, novembra - Toliko prostorov ima Kieselstein od kleti do podstrešja, da jih komaj prešteješ, a je vse polno. Tako polno, da se Zveza kulturnih organizacij Kranj že ozira po drugih hišah tam okrog, da bi zadostila potrebam po prostorih za vse dejavnosti, ki jih želi vpeljati. Želje se kar same po sebi porajajo. V torek zvečer so spodnje prostore ravnokar zapustili mladi risarji, šolski in predšolski, v kleti so se starejši ubadali z vitražem, v modri dvorani je Zmago Puhar ob razmajanem skeletu postrojil svojo četico študijskih risarjev, v dveh sobah so imeli sestanke, pravkar pa je prišla skupina, ki je iz avta vlekla žaromete za kdo ve kakšno predstavo v nialem... Tokrat smo obiskali one v kleti, ki so rezali steklo, pilili robove, varili stike in nekateri že vse ta odrezana in obdelana stekla oblikovali v zanimiv steklen cvetličnjak. Skupina, ki se uči izdelave vitraža. Saj poznate barvna stekla v cerkvenih oknih, ali pa prelepa okna v kakšni od novih, boljših gostiln?! Pri Ambrožu v Lahov-Čah so gostilno bogato opremili z njimi. To je vitraž. Skupina v Kieselsteinu je začela z lažjo vrsto vitraža, s Tiffanv tehniko, to je tehnika znanih newyor-ških draguljarjev. Pri njej robove urezanih kosov stekla enostavno oblepijo z bakrenim trakom, kose sestavijo in zalotajo, pa je tu želeno. Tokrat je njihov vodja Jože Hozjan, sicer strojnik, ki pa seje izdelovanja vitraža učil v tujini in delal pri mojstrih po Avstriji in Nemčiji. Za njim bo tečajnike prevzel Steklo za vitraž moraš odrezati točno po načrtu, uči mojster vitraža Jože Hozjan iz Kranja, zato pa moraš najprej pošteno obvladati rezilo. - Foto: D.D. Vinko Snoj in jih poučil o zahtevnejši innsbruški tehniki vitraža, pri kateri se stekla uo-kvirjajo v svinčen profil. Dvanajst tečajnikov se tu uči izdelovanja vitraža in še ti so porazdeljeni na torkovo in četrtkovo skupino, v vsako po šest. Kajti vitraž je zahtevno delo. Ko se naučiš tako rezati, da ti vodiš nož in ne obratno, potem že kar veliko znaš, razlaga Tone Hozjan, in boš s precej vaje zrel tudi za innsbruško tehniko. Le kje je bil razpisan ta tečaj, se verjetno sprašujete. Nikjer ni bil objavljen, je povedala Marija Mohorič, vodja likovne in fotofilmske dejavnosti v Kieselsteinu. Nastal je na izrecno željo tečajnikov, ko so uspeli dobiti vodjo. Tudi za naslednjega je že polna lista čakajočih. Sele potem bo objavljeno. Če bodo mojstri vitraža še pripravljeni razdajati svoje znanje, seveda. Upajmo, da bodo, kajti tečajnikov, ki bi se srčno radi naučili te žlahtne umetnosti, bo za veliko, veliko tečajev. D. Dolenc O podganah in še o čem v Iskrinem samskem domu na Planini Tudi žival mora jesti! Kranj, 1. decembra - V samskem domu Iskre Kibernetike na Planini v Kranju živi (med drugim) v enajstih sobah s po osemnajstimi kvadratnimi metri površine enajst družin s skupno petindvajsetimi stanovalci. Prostorska stiska pa še ne bi bila tako neznosna, če se družine ne bi ubadale tudi s problemom urejenosti skupnih prostorov, podgan, "stanarine", nepovabljenih gostov... Ko smo se sredi novembra mudili v Iskrinem samskem domu na Planini in se pogovarjali z upravnikom Ivanom Šmidom in z nekaterimi stanovalci, smo se lahko prepričali, da so bivalne možnosti v domu slabe, da pa je o istem problemu več resnic. Stanovalci: Odgovorni nam večkrat pravijo, da je samski dom kot hotel B kategorije. Če je to res, potem naj bodo temu primerne tudi usluge. Je to hotel, če se petindvajset ljudi kopa pod enim tušem in če se prihajajo semkaj umivat tudi od drugod. Upravnik: Samski dom ni enačica stanovanja, ampak je namenjen za reševanje trenutnih težav, za bivanje samskih oseb in družin V času. dokler ne dobijo ustreznega stanovanja. Stanovalci: Razmere so nevzdržne: v kleli in tudi na hodniku etaže, kjer so stanovanja, sc sprehajajo podgane in objedajo Krompir, sadje, čevlje.... od treh tušev deluje le eden. odloki v kopalnici in straniščih so dotrajani, prav lako odtoki vode v prodorih, kjer imamo pralne stroje. Upravnik: Razmere v domu bi bile lahko vzdržne, če bi imeli stanovalci pravilen odnos do ljudi in inventarja. V domu je Praksa, da skupne-proslore čistijo družine same. pomivalna korila, umivalnike in kabine za tuširanje pa vsak za sabo. Precejšen .«el stanovalcev sc tega dogovora ne drži, to pa ima za posledico neljube okvare, kot je. na primer, zamašitev odlokov. Slab odnos do skupnih prostorov je pogosto ludi razlog za okvare tuše v. izlive mešalnih baterij in podobno. Ker je težko najti izvajalca del. ne moremo takoj odpraviti vseh okvar, večja popravila pa opravimo dvakrat na leto. Stanovalci: Stanovalci opozarjamo upravnika na luknje v podu kleti, jih mašimo Z raznimi predmeti, vendar pa sami ne moremo preprečili, da nam podgane ne bi uničevale ozimnice in drugih stvari. Pogosto slišimo cinični odgovor: tudi žival mora jesti. Upravnik: Podgane, ki lahko pridejo v klel tudi skozi odprto okno ali vrata, so vedno tam, kjer je nesnaga. Za red in čistočo v kleli pa so odgovorni stanovalci. Stanovalci: Za razmere, v kakršnih moramo živeti v samskem domu. plačujemo preveč. Upravnik: Ker stanovalci v samskem domu nimajo stanovanjske pravice, se najemnine na oblikujejo po istem načelu kot za stanovanjske stavbe, ampak na osnovi stroškov. Družine plačujejo od 36 do 43 odstotkov ekonomske cene. odvisno od števila družinskih članov in izdatkov. Štiričlanska družina je novembra morala plačati za najemnino, ogrevanje, elektriko za skupne prostore, toplo vodo. odvoz smeti in še za nekatere postavke 2.3 milijona dinarjev. Stanovalci: Dvojniki ključev naj bi bili samo pri upravniku in vratarjih, ki pa brez naše vednosti ne bi smeli vstopali v sobe. Praksa je drugačna: večkrat opazimo, da se jc nekdo med našo odsotnostjo mudil v sobi. Upravnik: V družinske sobe ne vstopamo brc/ prisotnosti stanovalcev. Vstopili bi le. če bi nastal požar ali bi prišlo do izliti" vodc- C. Zaplotnik O o N i o o (O < o o a. SEVEDA!V AL ISh okencih. ZNAJDE1 _®«TiU(.T»o»KM Temeljna banka Gorenjske GLASIO. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA" Torek, 5. decembra 1989 Med 7. in 11. februarjem v Dolenji vasi Evropsko mladinsko sankaško prvenstvo Železniki, 5. decembra - Na progi Zakraj, dolgi 1076 metrov, z višinsko razliko 156 metrov, če pa tu ne bo pogojev, pa na 520 metrov dolgi rezervni progi na Soriški planini, bo tekmovalo blizu 90 mladih sankačic in sankačev, med njimi tudi Jugoslovani. Pokrovitelj 17. evropskega mladinskega prvenstva je družbeno podjetje Iskra Elektromotorji iz Železnikov, organizacijskemu komiteju pa predseduje Anton Rakovec. Športno društvo Iskra Železniki je sankanje uvrstilo med prednostne športne panoge leta 1980, čeprav je ta šport v tem koncu doma že mnogo dlje. Leta 1981 so začeli urejati sankaško progo Zakraj na gozdni cesti v Dolenji vasi, jo uredili in leta 1987 z njo kandidirali v Aosti za organizacijo 17. mladinskega evropskega prvenstva v sankanju. Dobili so ga, ker so naši sankaški delavci v tem športu na dobrem glasu, izkazali pa smo se tudi že z nekaterimi uspelimi prireditvami, med drugim tudi z evropskim članskim prvenstvom na naravnih progah na Savskih jamah nad Jesenicami. Železnike in Dolenjo vas je večkrat obiskal tudi predsednik mednarodne sankaške zveze FIL Bert Isatitsch iz Avstrije, ki ni skoparil s pohvalami na račun proge in organizacijskih sposobnosti, Železnikarji pa so svojo resnost potrdili tudi s tem, da so na Soriški planini uredili 520 metrov dolgo rezervno progo, kjer problemov s pripravo ni in se prav zato ta proga utegne razviti v evropski vadbeni center za sankače na naravnih progah. Iskra Elektromotorji iz Železnikov, od koder je največ članov Športnega društva Iskra in organizacijskega ter tekmovalnega odbora, bo nosila glavno breme organizacije in izvedbe. Anton Rakovec je predsednik organizacijskega odbora, podpredsednik je Stane Krapež, sekretar Mario Thaler, vodja tekmovanja Vinko Bernik, vodja protokola Vinko Nastran itd. V tekmovalnem odboru pa so razen naših sankaških delavcev Ljuba Špendova, Milana Bižala, Lada Nastrana, inž. Draga Nučiča, inž. Marjana Prevca, Filipa Tarfile, Franca Pohlevna fti Janeza Demšarja še tuji sankašni strokovnjaki Bert Isatitsch iz Avstrije, ki bo v Dolenji vasi v vlogi delegata FIL, VVerner Kropsch iz Avstrije in Antoni Gebala iz Poljske sta člana častnega razsodišča, tuja tehnična delegata pa sta Italijan inž. Edo Rean in Avstrijec Guido Marignoni. Prvenstvo bo otvorjeno v petek, 9. februarja, ob 19. uri v Kinu v Železnikih. V soboto in nedeljo bodo tekmovanja, slovesen zaključek pa bo v nedeljo, 11. februarja, ob 16. uri. Na prvenstvo Evrope se pripravljajo tudi naši sankači. 13 fantov in 5 deklet se redno zbira pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Rakovca. Sedaj utrjujejo vzdržljivost, potem sledi sneg oziroma led. Če ju doma ne bo, se bodo odločili za krajše priprave na tujem. J. Košnjek Hokej na ledu Poraz Jesenic Kranj, 4. decembra - Pretekli petek se je nadaljevalo tekmovanje v 1. A zvezni hokejski ligi. Na Jesenicah je bil derbi med vodilnima Jesenicami in Medveščakom Gortanom. Čeprav so domačini igrali dobro, bili vsaj dve tretjini v premoči, vendar so bili neučinkoviti in izid je bil 3 : 4 za Medveščak. Zadetke za Jesenice so dosegli Šuvak, Raspet in Mlinarec. Olimpija je v Beogradu premagala Partizana z 2 : 4, Crvena zvezda pa Vojvodino s 3 : 5. Medveščak ima po 17 kolih 29 točk, Jesenice pa 26, Olimpija na tretjem mestu pa ima 19 točk, vendar s tekmo manj. Danes bo na sporedu 18. kolo. Jeseničani gostujejo pri Crveni zvezdi, Medveščak Gortan igra doma s Partizanom, Olimpija pa z Vojvodino. Kaže, da se bodo v nadaljevanje tekmovanja štirih najboljših uvrstili Medveščak, Jesenice, Olimpija in Partizan. VLB hokejski zvezni ligi je več problemov. Kola so nepopolna, zapletlo pa se je tudi kranjskemu Triglavu, ki v soboto ni mogel odigrati tekme z z Olimpijo II. Skopo sporočilo pravi, daje bil takrat kranjski led zaseden. Menda so Kranjčani prikrajšani tudi za trening na svojem ledu. J. K. Skupščina NTK Merkur Kranj, 5. decembra - V četrtek, 8. decembra, ob 18. uri bo v prostorih krajevne skupnosti Stražišče na Škofjeloški cesti redna letna skupščina Namiznoteniškega kluba Merkur. Po končani skupščini bo družabno srečanje članov in prijateljev kluba. Uprava kluba prosi za samoprispevek za pokritje stroškov srečanja. Prispevek bo 200.000 dinarjev za udeleženca, aktivni igralci, pionirji in pionirke pa plačajo 50.000 dinarjev. Pohod na Tišje Kranj, 5. decembra - Planinsko društvo Kranj vabi na 9. pohod na Tišje, ki ga v nedeljo, 10. decembra, organizira v počastitev litijskega občinskega praznika PD Litija. Odhod iz Kranja bo z vlakom ob 5.40, iz Ljubljane proti Litiji pa ob 6.30. Oprema naj bo primerna vremenu. Priporočajo,tudi smučarske palice. Hoje bo od 3 do 4 ure. Med potjo se bo mogoče okrepčati. Izlet bo vodila Slava Obradovič. J. K. Smučanje v St. Antonu Kranj, 27. novembra - Kar sedem dni se boste lahko smučali v St. Antonu v Avstriji. Počitniška zveza Kranj je v letošnji sezoni pripravila smučanje v zasneženem St. Antonu. Stanovali boste v hotelu Nassereinerhof. V St. Antonu boste lahko smučali od januarja do aprila. Cena polpenziona in tedenska karta je samo 5.620 ATS. Prevoz je lasten. Pridružite se beli karavani Počitniške zveze Kranj. Ne bo vam žal. Informacije po telefonu 064-22-639. D. H. Elan kani tudi to sezono obdržati primat med proizvajalci smuči Smuči prodajajo uspehi Begunje, novembra - "Slovesa Ingemarja Stenmarka in Bojana Križaja od tekmovalnega smučanja smo se v Elanu resnično bali. Zavedali smo se, da moramo še za časa njunega tekmovanja obdržati kakovostno raven ekipe, ne le alpske, ampak tudi drugih, sicer bi ime Elana, tako po prodajni kot komercialni plati, lahko nazadovalo. To nam je uspelo. Oba, tako Ingemar kot Bojan, sta neposredno sodelovala pri prestopih nekaterih znanih smučarjev, predvsem Furusetha in Bittnerja, na naše smuči in tako bomo lahko še naprej vodilni med proizvajalci smuči po tekmovalnih uspehih," pravi vodja tekmovalne službe Elana BOŠTJAN GASER. Zadnja tekmovalna sezona je bila za Elan uspešna in tudi smuči vaše tovarne so šle predvsem na račun teh uspehov, kljub zeleni zimi, dobro v prodajo. Sezona bo zato težko ponovljiva, vsaj njen začetek tako kaže, predvsem kar se večine naših tekmovalcev tiče. Gaser: "Zadnja sezona je skoraj neponovljiva. Osvojili smo štiri svetovne pokale: Bitt-ner v slalomu, Furuseth v veleslalomu, Bokloev v skokih in Bredesen v klasični kombinaciji. Na svetovnih prvenstvih smo osvojili 11 kolajn, od tega dve zlati: Mateja Svet v slalomu v Vailu in Oelden (Norveška) v klasični kombinaciji. Tudi to sezono ostajamo ena najmočnejših ekip in naši asi so bistveno pripomogli, da je Elan kljub zeleni zimi smuči kar dobro prodajal. Naši vrhunski tekmovalci postajajo nepogrešljivi prodajni argument in branilci dobrega imena, za katerega razen njih skrbijo strokovno vodstvo Elana, njegovi zastopniki po svetu, skratka vsi, ki smo z Elanom tako ali drugače povezani." Smučarski skladi večine držav, vsaj tistih, ki kaj pomenijo in imajo svojo lastno opremlje-valno industrijo, so zaprti. Kljub temu se vam je uspelo vriniti v francoski smučarski sklad. Prav Francozi sedaj po desetletjih krize ponovno osvajajo vrh. V Elanovi ekipi so tako po novem tudi Francozi. Gaser: "Moštva nimamo namena ne vem kako povečevati. Za francoski smučarski sklad smo se vseeno odločili in dobili tri smučarje: Gadieta, Cretierja in Schmida. Naš je tudi Zahodni Nemec Stuffer, pa mladi Norvežan Ommodd. Naša alpska ekipa je tako ponovno močna, prav tako skakalna in klasična. Zadovoljni bi bili z osvojitvijo dveh svetovnih pokalov, pa z uvrščanjem med prve tri ali prvih pet na tekmah svetovnega pokala. Imamo Nvkaene-na, Bokloeva, Thomo, pa naše skakalce, ob njih pa mlade Fince, v kombinaciji pa stavimo na 28 letnega Oeldna." Elanova ekipa pa je to sezono vseeno okrnjena. Tomaž Čiž-man, naš edini prvokaregornik med smučarji, je presedlal k Ro-signoliju. Gaser: "Mi smo se s Tomažem prijateljsko razšli. Razumemo, da je verjetno po teh uspehih zanj menjava smuči nov izziv. Mi mu nismo delali nobenih problemov. Upamo, da bo zadovoljen z novimi smučmi in da bo tudi na njih dosegal take rezultate kot jih je na Elanu. Prav njegovi dobri rezultati v letošnji sezoni pa so za jugoslovansko smučanje zelo pomembni. Ta trenutek jugoslovansko smučanje rabi dobre rezultate, tudi zaradi nadaljevanja takšne privrženosti Slovencev smučanju. Menjava generacije je lahko trajneje boleča, lahko pa je le kratkotrajna, prividna. Slovenci smo povrhu vsega številčno majhen narod in navajen uspehov velikih zvezd. Po moje bi bilo od mlajše generacije krivično zahtevati enake rezultate, kot jih je dosegala Bojanova, Borisova, Jožetova in Juretova generacija. Za naš potencial so že uvrstitve med 15, 20 dobre. To velja za moško ekipo. Ženske pa so na ravni nekdanje moške ekipe in so danes med najboljšimi na svetu." Elanova tekmovalna plat je večinsko vezana na smučanje. Če upoštevamo vse panoge in vse tekmovalce, je to že precejšnja množica ljudi, tekmovalcev, trenerjev, serviserjev. Jih je težko obvladovati oziroma držati skupaj? Gaser: "To je kombinacija menežerstva in posla. Na srečo, in to daje poseben čar, je vmes tudi šport. Ko je smučar na startu, si ti na cilju nemočen. Lahko mu brezhibno pripraviš smuči in opremo, pa je le od njega odvisno, ali bo uspel ali ne. Moram pa reči, da elanovci držimo skupaj, ne glede, iz katere države smo. Vse skupaj se pelje v smer formule 1. Pomembno vlogo pa igrajo serviserji, ki so trdna vez med tekmovalci in firmo. Za Elan pa je sploh značilno tesno sodelovanje smučarjev in inštituta pri nastajanju smuči. Naša veleslalomska smučka, ki je nastala na tak način, je daleč najuspešnejša. Seveda je to tudi finančna tekma, vendar se denar z rezultati vrača. Koliko nas je. Elan se pojavlja v 19 skladih, v mnogih primerih opremljamo mlade tekmovalce v vseh panogah smučanja, tekmovalcev na naših smučeh pa je okrog 300. V 15 letih smo se marsikaj naučili, v tekmovalni službi imamo skupino za športni menedžment, ki ne bo gradila samo na smučarjih, ampak tudi na ostalih športnih panogah. V mislih imam tenis, predvsem obetavno Barbaro Mulej iz Kranja, pa ostale športe, ki kaj pomenijo, in seveda športne prireditve, kjer bi lahko naše izkušnje tržili in obenem pomagali športu." J. Košnjek Namizni tenis Največ uspeha Merkurju in Jesenicam Jesenice, 28. novembra - Na Jesenicah je bilo gorenjsko na-miznoteniško prvenstvo za pionirje, pionirke, članice in člane. Najuspešnejši so bili igralci kranjskega Merkurja, ki so od devetih pobrali sedem prvih mest, in Jeseničani, ki so zmagali dvakrat. Gorenjski prvaki so postali: med člani Zoran Gašič (Merkur), med članicami Klemene (Jesenice), med članskimi dvojicami Jovič - Tome (Merkur), med članicami par Štrukelj - Fojkar (Merkur), med mešanimi dvojicami Jeraša - Soklič (Merkur), med pionirji Vadjunec (Jesenice), med pionirkami Fojkar (Merkur), med pionirji dvojice Klevišar - Bernard (Merkur) in med pionirkami dvojice Fojkar - Štrukelj (Merkur). Igralci kranjskega Merkurja so nastopili na mednarodnem turnirju v Beljaku, kjer je igralo 128 igralcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Kranjsko zastopstvo seje izredno izkazalo. Zmagali so Zoran GašiČ, Živa Štrukelj, Petra Fojkar, Aleš Porenta in Kle- men Klevišar. D. Klevišar L. v * • • • i * igaski izidi Kegljanje Odprto prvenstvo Kranja in klubsko prvenstvo Kranj, I. decembra - Kegljaški klub Triglav iz Kranja bo 11. decembra na svojem kegljišču priredil odprto prvenstvo Kranja in klubsko prvenstvo. Pravico nastopa imajo vsi, ne glede na stalno bivališče za prvenstvo kluba pa samo Člani, ki imajo plačano članarino za tekoče leto. Tekmovanje bo v naslednjih kategorijah: za prvenstvo Kranja člani, za klubsko prvenstvo pa člani, članice, mladinci, mladinke in starejši člani. V prvem krogu pri članih bodo tekmovali vsi prijavljeni, v drugem krogu 24 najboljših. Enako je tudi pri članicah, le da igra v drugem kolu osem najboljših. Enako je tudi za mladince in starejše člane, mladinke pa imajo štiri finalistke. Štartnina za vse nastopajoče je za 200 lučajev 250.000 dinarjev. Štartnino za prvi krog je treba plačati takoj ob prijavi v pisarni kluba ali v bifeju. Prijave za nastop bo KK Triglav sprejemal 4. in 5. decembra. D. H. Smučarski pokal Kranj, 4. decembra — V tokratnih kolih v prvih zveznih in republiških ligah se ekipe z Gorenjske niso tako izkazale kot v preteklih kolih. Doživele so več porazov kot zmag. Povedati pa je treba, da so večinoma gostovale. HOKEJ NA LEDU —Jeseničanom v dvorani Podmežaklji ni uspelo zmagati. Izid — Jesenice : Medveščak Gortan 3:4(1 :2, 0 : 1, 2 : 1). Kranjski Triglav je v gosteh v pokalni tekmi premagal Olimpijo z 1 : 6. ROKOMET — V drugi zvezni ženski rokometni ligi je ekipa Kranj Duplje gostovala v Kikindi pri Akademcu. Domov so se vrnile z zmago. Izid — Akademac : Kranj Duplje 19 : 26 (8 : 15). Kranj Duplje - Sonc, Orehar 7, Jelenič 5, Valant, Bratož, Bajro-vič 2, Olič 4, Jeruc 1, Mežek 2, Gradišar 5, Lenič. Tokrat so bile igralke Kranja Dupelj v vseh pogledih veliko boljše od igralk Akademca. Ze takoj na začetku so povedle in zmage niso več izpustile iz rok. Na lestvici vodi Trešnjevka, ki ima 16 točk, Kranj Duplje je četrti s 14. KOŠARKA - Republiška moška liga — Celje : Triglav 83 : 78 (39 :45). Triglav — Šušič 17, Kastigar 10, Vujadinovič 4, Omahen 2, Tadič 13, Roman Horvat 22, Robi Horvat 10. Kranjčani bi se lahko iz Celja celo vrnili kot zmagovalci. V prvem delu in vse do tretje minute pred koncem so vodili. Tu so svoje zobe nato pokazali Celjani in dobili to težko prvenstveno srečanje. Vodi Celje, ki ima 18 točk, Triglav je peti s 14 točkami. RKL - Ženske - ID Jezica : Kranj 57 :60 (29 : 23). Kranj — Žnidar 2, Podrekar 4, Gartner 7, Čufer 14, Zrnič 15, Horvat 8, Hodžaj 6. To je bila slaba predstava košarke. Obe ekipi sta preveč grešili. Domačinke so vodile deset minut pred koncem pa so Kranjčanke le povedle in nato zmagale. Cimos : Jesenice 67 :48 (37 :29). Jesenice - Sefič 4, Šmi-tran 2, Bešič 4, Stražišar 12, Krznarič 6, Djimurovič I, Trojar 13, Halilagič 6. Spet poraz Jeseničank v Divači. Senožečanke so bile toliko boljše, da so z lahkoto osvojile zmago. Comet : Odeja Marmor 61 :70 (37 :33). Odeja Marmor -Kržišnik 19, Luskovec 4, Maček 28, Frakelj 2, Gorenc 17. Domačinke so vodile le v prvem delu igre. Nato so na površje prešle Prve točke Ulagi, Benediku in Svetovi Kranj, 4. decembra — Smučarski skakalci so na tekmi za svetovni smučarski skakalni pokal na 120-metrski skakalnici/ Thunder Bayiuzačeli sezono 1980-90. Na prvi tekmi seje imenitno izkazal reprezentant Jugoslavije Primož Ulaga, ki skupaj z lanskim zmagovalcem svetovnega pokala Norvežanom Boklb-vom deli četrto mesto. Rezultati - 1. Thoma (ZRN) 224,0 (118, 115), 2. Kutin (Avstrija) 223,5 (118,117,5) , 3. Nikkola (Finska) 223,0 (116, 119), *• Ulaga (Jugoslavija) 218,5 (118,5, 114) in Bokldv (Norveška 218,5 (118,5, 114), 25. P. Kopač. V Mount Saint Anne si alpinci nadaljevali svetovni pokal s slalomom. V dokaj slabih razmerah se je do prvih točk v svetovnem pokalu dokopal Grega Benedik, ki je bil trinajsti. Zmagal J« Avstrijec Stangassinger pred rojakom Gstreinom, tretji pa je bi' Girardelli (Luxsemburg). V Vailu so ženske tokrat nastopile v veleslalomu. Do prv/ točke je s petnajstim mestom prišla tudi Jugoslovanka Mateja Svet. Sicer je ta veleslalom dobila Avstrijka \Vachter. ^ Ločankc in z lahkoto dobile srečanje. Vodi Ilirija, ki ima 18 točk, druga je Odeja Marmor 17, tretje so Kranjčanke 16, in zadnje Jeseničankc 10. KEGLJANJE - Moška republiška liga - Hidro : Trigb»v 5203 :5152. Triglav - Sajovic 871, Karun 848, Cvirn 392, Sim-novec 425, Vehovec 851, Boštar 856, Oman 900. Vodi Proletarec* 10 točkami, Triglav je sedmi s 4 točkami. Ženske - Krško : Triglav 2342 : 2384 - Triglav - Cej 427. Zaje 401, Šorn 384, Fleischman 384, Gušperin 421,, Cof 367. Vodi Triglav, ki ima skupaj s Konstruktorjem 10 točk. , ODBOJKA - II. ZOL ženske - Partizan Tabor: W0 3 :0, ROL - ženske - Topolšica Kajuh 3 :0, ROL - moSkl -Tivoli Olimpija : Bled 3:0 d. Humcr Lakote, kuge in takih praznikov, ki so pravkar za nami -reši nas, o Gospod! Tako pravimo vsi tisti, ki smo bili za dan republike 1989 doma in med domačimi deli in opravili bezljali k vsakokratnim radijskim in televizijskim poročilom. Dramatično! Še posebej v trenutku strašne srbske vojne napovedi o zamrznitvi vseh odnosov s Slovenijo. Pravo medijsko psihozo in poslušalstva nervozo so začeli umirjati šele najbolj trezne glave, ki jih imamo: direktorji slovenskih firm. Trese se gora, rodila se bo miš, so nejeverno zmajevali z glavami. Svet pa v smeh: bankrotirana srbska država napoveduje prekinitev gospodarskih stikov z najbolj razvito slovensko državico v federaciji!?! Pa ti so nori! Nori gor, nori dol, v vsaki vojni napovedi, tudi gospodarski blokadi, je zrnce resnice. Če v spletu norosti in neumnosti minulih dni morda niste slišali, naj opozorim na drobceno, a sila pomembno izjavo nekega srbskega direktorja. Vsi srbski direktorji, ki jim je kaj za politično čast in slavo , so se bili po slovitem razglasu republiške szdl namreč nemudoma zbrali pod perutmi svoje gospodarske zbornice. Streljalo se je iz vseh topov. Najradikalnejši vojni napovednik si ni mogel kaj, da ne bi do kraja razkrinkal podle, izkoriščevalske in hinavske slo-1 venske trgovine. Vsem kupcem, ki še vztrajajo pri nakupu slovenskih proizvodov, je sporočil, da so slovenski proizvodi pravzaprav en kup dreka, ki ga Slovenci zvijačno skrivajo za kičastim designom! V tistem momentu moja ideološko izmučena duša napora ni več zmogla, ulile so se ji solze in kar pri priči je hotela na TEMA TEDNA DESIGN zadnjo pot. Sveta pomagavka in tristo hudičev! V hiši imamo pralni stroj slovitega proizvajalca Obod Ce-tinje. Ne vem, pri kakšnem gospodarskem zdravju so danes ce-tinjski Obodniki, spomnim pa se, da so svoje dni kar pridno marširali po tistih dostojanstvenih mitingih. Kadarkoli so bili na ekranu, me je materinsko zaskrbelo: Madona, a spet nič ne delajo! Z Obodniki me čustveno že nekaj časa povezuje dotični pralni stroj. Kar je res, je res: trgovci so ga tedaj dali na »puf«, bil je nekajkrat cenejši od Gorenja, moja glava pa polna slame. Kupimo, kar bo, pa bo! Ob designu smo trdno zamižali in se tolažili, da embalaža ni nič. Lahko, da bo vsebina fina, trajna in odlična. Kdo pa garantira, smo bili topoumni, daje vse, kar ima lep design, tudi dobro? Marsikateri izdelek je kot tista nališpana gospodična: »zgoraj ej, spodaj fej«! In smo imeli svoj ej! Bilo je zgoraj fej in fuj in spodaj fuj in fej! Slavni pralni stroj je namreč že pred vsemi slutnjami kakršnekoli kontrarevolucije in protibirokratske revolucije nedvoumno pokazal, da slovenskim separatistom že ne bo služil. Koj prvi dan, ko smo ga ceremonialno vključili, se je ob zagonu centrifuge začel premikati in poskakovati, da nas je bil sam strah in groza. Sosed, ki se je moral prav tisti hip narisati na vrata, je presenečeno zategnil: »Tale vam bo pa shodil...« Koje njegovo veličanstvo nehalo marširati po prostoru, je trmoglavilo naprej in danes ne vem več, kaj vse mu je že bilo in mu še bo. Odpadli so mu že vsi »knofi«, se polomili, rja pa žre pločevino s tako ihto in brzino, da slišiš, če imaš tanka ušesa. Saj nič ne rečem: tudi kakšen slovenski izdelček se po nakupu rad likvidira. Gnev in bes beograjskega direktorja lahko da sloni na tovrstnih bednih izkušnjah, kar bi lahko pošteno in moško tudi povedal. Recimo: Gorenjev stroj za seckljanje nam je korenje tako seseckljal, da je ven prišla - špinača! In bi mi vzroke za gospodarsko blokado genialno in pri priči kapirali! Jeb....ti design, če ven pride nekaj tretjega! Gledano iz konkretnih potrošniških opcij lahko take gospodarske bitke trajajo od zdaj do večnosti. Vsi bomo generali, vsi poraženci - vse do dokončne kapitulacije in kompletne izolacije, ko nam bo združena Evropa vljudno dala vedeti, da ji je naš politični, družbeni in gospodarski design taka predpotop-na eksotika, da ga še največji čudaki in ekstremisti ne razumejo več... D. Sedej CVEK Podelati se na platoju.... V Delegatu, glasilu skupščine občine Jesenice, so ponavadi same resne in preresne reči, zato komaj, da ga primejo v roke tudi tisti, ki niso delegati na treh zborih skupščine občine Jesenice. Da pa nam ob Delegatu ne bi bilo dolgčas vsaj ob koncu tega žalostnega leta, ki se nam čez tri tedne izteka, je vskočil tiskarski škrat. Ne vskočil, kar poskakoval je sem in tja po listih in si -hudoba grda! - najbolj privoščil prav besedilo predsednika izvršnega sveta. A ne navadno besedilo, temveč nekakšen popravek ali dopolnilo k pojasnilu, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Delegata. Predsednik je resne zadeve hotel na nek način dopolniti, pojasniti, tiskarski škrat pa vmes in glejmo, kaj je nastalo: Predsednik pojasnjuje preobrazbo jeseniškega gospodarstva in po škratovi intervenciji takole pravi: Unitel Blejska Dobrava je v fazi, ko se borijo za to ali bodo uspeli ali ne..... Vsi smo v fazi, ali bomo uspeli ali ne, ne samo nesrečni Unitel! Naprej: Trgovska delovna organizacija GOLICA je naslednji problem, kjer bosta v prihodnje obstojali dve podjetji Rožca in Delikatesa. Vprašanje pa je, če bosta sposobni učinkovito se PODELATI na SENCOVEM platoju AC... Kaj je tu SENCOVO, ni razumljivo, da bi se PODELALI, pa že malo bolj... In naslednje škratove vragolije: ... usklajujejo se aktivnosti v ZEVZI s turističnim servisnim platojem....Z vsemi močmi si prizadevamo, da na Jesenicah le PIRDEMO do nove carinske stavbe... Res je, da so na občini takoj intervenirali in vsem, ki so prejeli Delegata, ročno poslali ustrezne popravke. Najbrž tudi zato, ker sta obe dopolnili tudi brez škratovih dolgih prstov nekam silno čudni, taki, kot bi direktno izšli iz kakšne proste razprave in stenografskih zapiskov. Sicer pa: škrati so čudna zadeva! Mimogrede se zna zgoditi, da bo tudi tale Ježek izšel kot Ješdek ali Ješdrek in sam postal subjekt posmeha. D. Sedej Noriegu je všeč CandiCe Panamski predsednik general Manuel Noriega, ki je znan po svojih številnih ljubezenskih aferah, je naravnost obseden od igralke Candice Bergen, ki pa je še nikoli ni osebno spoznal. Zato ima njegov najboljši prijatelj, ki živi v Združenih državah Amerike nalogo, da vsak teden posname na video najnovejšo epizodo TV serije Murphy Brovvn, v kateri Candice igra televizijsko novinarko. Tako Noriega vsako nedeljo popoldne organizira v svoji rezidenci kolektivno gledanje prispelega traku. Samo njegovi najboljši prijatelji imajo čast, da gledajo miljenko panamskega predsednika. Candice je sicer za to vlogo dobila televizijskega Oskarja. Ukinili kazen Polkovnik Oliver North, ki se je proslavil z afero Irangate, je te dni spet začel dobivati pokojnino. Heroju iz Vietnama, potem pa živi sramoti Bele hiše, so ma- ja letos pokojnino odvzeli in ga obsodili na visoko denarno kazen. Zdaj so ameriški senatorji odločili, da lahko spet dobiva svojo pokojnino, češ da so ga že dovolj kaznovali. Samovoljna hči svojega očeta General Jaruzelski ima skrbi čez glavo: zdaj je dobil nov »udarec« od lastne hčerke Mo-nike. Monika je v družinski počitniški hiši pozirala za serijo seksi - fotografij: bila je le napol oblečena, v prozorno spalno srajco in v mini krilo. Monika je dejala, da se je tako fotografirala samo zato, ker se ji zdi fotografiranje z družino dolgočasno. Zdaj se Monikine slike na zahodu prodajajo po ceni 5.000 funtov!? Monika je, kot pravijo, značilni otrok visokih političnih funkcionarjev. Le-ti nadvse uživajo, da spravljajo svoje starše v zadrego. Pravijo, da Monika Jaruzelski, kjerkoli se že pokaže, na široko pripoveduje, kako hodi na nudistične plaže, oblači se zelo vpad-Ijivo in drago, od športov pa najbolj uživa v jahanju.... GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Lestvico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 6. decembra, od 16. do 18. ure. Ob 18. uri bo gost v studiu Tonči Košmrlj, vodja ansambla Pop design, ki bo predstavil njihovo novo ""•ase*0, 5. Aleksander Mežek - Stari muzikant 6. Agropop - Alpski sirtaki 7. Don Juan - Gusarji z morja 8. Meri Cetinič - Dome moj 9. Simona NVeiss - Zabranjena ljubav 10. Bolero - Moja Marjetka Domači novi predlog: Tomislav Ivčič - Gorka rijeka Tuja lestvica 1. Kaoma - Lambada 2. Roy Orbison - California blue 3. Madonna - Oh, father 4. Kylie Minoque - Je ne sais pas pourquoi 5. Tina Turner - The best 6. Nana Moskouri - Why worry 7. Queen - 1 want it ali 8. Roxette - Thelook 9. Paul Mc Cartney - Hovv manj people 10. Jason Donovan - Too late to say goodbve Tuji novi predlog: Zabadak Lestvico ureja Nataša Bešter Domača lestvica 1. Don mentoni blues bend -Dobra mrha 2. Pop design - Na božično noč 3. Stane Vidmar - Oprosti mi sine 4. Helena Blagne in Nace jun-kar - Vrniva se na najino obalo ANEKDOTA- Lopov Vojvoda Osunski, neapeljski podkralj, je pregledoval ječe na praznik, ko je imel pravico podariti prostost enemu izmed jetnikov. Vsi obsojenci, ki jih je spraševal, so zatrjevali, da so nedolžne žrtve pravosodnih zmot. Le eden je odkritosrčno priznal svoj prestopek. Takrat je vojvoda zaklical: »Takoj naženite lopova ven! Saj nam bo okužil vse te nedolžne ovčice, ki smo jih pozaprli!« Kuponček........ Domača pesem Tuja pesem...... Novi predlog ... Naslov............. Kupone pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1 642^6 Zin Čakajo vas lepe nagrade v okrepčevalnici pri Zalogarju v Dolenji vasi. Tokrat smo izžrebali Jakoba Gartnerja iz Selc 140 ki ga v Jeans trgovinici Ana v Gorenji vasi 34 čaka bon v vrednosti 600.000 dinarjev, ki ga lahko vnovči pri nakupu kavbojk, ja-ken, trenerk, puloverjev in drugih stvari. Čestitamo! Male gorenjske vasi Ravnica Piše: D. Dolenc Tončkim čaji in "žavbce" No, takole, kot Miklavž obložena, pa še nisem prišla v nobeno vas. Da bi točneje zvedela, kje na oni strani Radovljice stoji vas Ravnica, sem skočila še do Tončke Torkarjeve v Lesce, tiste, ki ob mlaju "nasekava" in s svojo črno mažo pomaga, da ljudem vse nebodiga-treba tegobe ven potegne. Pa ludi ona ni točno vedela, kje bi bjla ta Ravnica s samo štirimi hišami, a ko je slišala, da grem v hribovsko vas, je odprla svoje Pfedale in mi naložila za vsako hišo po eno rumeno mazilo in Po dve vrečki čajev: "Gotovo jrna vsaka hiša kakšno mamo, ki hodi v hlev molst in prašiče vardevat in ima vse razpokane roke. To mazilo jim bo pozdravilo razpoke, čaj se pa pri hiši tako vedno rabi, posebej "ta-Prehladni". Pa še to jim naročite, naj vendar vedno, kadar Sredo iz hleva, roke obrišejo, da ne bodo hodile čez dvorišče z mokrimi rokami. Prav tisti ^raz je za mokre roke največji sovražnik. Saj je lahko kar kak- šen star predpasnik obešen kje blizu vrat, če ni brisače. Da je le nekaj. Jaz sem isto napako delala..." Ravnico sem potem le našla. Kar prav mi je povedal Černi-čev iz Radovljice: na drugi strani Save, v klancu, ko greš proti Lancovemu, se na levo odcepi gozdna pot in te pripelje naravnost v Ravnico, malo vasico visoko nad Savo, od koder je prav lep razgled nazaj na Radovljico in gorenjske hribe. K zadnji hiši sem se napotila, k Mrakovim, kot mi je predlagal Černičev, kajti tam je doma najstarejša vaščanka, Mežnar-čeva mama, Katarina Mrak, ki je že v 91. letu, pa še vse dobro pomni, kako je bilo za časa njene mladosti. Pri Mrakovih sem potem stresla Tončkine darove na lepo macesnovo mizo v hiši, gospodinja Ivanka Mrak pa je obljubila, da jih bo zvečer raznosila po vseh hišah, k Muhov-cu, Beštru in.Mršovu, da bo imela lep "uržah" za večerni klepet. Včasih je bila Mošnja Najprej je beseda nanesla na ime vasi, kajti krajevni leksikon Slovenije opozarja, da je Ravnica novo ime, prej pa se je imenovala Mošnja. Leta 1955 so vas preimenovali, istočasno, kot so številnim vasem odvzeli "svetost". Takrat je na primer Sv. Jošt postal le Jošt in podobno. Marsikatero grenko so morali vaščani Mošnje požreti skozi stoletja, saj mošnjo lahko razumeš tako ali tako. Pravijo pa, da se je Mošnja reklo zato, ker so vaščani od nekega kramarja kupili le eno mošnjo, na drugi strani Save, pri Podvinu, kjer so kupili več mošenj, pa se je prijelo ime Mošnje. Kakorkoli že, tista preimenovanja ob koncu vojne so vaščanom kar prav prišla. Mršovov se je zavzel in predlagal, da bi se imenovala Ravnica, kajti po vasi so ravnice, ravni predeli sicer v pobočje zloženih hiš, kjer so njive, travniki. Vsaka hiša je imela svoje ravnice. Prav lepo ime je izbral Mršovov. Bili so pa še drugi predlogi. Vse mogoče so ugibali vaščani, kakšno ime bi pristojalo. Predlog je bil tudi za Lisičjo vas, ker so tod gospodarile lisice, pa Cvetlična vas, kajti vsako pomlad je Rav- nica vsa bela od zvončkov, ta lepih, gosposkih, krone, kot jim tudi pravimo. Tudi Prešeren jo je poznal Od nekdaj, vsaj dvesto let, so v vasi štiri hiše. Pa vendar se je tako majhna vas, kot je bila Mošnja, znašla omenjena med Prešernovimi stihi. Gre za* pesem "Ponočnjak", ki jo je France Prešeren namenil svojemu svaku Jožetu Vovku, mlademu Ribču, ki se je ponoči hodil ženit sem čez Savo, prav v Mošnjo, in vsem drugim takšnim nočnim tičem. Takole pravi ena od kitic: "Stoji, stoji samoten kraj, soseska iz treh hiš, stoji vas Mošnja, kjer do zdaj ni znan bil fantov vriš." Ali so bile takrat res samo tri hiše, v vasi ne vedo, kajti, odkar pomnijo vaščani, so bile štiri. Morda je Prešernu šlo zaradi rime, pa je vzel v verz le tri. Saj pri Turjaški Rozamundi na Turjaku tudi ni rastel hrast, ampak lipa... Fuksova brv je bila bližnjica Bil pa je včasih pod vasjo most, Fuksova brv, po kateri je Prešernov ponočnjak prihajal v vas. Večkrat jo je narasla Sava razmajala. 1965. leta, v začetku septembra, jo je spet nekaj vzelo, pa so jo popravili. Ko pa je Sava konec septembra spet hudo narasla in podirala mostove nad seboj, je Fuksovo brv tako poškodovala, da je ni bilo več moč popravljati. Kar pogrešajo jo domačini, saj si po njej lepo prišel tik pod Radovljico, pod pokopališče, od tu si bil pa mimogrede v Predtrgu in v mestu samem. Sicer so pa nekdanji Mošnjam in današnji Ravničani bolj navezani na Lipnico in Lancovo, kjer imajo svojo krajevno skupnost, trgovino, avtobusno postajo. Le čez hrib morajo, zato je ta ves prepleten s stezicami. Najbližja cerkev je Sv. Trojice v Kamni gorici. Peš bi bilo za v šolo bližje v Lipnico, deset minut bi bilo čez hrib, a se vozijo v Radovljico. Sicer pa je na Ravnici malo otrok. Trije hodijo v osnovno šolo, eden je predšolski, Mežnarceva Majda pa hodi v Kranj na komercialno šolo. Ravnica, nekdanja Mošnja. GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 5. decembra 1989 Lesnina - Moderni interieri Večja in pestrejša ponudba v prenovljenem salonu na Jesenicah Jesenice, 5. decembra - Danes (torek) ob 10. uri dopoldne bo podjetje Lesnina - Moderni interieri na Jesenicah v Skladiščni ulici 5 odprlo prenovljeni in povečani salon pohištva. S tem bo Poslovna enota Kranj, ki ima svoje poslovalnice oziroma pro-dajno-razstavne salone na Gorenjskem na Primskovem pri Kranju, v Kranju na Titovem trgu in na Jesenicah precej obogatila in popestrila svojo že doslej zanimivo ponudbo za opremo notranjih stanovanjskih prostorov. Poslej bo torej večja in pe- Podjetje Lesnina - Moderni interieri, ki ima danes okrog 50 poslovnih enot z devetsto zaposlenimi po vsej državi, že doslej na Gorenjskem ni bilo neznano. Kranjska Poslovna enota s poslovalnicami oziroma prodajno - razstavnimi saloni na Primskovem pri Kranju, na Titovem trgu v Kranju in v Skladiščni ulici 5 na Jesenicah je bila že do zdaj med tistimi, v katere so prebivalci Gorenjske ob opremljanju stanovanjskih prostorov radi zahajali. Upali bi si celo trditi, da danes skoraj ni stanovanja na Gorenjskem, v katerem ne bi bil vsaj posamezni del pohištva oziroma opreme kupljen v Lesninini Poslovni enoti Kranj oziroma v enem od prodajno-razstavnih salonov te enote na Gorenjskem. "Prenovo oziroma povečanje razstavno-prodajnih prostorov na Jesenicah smo načr- tovali že prej," pravi direktor kranjske Poslovne enote Milan Likozar. "Poslovalnica oziroma salon pohištva na Jesenicah obstaja od 1978. leta, ko se je takratni Gramex pripojil k Lesnini. Nekdanjo prodajo gradbenih materialov smo po ureditvi pritličja in prvega nadstropja preuredili v prodajne prostore za pohištvo. V drugem nadstropju pa so bila takrat še stanovanja. Postopoma so se ta stanovanja v stav- MERKUR KRANJ VELIKA IZBIRA SVETIL ZA VAŠ DOM lestenci: ročno delo, moderna oblika - filipinska školjka reflektorji: stropni, stenski, stoječi platonjere, pisarniške svetilke priznani proizvajalci: - EMI Poljčane - ADRIACOMMERCE Koper - SIJAJ Hrastnik prodaja: MERKUR Kranj prodajalna GLOBUS BOGATA PONUDBA! bi izpraznila in tako smo se zdaj lahko odločili za celovito prenovo tako zunanjega kot notranjih delov stavbe." Z ureditvijo še ene etaže v sedanjem razstavno-prodajnem salonu se je tako celotna površina povečala kar za polovico in sicer s 400 na 600 kvadratnih metrov. To pa bo omogočilo tudi večjo in pestrejšo ponudbo v jeseniškem salonu v prihodnje, ki bo namenjena predvsem prebivalcem zgornjega dela Gorenjske. In kakšen bo poslej izbor v jeseniškem salonu Lesnine -Moderni interieri Poslovne enote Kranj? V salonu bodo na ogled in naprodaj spalnice, dnevne in otroške sobe, samske sobe in predsobe. Veliko večja bo poslej izbira sedežnih garnitur, kopalniškega in drugega kosovnega pohištva. Do zdaj je bil po kuhinjah v kranjski Poslovni enoti še posebej znan specializiran salon na Titovem trgu v Kranju. Poslej bo izredno raznovrstna izbira kuhinj vseh znanih slovenskih in hrvaških proizvajalcev tudi v jeseniškem razstavno-prodajnem salonu. H kuhinjam pa se- Milan Likozar, direktor Poslovne enote Kranj veda spada tudi bela tehnika. Tudi teh (štedilniki, hladilniki oziroma zamrzovalniki, mikrovalovne pečice in drobni gospodinjski aparati) poslej v salonu ne bo manjkalo. Kar lepo število teh gospodinjskih aparatov bo uvoženih, dobiti pa jih bo moč za dinarje in nekaj za devize... Da bo ponudba za opremo stanovanjskih prostorov v jeseniškem salonu čimbolj celovita, so v prodajni program vključili tudi talne obloge, tople pode, itisone, preproge, umetno krzno; pa tudi odeje, blazine, vzglavnike, grelne blazine, posteljne vložke (jogv blazine) in še vrsto drugih drobnih izdelkov, kot so svetila, ogledala... Skratka, prodajni salon na Jesenicah v Skladiščni 5 po raznovrstni in pestri ponudbi pohištva in drugih izdelkov za opre- mo ne bo prav nič zaostajal za drugimi tovrstnimi Lesninimi saloni v državi. V kranjski Poslovni enoti Lesnine - Moderni interieri poleg pestrejše in celovitejše ponudbe obljubljajo v jeseniškem salonu tudi boljše prodajne pogoje. Prizadevali si bodo, da bodo ustregli vsakemu, tudi še tako zahtevnemu kupcu z različnimi pohištvenimi programi. Poleg pohištva domačih proizvajalcev bo v salonu tudi precej takšnega iz zahodnoevropskega proizvodnega tržišča. Tako se torej Lesnina - Moderni interieri, ki je bila že doslej znana po kakovostni predstavitvi pohištva vseh priznanih jugoslovanskih proizvajalcev, zdaj "odpira" tudi na na zunanji trg... Tudi v jeseniškem salonu bodo poslej imeli tako imenovane kompatibilne programe, popusti za gotovinska plačila in posojila pa bodo od 20 do 50 odstotkov. Poleg usposobljenih prodajalcev bo v salonu po potrebi kupcem svetoval tudi arhitekt. Dostava kupljenega pohištva bo tudi iz tega salona do 30 kilometrov brezplačna, za določene programe pa tudi montaža. Sicer pa bo salon na Jesenicah, v katerem boste dobili informacije tudi po telefonu 064/81-179, odprt med tednom vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Svetujemo vam, da se že danes odločite in obiščete prenovljeni in povečani salon pohištva Lesnine - Moderni interieri na Jesenicah v Skladiščni 5. M—KŽK Gorenjske Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a KMETOVALCI ! izkoristite ugodno priložnost pri nakupu: - lastne proizvodnje škropilne tehnike po tovarniških cenah - program IMT Beograd po tovarniških cenah s popustom - program TOMO VINKOVIĆ Bjelovar po tovarniških cenah s popustom Za vse programe zagotovljen servis in rezervni deli. - Oglasite se v našem PSC v Kranju - Hrastje. tel.: 34-033, 34-035 ali PSC Maribor, Primorska 9. tel.:062-38-980, 38-861. Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Inšpektorski pregled velikih gorenjskih prireditev Po nevarnih bližnjicah do zaslužka Kranj, 1. decembra - Letošnje velike gorenjske prireditve, kot so avgustovski sejem v Kranju, šuštarska nedelja v Tržiču, konjeniška prireditev na Brdu, svetovno veslaško prvenstvo na Bledu, letalski miting na Brniku in dan Triglavskega narodnega parka v Mojstrani, bi bile že pozabljene, če ne bi pred nedavnim dobili uradnih poročil o tem, kaj so na teh prireditvah videli in ugotovili inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Bled: večina pomanjkljivosti odpravljena že pred začetkom prvenstva Svetovno veslaško prvenstvo na Bledu - udeležilo se ga je okrog devetsto športnikov iz 38 držav sveta, razen teh pa še veliko športnih delavcev, funkcionarjev in gostov - je minilo brez zapletov, ki bi jih bilo treba javno omenjati. Inšpekcije so se na prvenstvo dobro pripravile in so glavno delo opravile že pred začetkom tekmovanj. Sanitarni inšpektorji so skupaj z delavci Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske pregledali 16 hotelskih in 41 ostalih gostinskih objektov, predvsem tiste, v katerih so bivali in se hranili tekmovalci, gostje in novinarji. Vzeli so 94 vzorcev živil, od katerih je bilo šest bakteriološko oporečnih in šest pogojno dobrih, ter (v zasebnih slaščičarnah) 39 brisov na snažnost, med katerimi je bilo deset neustreznih. Ko so pregledovali (zunanjo) urejenost stavb oz. njihovo okolico, so ugotovili, da so bili družbeni lokali v središču kraja lepo urejeni, da pa domačini niso pokazali posebno veliko posluha za zunanjo urejenost svojih hiš. Lastniku javnih sanitarij na Bledu so poslali pisni predlog, da dotrajane žlebove nadomesti z novimi. Več pomanjkljivosti je ugotovila tudi tržna inšpekcija. V petih gostinskih lokalih na Bledu niso bile objavljene cene vseh storitev, več kršitev predpisov je bilo v gostilni Pletna, večina prodajaln v novozgrajenem trgovskem centru v času prvenstva ni imela izobešenih oznak z napisom organizacije ali zasebnika in s poslovnim časom, nekateri gostinci pa so sklenili dogovore o zakupu prostora za začasno prodajo tudi z Veslaškim centrom Bled in z Regatnim odborom Bled, čeprav je bil za to pristojen le organizacijski komite. Previdnost zaradi trihineloze Večina nepravilnosti, ki jih je ugotovila požarna inšpekcija, je bila odpravljena že do začetka prvenstva. V nekaterih hotelih je naletela na pomanjkljivo opremljen hidrantne omarice, v drugih na neurejen zunanji podtalni hidrant, v tretjih na slabo privite cevke na plinske jeklenke, v četrtih na ovire (otroške postelje) na stopniščih in pri izhodih... Tržič: igre na srečo Na šuštarski nedelji v Tržiču so inšpektorji najprej posredovali zaradi premajhnega števila košev za odpadke in zavoljo nepopolnega označevanja cen (drobnih izdelkov), kasneje pa predvsem zato, ker so se na prireditvenem prostoru pojavili sumljivi trgovci, ki za prodajo niso sklenili pogodbe s turističnim društvom, ter "igralci na srečo". Tržna inšpekcija je začela postopek zoper F.S., ki je v nasprotju s svojim obrtnim dovoljenjem prodajal žensko perilo, obleke, bluze in jopice ter nože in šminke in ker so bili tekstilni izdelki brez predpisanih deklaracij. Popoldne je "zacvetela" tudi nedovoljena igra na srečo. M.R. z Bleda je obiskovalcem prodajala za 20 tisoč dinarjev kuverte, v katerih je bil "dobitek", ki ga ni bilo mogoče videti in ugotoviti; enako pa so izrabljali lahkovernost otrok in drugih tudi E.R. iz Škofje Loke in B.B. ter Z.B. iz Radovljice, ki sta z igrO na srečo nadaljevali tudi potlej, ko soju inšpektorji opozorili. Inšpektorji pravijo, da je pri takšnih igrah glavni dobitek manj vreden bižuterijski izdelek. Kranj: na sejmu tudi gostinec, ki ogroža zdravje ljudi Na letošnjem avgustovskem gorenjskem sejmu v Kranju je inšpektorjem naj- več težav povzročal gostinec D.D. iz Stare cerkve pri Kočevju. Čeprav je najel za opravljanje gostinske dejavnosti del asfaltiranega, komunalno opremljenega in pokritega prostora, seje preselil na zelenico, na katero je namestil razno opremo za pripravo in strežbo hrane in pijače ter pomivalna korita in hladilnik. Odtoke je speljal kar po površini v kanalizacijski jašek, kar ni oviralo samo zaposlenih in gostov, ampak je bilo to tudi neestetsko. Zelenica je bila kmalu onesnažena z raznimi ostanki hrane; v kontejnerju, kjer so tudi pripravljali hrano, je bil ob inšpektorjevem obisku nered; delavec za točilno mizo pa je nosil umazan suknjič. Še prepričljivejši so rezultati analize: med desetimi vzorci za ugotavljanje snažnosti je bilo devet neprimernih, na delovnih površinah je bilo prek 10 tisoč aerobnih klic (dovoljeno do dvesto) in na priboru prav toliko (dovoljeno do sto). Rezultat preiskave vzorca svinjske pečenke je bil pozitiven, saj so v njem "našteli" kar 600 tisoč mikroorganizmov. Podobno je bilo med sejmom tudi v hali A, kjer je D.D. prav tako opravljal gostinsko dejavnost. V točilni mizi in v koritih za pomivanje posode ni bilo tople vode, zato so delavke pomivale posodo (v enem koritu) le s hladno ali občasno pogreto vodo. Živila so bila skladiščena na umazanih tleh, delavci so bili brez ustreznih delovnih oblek, med petnajstimi vzorci za ugotavljanje snažnosti je bilo osem neprimernih, delovne površine za pripravljanje živil so bile onesnažene, v vzorcu pečenega jagnja in pečenice so našli več kot 70 tisoč mikroorganizmov, gostinec z osmimi delavci ni sklenil pogodbe o delu ali o honorarni zaposlitvi... Inšpekcija je po vsem tem predlagala Gorenjskemu sejmu, da naj preneha oddajati poslovne prostore gostincu D.D., češ da s svojim ravnanjem ogroža zdravje ljudi; sicer pa je tudi svetovala, da naj sejem zagotovi v hali A ustrezno zračenje, da naj utrdi tla na prostoru, kjer je že tradicionalno Droga Portorož, in da naj od najemnikov prostorov zahteva popolno spoštovanje pogodbe. C. Zaplotnik Meso na pregled / <™^^«s~J Kranj, 1. decembra - V zadnjih petih letih, od začetka 1984. do konca 1988. leta, je bilo v Sloveniji 24 primerov trihineloze, lani celo nobenega, letos novembra pa je zavoljo zaužitja okuženega mesa na kmetiji na Žirovskem vrhu iskalo zdravniško pomoč več kot dvajset ljudi. Ker ljudje zadnje čase kupujejo vse več prašičev iz drugih republik, kjer je okužba s trihinelo pogosta, v Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske, v inšpekcijskih službah in v živinorejsko-veterinarskem zavodu priporočajo dosleden pregled tudi doma zaklanih prašičev. Meso pregleduje ŽVZG Kranj v svojem laboratoriju in v vseh lokalnih klavnicah. Za kakšno bolezen pravzaprav gre in kako se je obvarovati? Trichinella spiralis (lasnica) je zajedalec, ki ves razvojni ciklus preživi v enem gostitelju -najpogosteje v glodalcih (miši, Podgane), divjih prašičih, medvedih, jazbecih in lisicah. Ličinke pridejo v gostiteljevo črevo, kjer odrastejo in se razmnožujejo. Novonastale ličinke predrejo črevesno steno in potujejo po krvnem obtoku v mišice. Najpogosteje se naselijo v žvekalnih mišicah, trebušni Preponi, mišicah okrog oči in lahko tudi v srčni mišici. Ličinke v mišicah dozorijo in se obdajo z ovojnico, tako meso pa Postane vir okužbe za živali kot za človeka. Domači prašiči se okužijo, če požrejo meso živali, okuženih s trihinelo. To je možno na Pašnikih (poginjene domače ži-Va'i), v svinjakih (miši in pod-8ane, ki poginejo zaradi deratizacije) ter pri krmljenju s surovimi ostanki oz. obrezninami okuženih domačih prašičev ali okužene divjadi. Najpogostejši izvor okužbe Pri ljudeh je surovo ali prema-10 kuhano oz. pečeno meso °kuženih domačih prašičev in ?lvJadi (uživanje suhih klobas 'n neprekuhanih mesnih izdel-Kov, kot so šunka, slanina, suhi vratovi, pršut...). Okužba pote- Prašiči kljub močni okužbi s trihinelo ne kažejo znakov bolezni. Pri klanju s prostim očesom ne vidimo ličink v mišicah, ampak lahko ugotovimo okužbo le laboratorijsko (s trihono-skopijo). Za tovrstni pregled odvzamemo od vsake polovice prašiča za oreh velik kos mesa trebušne prepone in sicer na mestu, kjer se njen mišični del pripenja na hrbtenico. V primeru, da pripone ne dobimo, vzamemo vzorce iz različnih delov - košček medrebrnega mišičja, mišičja grla, trebušnega mišičja ali mišičja jezika. Vzorci mesa morajo biti odvzeti takoj po klanju, na pregled pa jih je treba prinesti v polivinilasti vrečki. Pri suhomesnatih izdelkih prinesemo v preiskavo cel izdelek. ka Pogosto brez znakov bole- zni. Pri večini bolnikov se dva do sedem dni po zaužitju okuženega mesa pojavijo bruhanje, driska, malo povišana temperatura in izguba apetita. Včasih teh znakov ni in se šele deset do trideset dni po okužbi pojavijo povišana temperatura, bolečine v mišicah, oteklina okrog oči in splošna prizadetost. Pri nekaterih bolnikih se razvijejo zelo težke oblike z znaki prizadetosti srca, pljuč in možganov. Za večino je potrebno zdravljenje v bolnici. Katera ima več fantov Dve ženščini iz Škofje Loke sta se oni dan grdo sprli sredi ulice. Bojda sta sodelavki, druga o drugi pa veliko vesta tudi, kar zadeva zasebno življenje. Ena drugi sta se tokrat namreč hvalili, katera ima več ilegalnih ljubimcev in katera uspešneje vodi moža za nos. Manj uspešno je popadla silovita zavist, tako da je oni drugi zagrozila, da jo bo zaklala. Tako hudo sicer ni bilo, s pestmi pa sta se vendarle malce po tipali. Zlorabila zaupanje Na škofjeloški avtobusni postaji je natakar dvema gostoma postregel z alkoholom, čeprav sta ga imela že kar precej pod kapo. Posledica popitega je bil pretep, ki so ga prekinili možje zttkona. Tudi natakarju niso prizanesli, čeprav se je izgovarjal, da oba gosta dobro pozna in da doslej še nista kršila javnega reda in miru. Dokaz več, da ne kaže biti pretirano zaupljiv. Priprli so ju Na kranjski milici so zadnjič nudili nočno gostoljubje Tomažu in Matu, dvema razgretima glavama, ki sta trčili v sen-čurski gostilni Jama. Gostilniški pretep sicer ni nič pretresljivega, ta pa je bil še posebej srdit. Petelina se niti na zahtevo milice nista bila pripravljena pokoriti. Njuno upornost so ustrezno kaznovali. V Podmornici je vse potihnilo Hrupna glasba se je pozno v noč razlegala iz lokala, ki ga na Planini v Kranju prijazno imenujejo Podmornica. Ljudje, ki stanujejo tam okoli, so se pritožili na telefonsko številko 92. Ko so tamkajšnji ljudje pripeljali mimo, je bilo vse tiho, kot bi se bila podmornica potopila. Toliko bolje, so dejali, in šli drugam uveljavljat avtoriteto. Trde pesti jeseniških samcev Dva stanovalca jeseniškega samskega doma sta si skočila v lase. Nikoli je šla borba bolje od rok, njegova pest je trdo pristala na Zdravkovih zobeh. Povsem vseeno slednjemu ni bilo. pa tudi vratarju doma ne, da mu dvoje razboritežev ruši domski režim. No, in tu so se vmešali modri. Nezaželeni vasovalec Komaj se je Jeseničan sproščeno pripravil k večernemu gledanju televizije, ga je zmotilo razbijanje po vratih. Tamkaj je bil neznanec, kije hotel po vsej sili vstopiti. Šele policijska intervencija je namero nepovabljenega vasovalca preprečila. režimi Ko je republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl izdal tri odredbe, s katerimi je bila dokončno zapečatena usoda napovedanega in prepovedanega mitinga resnice v Ljubljani, so v Srbiji in njenem vplivnem območju kar tekmovali v tem, kdo bo našel boljši izraz za režim, kakršen vlada v naši republiki. Je v Sloveniji res nedemokratični, policijski režim, režim brutalnih mogočnežev, sistem z dobrim narodom in fašistoidnim vodstvom...? Čeprav so strasti zdaj na moč segrete in so domoljubna čustva močnejša od razuma, se ni mogoče strinjati s črno-be-lim slikanjem razmer, češ da je pri nas v Sloveniji vse, kar zadeva spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, idealno in v najlepšem redu, drugod v državi pa vse popolnoma narobe in slabo. Da, tudi v Sloveniji je, sodeč po procesu zoper četverico in še nekaterih drugih procesih, ter po zaslugi "zdravih sil" nekaj ostankov nedemokratičnega, policijskega režima, ki izkorišča (vojaško) sodstvo za odstranjevanje politično nevarnih in pogumnih mladcev. Pa vendarle: dogodki na Kosovu, kjer se zaradi napačne politike pretaka tudi kri in kjer pravosodno kolesje (na vzvodu politike) vsakodnevno melje politične nasprotnike ter domnevne nacionaliste in separatiste, nas prepričujejo, da demokracije v Jugoslaviji le ni mogoče meriti z istim vatlom in da gre za velikanske razlike. Plašč demokracije je namreč širok in tako ohlapen, da je mogoče vanj skriti tudi oblastniške cilje po prevladi in ves "peklenski stroj", ki naj bi pomagal do cilja. Je Slovenija zaznamovana s policijskim režimom le zato, ker ni dopustila, da bi "stroj" ropotal tudi po njej ter se zaletaval v cvetove politične pomladi, branike demokracije, narodovo suverenost, liberalno politično vodstvo...? C. Zaplotnik V križišču izsilil prednost Šenčur, 3. decembra - 39-letni mopedist Alojz Zrim iz Kranja je bil hudo ranjen v nesreči, ki se je dogodila v križišču cest Kranj - Mengeš - Šenčur - Voklo v Šenčurju. Ko je vozil proti Brniku, gaje z avtom zadel Marko Bohinc, star 21 let, iz Trboj, ki je pripeljal po neprednostni cesti iz Voklega. Hudo ranjenega Zrima je Bohinc odpeljal v jeseniško bolnišnico. Pogorela Petrolova brunarica Pokljuka, 28. novembra - Med prazniki je v Petrolovi počitniški hiši na Goreljku izbruhnil požar. V brunarici je počitnikovala družina Malalan iz Ljubljane. Ker ni bilo vode, so na plinskem štedilniku topili sneg, nenadoma pa je začel goreti plastični zaslon ob štedilniku. Ogenj so sicer pogasili, vendar se je medtem vžgal tudi medprostor med ohišjem in stropom brunarice, čemur pa počitnikarji niso bili kos. Ogenj je v kratkem času zajel in pogoltnil vso brunarico, iz nje so rešili le nekaj inventarja. Požar so zadušili prostovoljni gasilci iz okoliških društev. Kot ocenjujejo, je rdeči petelin napravil za okoli milijardo gmotne škode. Omahnil s senika Zalog, 29. novembra - Na domačem seniku se je smrtno ponesrečil 79-letni Franc Hribar, kmet iz Zaloga pri Cerkljah. Koje šel zvečer po seno za živino, je omahnil skozi nezavarovano odprtino nekaj metrov globoko in si zlomil vrat. Mrtvega je našla žena. Na prehodu povozil žensko Podvin, 26. novembra - 77-letna Antonija Brinšek iz Spodnjega Otoka je prečkala magistralno cesto pri Podvinu, ko je po njej s precejšnjo hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Josip Jauk, star 43 let. Pešakinjo na prehodu za pešce je zadel, da je obležala hudo ranjena. Odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Prepozno opazila pešakinji Bled, 27. novembra - Na Ljubljanski cesti na Bledu seje zgodila prometna nesreča, ker je voznica osebnega avtomobila Mojca Juvan prepozno opazila ženski na prehodu za pešce. Nesreče ni več mogla preprečiti, 85-letno Marijo MiculiniČ in 37-let-no Stanislavo Ferjan z Bleda je zbila po cesti. Hudo ranjeni so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Odnesel opazne elemente Drulovka, novembra - V začetku novembra so na gradbišču ceste od Drulovke do Planike pri kranjskem Gradbincu pogrešili 54 opaznih elementov. Konec oktobra jih je bil z gradbišča, kjer so bili shranjeni, odnesel neznani storilec. S tem je firmo oškodoval za več kot sto milijonov. Okvara zaustavila letalo Brnik, 29. novembra - Popoldne je prišlo do okvare na Jatovem letalu, ki je na brniško letališče priletelo iz Ziiricha. Med pristajanjem je prišlo do okvare na zaviralnem sistemu, tako da so nalepem blokirala kolesa na levi strani letala. Pilota sta kovinskega orjaka, ki bi lahko ušel s pristajalne steze, vešče obvladala, tako da je trčilo le v luč ob pristajalni stezi. Po 150 metrih vožnje je blokada očitno popustila in letalo se je normalno ustavilo. Letalo potem ni poletelo, pač pa so potnike v Zagreb odpeljali z avtobusom. ureja CVETO ZAPLOTNIK GLAS 14. STRAN /OBVESTILA, OGLASl" Torek, 5. decembra 1989 IZR INSTITUT ZORAN RANT. p. 0: 64220 Škofja loka — Jugoslavija Na podlagi sklepa Sveta delovne organizacije Inštitut Zoran Rant p. o. Škofja Loka, razpisna komisija razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 1. VODENJE KOMERCIALE Pogoji: visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri aktivno znanje enega tujega jezika 5 let delovnih izkušenj 2. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: visokošolska izobrazba - diplomirani ekonomist 5 let delovnih izkušenj na področju finančnega in računovodskega poslovanja Dela in naloge se razpisujejo za 4 letni mandat (ni reelekcija). Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: INSTITUT ZORAN RANT, 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 a. Sklep o izbiri bomo kandidatom poslali v osmih dneh po njegovem sprejetju. MESNA INDUSTRIJA Murska Sobota Bljedičeva 11, tel.: 069/22-440, telex: 35243, telefax: 069/22-007 GORENJSKI TISK p. o. Moše Pijadeja 1, p. p. 81 64000 Kranj objavlja prosta dela in naloge: VODENJE ODPREME — V. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj Enoizmensko delo z dvomesečnim poskusnim delom združujemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA 1 HIFI TITZ 2 PRAG MODEN 3 SCHUNHAUS SILVANA 4 JUWELIER HABENICHT 1 - OB GLAVNI CESTI V CELOVEC - PREO ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM; 2. 3, 4 - PRED ZEL PODVOZOM LEVO 900 METROV | 900 m ■CENTER © YU odličen panasonic stereo radio - kasetofon VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE: . 3 x bon za 1000.. šilingov IZPOLNITE IN PRINESITE NA ENEGA NAŠIH NASLOVOV ■ TAKO DOBITE TUDI DARILO! (LAHKO POŠUETE TUDI PO POŠTI) - 8 x bon za 500.- šilingov NAGRADNO VPRAŠANJE: NISMO NAJVEČJI, SMO PANAJBO. REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V C LASU, IZVESTE PA JIH TUDI PO POSTI KOMPAS JUGOSLAVIJA Kompas hoteli Bled prodajo po sklepu DS rabljen kombi Zastava 850, letnik 1984. Kombi je v voznem stanju. Interesenti naj se oglasijo v Kompas hotelu v Ribnem od 7 -14. ure. RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE JESENICE, RADOVLJICA, KRANJ, TRŽIČ IN ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa skupnega Koordinacijskega odbora raziskovalnih skupnosti za Gorenjsko objavlja RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG SKUPNEGA POMENA ZA GORENJSKO ZA LETO 1990 S področja 1. varstvo okolja 2. turizma 4. informatike 3. kmetijstva - gozdarstva 5. družboslovja Sodelujejo lahko: - delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS - delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijava naj vsebuje: - naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oz. raziskovalno nalogo - naslov raziskovalne naloge - ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela - izhodišča, cilje in namen dela - utemeljitev in uporabnost - časovni potek, finančni predračun in predvideni sofinan-cerji. Raziskovalne naloge, ki se nanašajo predvsem na problematike občin naj predlagatelji posredujejo na naslove Občinskih raziskovalnih skupnosti Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka in Jesenice, prav tako do 5. januarja 1990. Prijave pošljite na RAZISKOVALNO SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40 vključno do 5. januarja 1990. TRGOVINA CVETKA KALAN C. Staneta Žagarja 16 64000 Kranj telefon: 064/22-510 Izkoristite ugodni predpraznični nakup v Trgovini Cvetka na Cesti Staneta Žagarja 16 v Kranju. Po ugodni ceni vam nudimo: moške srajce že od 647.000.- din dalje; ženske flanelaste bluze po 1.100.000.- din; otroške termo hlače od 1.490.000.- din dalje; otroške pižame, puloverje; posteljnino že od 733.000.- din dalje; brisače po 149.000.- din, in še mnogo drugih praktičnih daril za vaše najbližnje. Odprto od ponedeljka do sobote od 9.-12. in od 14.-19. ure. Se priporočamo! MODNA KONFEKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: - visoka ali višja šola ekonomske smeri - 4 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Modna konfekcija "KROJ" Škofja Loka, Kidričeva 81. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. GRADIŠ ŠKOFJA LOKA TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Celje, Nova Gorica, Novo Mesto, Izola MALI OGLASI ^ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Vrhunski VIDEOREKORDER akai, barvni TV in ZVOČNIKE fisher, deklarirano, novo, prodam. «22-586 _17367 Prodam nerabljeno PEČ kiper-busch in grmofonsko kombinacijo štabi - stogi jamaha. «42-778 __17685 Ugodno prodam nerabljen ŠIVAL-Nl STROJ pfaff v kovčku, 20 odstotkov ceneje od Ruže Step. « 37-262_17690 Prodam TRAKTOR štore 404. informacije na g 69-437_17694 Nov gospodinjski ŠIVALNI STROJ pfaff in overlook singer, ugodno prodam, « 25-650 17698 Prodam barvni TV. Informacije na g 28-138_17704 Prodam dve leti star barvni TV gorenje.« 68-321_17706 Prodam namizni ŠIVALNI STROJ v kovčku in dvojni RADIOKASE-TOFON. « 26-903 17711 Prodam »35-352 VIDEOREKORDER. 17716 MOTORNO ŽAGO partner S 550, nova, nerabljena, prodam. Zako-tnik, Pod Plevno 53, Škofja Loka __17732 Prodam TELEFAX murata M 1. »51-062_17736 Prodajam dodatne GRELCE za štedilnik kiperbusch (prijateljčke). Gasilska 16, Kranj_17739 Prodam RAČUNALNIK comodore 64 in VIDEOREKORDER. »632-581 17762 Prodam brezhiben barvni TV Blau-Punkt. Žalar, Kranj, Staneta Žagarja 8 GRADBENI MATERIAL GARAŽNA VRATA iz macesna, Prodam. Ogled: Žabnica 35 17678 Obveščamocenjene stranke, da smo 1. decembra odprli delavnico za expres popravila čevljev v Stražišču. Delavnica je poleg šole Lucijana Seljaka in samopostrežne trgovine. Priporočamo se za obisk! Delovni čas: od 8.-11. in od 13. -17. ure. 9 I7DC LAVA ('•NOVA IN PRODAJA «f/tl*VNIH AVTOMOilLSKIH D(LOv'> STANE PLESTENJAK JAKA PLATIŠE 13 PLANINA 64000 KRANJ TEL.: 064-36-238 NUDIMO AVTODELE ZA VOZILA ZASTAVA 750, Z -101, Z -128, jugo, z -126 p, lada karoserije za zastava 101, jugo, z -128 prve kvalitete in tovarniško ocenjene sprejemamo plačila za nove avtomobile iz programa zastava delovni ČAS. ODPRTO VSAK DAN OD 14.00 -19.00. SOBOTA OD 8.00 -12.00 l|ll|l|l|lfl( |l Prodam smrekov OPAŽ, šir. 9 cm. Kuraltova 3, Šenčur 17688 Prodam dve CISTERNI za olje, 2.000-litrski, prodam. Smledniška 89, Kranj 17699 NAJDENO ELEKTRO SERVIS - Andrej Čape-Ija, Huje 19, Kranj! POPRAVLJAM gospodinjske aparate, pralne stroje, sesalce, mikserje, ročna orodja. Za aparate Elma in Rovventa upoštevam tudi garacijo. Informacije na « 37-427, zvečer 17674 Na Smučarskem sejmu izgubljen črn PUDELJ se dobi na « 28-525 _17741 ZAPOSLITVE ČISTILKO zaposlimo za 2 x teden- OSTALO sko čiščenje bloka. «23-524 17684 Nezaposlenim nudimo honorarno ZAPOSLITEV na terenu - zbiranje prednaročil DZS. « 38-206 17687 Preko cele zime bom prodajal KISLO ZELJE. Voglje, Letališka 18 17721 VODOINSTALACIJO NA HIŠI, tu-di razna popravila, vam naredim solidno in kvalitetno! « 28-427 Samostojno KUHARICO in KUHARJA zaposlimo takoj. Restavracija Texas, Lesce, ® 74-366 17689 Iščem KOOPERANTA-TKO za do-graditev gostinskega lokala. Ostalo osebnih dogovoru. « 48-636 _17692 KV KUHARICO, NATAKARICO in pomožno osebje za pomoč v kuhinji, zaposlimo v Kranju. Odličen OD. "g 061/579 057_17695 ŽIVALI_ Prodam PRAŠIČA, težkega 100 kg, krmljen z domačo hrano. « 39-152, popoldne 17700 Plemenske TELICE v A kontroli, čr-no-bele, stare od 1 tedna do 5 mesecev, prodam. Jamšek, Bukovica 12, Vodice_17710 Prodam dva PRAŠIČA, težka do 30 kg ali zamenjam za TELETA, starega do 3 tedne. Sp. Brnik 15, Cerklje_17723 Prodam BIKCA, težkega od 120 do 130 kg. g 78-425_17724 Prodam PRAŠIČA za zakol in polo-vico mlade GOVEDI. Velesovo 35, Cerklje_17738 Prodam čistokrvne nemške VOLČ-JAKE, stare 2 meseca. «42-165, od 6. do 14. ure ali «21-778, popoldne 17750 LABRADOR mladiče, čokoladno rjave barve, z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. Majcen, Koželje-vo nabrežje 3, Mengeš 17752 Dobijo se JARKICE. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj 17620 OBVESTILA ROLETE: žaluzije, lamelne zavese in parket, naročite na « 75-610 _15717 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE v vseh barvah in izvedbah, naročite pri: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šen-čur, «061/50-720_16471 Obveščamo, da smo pričeli z izdelavo TERMOPANA - IZOLACIJSKEGA STEKLA, dvoslojnega ali troslojnega, po naročilu. Nudimo tudi vse ostale zunanje in notranje zasteklitve in ogledala iz domačega in uvoženega stekla. STEKLARSTVO JUGOVIC, Sp. Bitnje 23, Žabnica 17085 Ne delajte si skrbi z DARILI. Pridite v prodajalno "šlK" v Šenčurju, Pipanova 22 17388 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na «39-886, od 9. do 16. ure Se priporočamo! 17409 TELEFONSKO ŠTEVILKO v centru Kranja takoj odkupim. 17693 INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole. « 39-262 _17731 Prodam hrastova DRVA. Markun, Bašelj 2, Preddvor 17747 Prodam semenski KROMPIR jarla. Šifrer, Žabnica 23, «44-559 17749 Prodam suha «44-133 bukova DRVA. 17754 POSESTI Najamem GARAŽO na Planini. Jaj « 38-400 ali 34-828 17719 POZNANSTVA Sem srednjih let in bi rad spoznal dekle do 45 let. Šifra: MAJHNA KMETIJA_17691 RAZNO PRODAM Poceni prodam 120 litrski HLADILNIK, celega ali po delih in kombiniran otroški VOZIČEK. « 78-301 _17683 Prodam REPO za kisanje in 80-litr-ski BOJLER. Trboje 61, Kranj, «49-514_17733 STAN. OPREMA Ugodno prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO in SEDEŽNO GARNITURO, za dnevno sobo. «631-532, po 14. uri 17718 Ugodno prodam KAVČ in dva FO-TELJA, klubsko MIZICO, JOGI in dobro ohranjeno SPALNICO. Zaplotnik, Trstenik 42, Golnik, «46-350_17746 Prodam usnjeno SEDEŽNO GARNITURO lahti. «35 537 17748 STANOVANJA Prodam 1-sobno STANOVANJE, z vrtom, 48 kvad. m, vseljivo prihodnje leto. Cena po dogovoru. Ludvik Počič, Suška 17, Škofja Loka _17681 Zamenjam 2-sobno družbeno STANOVANJE v Kranju, za GARSONJERO na Gorenjskem «061/263-594_17735 Oddam SOBO zakoncema brez otrok. « 632-946, popoldne 17743 VOZILA_ Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, 20.000 km. « 73-038_17302 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, neregistrirana, letnik 1980. « 25-009, popoldne_17679 Prodam WARTBURG limuzina, le tnik 1986, z dodatno opremo. Stra-hinj 80, Naklo 17680 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATIJE STARMANA iz Pungerta 17 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem iz Suhe, ključarjem iz župnije Sora, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter kolektivom Gradiš, Kroj in Inštalacije. Iskrena zahvala vsem tistim, ki ste ga spoštovali in imeli radi. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ITALO SCHUHMODE ČEVLJARSKI CENTER ITALIJANSKE MODE CELOVEC PISCHELDORFERSTR 7 (CENTER • SEVER) RAZPRODAJA STOLETJA: 10 000 PAROV OTROŠKIH, ŽENSKIH, IN MOŠKIH ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50 % Prodam GOLF, letnik 1982 in Z 101, letnik 1984. «57-700_17682 Prodam JEEP uvaz, letnik 1978, možna je zamenjava in JUGO koral 55, star 1 leto, možna tudi zamenjava ali druge kombinacije. « 79-862_17696 Prodam zelo ohranjen BMW 320, letnik 1978 ali zamenjam za manjši avto. Boris Klemenčič, Sr. brdo 5, Gorenja vas, «68-389 17697 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do februarja 1990. Jariačev prehod 1, Kranj, «24-571 17701 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Ogled popoldne. Radoslav Bata, J. Gabrovška 21, Kranj_17702 Prodam Ž ToT, letnik 1979. « 68-237_17703 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1972, celega ali po delih. « 28-930_17705 Prodam dobro ohranjen GOLF JX diesel, letnik oktober 1985. «49-316_17707 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. «75-697_17708 R 4, letnik 1983, obnovljen, registriran do oktobra 1990, prodam. «69-847, Dušan_17709 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, metalno modre barve, registriran do julija 1990. «26-903 17712 Prodam GOLF JGL, letnik november 1980, registriran do novembra 1990, dodatno opremljen, garaži-ran.« 73-940 17714 Prodam GOLF, «68-304 letnik 1981. 17715 KOMBI Z 850 AK, letnik oktober 1984, prevoženih 29.000 km, zaščiten, registriran celo leto, v odličnem stanju, prodam za 5.200 DEM in Z 126 P, letnik september 1979, obnovljena in zaščitena, prodam za 1.500 DEM. « 23-394 _17717 JUGO 45 A, letnik 1986, 45.000 km, prodam za 6.000"DEM. « 80-489 _17720 R 4 TLS. letnik 1979, poškodovan, nevozen, ugodno prodam. «34-391_17722 Z JUGO 1.1 GX, letnik 1987, ugodno prodam. Zalog 11, Cerklje Z 101, letnik december 1978, registrirana do oktobra 1990, prodam. «75-147_17726 Z 101, letnik 1973, ugodno prodam. «74-339_17727 Ugodno prodam prenovljeno Z 101, letnik 1975, registrirana do novembra 1990. Barbara Koligar, Bazoviška 15, Radovljica 17728 Prodam JUGO 45 A, dobro ohranjen, letnik 1986. Informacije na «45-580_17729 Prodam GOLF bencinar, star 2 leti. Informacije na «82-051, v večernih urah 17730 Prodam TOVORNI AVTO Z 624 N, letnik 1981. «73-894_17734 VISO klub, letnik 1982, prevoženih 60.000 km, ugodno prodam. «68-293 17737 Ugodno prodam VVARTBURG karavan, letnik 1978, še dober in registriran do junija 1990. Alpska 3, stanov. 31, Bled_17740 OPEL KADETT, letnik 1971, v do-brem stanju, prodam. Lekič, Dež-manova 1, Lesce 17742 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, zelo dobro ohranjena «50-005, popoldne 17744 Zamenjam R 18, letnik 1980, registriran do junija 1990, pet prestav, za BMW 518 ali 520, starejši letnik. « 35-024_17745 Prodam Z 850, letnik 1982, prevo-ženih 38.000 km. « 68-104, Vida _17751 R 4 GTL, letnik julij 1986, 27.000 km, rdeče barve, prodam. «77-956_17753 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980, registrirana do aprila 1990. Informacije na «721-391, od 6. do 14. ure_17755 Prodam VW hrošč. « 80-585 _17756 Ugodno prodam VW passat, letnik 1974. Ogled popoldne. Markun, Velesovska 6, Šenčur 17757 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do oktobra 1990. Ogled možen v četrtek popoldne ali v soboto cel dan. Dejak, Golnik 47 17759 Z 101, letnik november 1987, prodam. «38-733_17760 Prodam FIAT 850, neregistriran. Kovačevič, Šutna 23, Žabnica PRODAJALNA GR0B0VŠEK IZ KOKRE VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: DOMAČO JELENOVO SALAMO, DOMAČO KONJSKO SALAMO, DOMAČO SVINJSKO SALAMO, DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, DOMAČE KRVAVICE, DOMAČE LOVSKE KLOBASE SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo? Pokličite izolacije servis -bojan ropret, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45—352 Popravilo opravimo na vaiem domu. Z 750, letnik 1979, registrirana do maja 1990, prodam. «621-380, od 20. do 21. ure 17763 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame ALOJZIJE NOVAK p. d. Dolenčeve Lojzke iz Orehka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo intenzivnemu oddelku inštituta Golnik in dr. Janezu Baj-žlju za pomoč in zdravljenje v času njene bolezni, organizaciji ZB Orehek-Drulovka in govorniku pa za lepe poslovilne besede. VSI NJENI Kranj, 21. novembra 1989 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega MARKA SOBOČANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali ter se tako številno s toplo mislijo in besedo, s cvetjem in pesmijo poslovili od njega. Vsakemu posebej še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Mlaka, 27. novembra 1989 ZAHVALA Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer; zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večer. Murn Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE BALANTIČ roj. Jamar se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, bivšim sodelavkam, kolektivu OS Simon Jenko in učencem 8. č razreda ter Zvezi borcev za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik — odd. 500 za vso skrb med njeno boleznijo. Zahvala tov. Tihomirju za nošenje žare in tov. Gašperju za poslovilni govor. Zahvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerki Dragica in Mimica z družino Golnik, 25. novembra 1989 Nagradna igra " vam ponuja do sedaj največji nagradni fond. Zlasti pa opozarjamo na Prvo žrebanje, ko bomo razdelili 90 Yugo Florid! Kartice dobite na vseh prodajnih mestih, prodajali pa ifo bomo tudi na posebnih mestih na ulicah. Vs*ka kartica je v igri trikrat, če jo kupite čimprej, sneje do 14. decembra! Veliko žrebanje in finale l9re pa bo 1 n*jkas Jože Smole v Kranju Kranj, 5. decembra - Po kranjski občini že nekaj časa krajevne konference SZDL razpravljajo o osnutku programa SZDL, tako na republiški kot na občinski ravni. Danes ob 18. uri bo pri Vodovodnem stolpu razprava o SZDL v skupščinskem sistemu, na kateri bo sodeloval podpredsednik republiške skupščine Aleksander Ravnikar, jutri ob 18. uri pa bo na osnovni šoli Matija Čopa na Planini pogovor o SZDL v političnem pluralizmu, na katerem bo sodeloval tudi predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. J. K. Radovljiška SZDL Pravica do dela in svojega prepričanja Radovljica, 1. decembra - Občinska konferenca SZDL Radovljica bo na seji, ki bo jutri, v sredo, ob 15. uri v sejni dvorani radovljiške občinske skupščine obravnavala poročilo o delu občinske organizacije SZDL v času med lanskim in letošnjim decembrom, osnutek programa slovenske SZDL "Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje" ter osnutek programa radovljiške SZDL z naslovom "Vsakomur pravico do lastnega prepričanja in dela za dober danes in boljši jutri". C. Z. O kongresnih dokumentih Radovljica, I. decembra - Novoizvoljeni občinski komite ZKS Radovljica bo danes, v torek, na seji obravnaval dokumente za 11. kongres ZKS in pripombe na gradiva ter pripombe na programske usmeritve ZK Radovljica za naslednje konferenčno obdobje, sprejel pa naj bi tudi pravila za delovanje kluba za aktivno življenje. V četrtek, 7. decembra, bo še konferenca ZKS Radovljica, na kateri naj bi sprejeli predlog in dopolnitve programskih usmeritev radovljiške ZK, razpravljali pa naj bi tudi o kongresnih dokumentih. Na prvi seji občinskega komiteja - bila je sredi novembra -so za predsednika komiteja izvolili Zdravka Siliča, za sekretarja predsedstva pa ponovno Janka Stuška. Na seji so obravnavali tudi več aktualnih vprašanj. Centralnemu komiteju ZKS in ZKJ so poslali pismo, v katerem so obsodili izzivanje z mitingom. Ko so razpravljali o problematiki v Verigi, Suknu in v zdravstvu, so menili, da je izvršni svet v primeru Verige ukrepal modro in odločno. Člani komiteja so povedali tudi svoje pripombe o posameznih kandidatih za predsednika občinske konference SZDL Radovljica. q 2 Predkongresna seja ZK v Tržiču Tržič, decembra - V četrtek, 7. decembra, ob 17. uri bo v sejni dvorani Peka v Tržiču predkongresna seja občinske konference ZK Tržič. Delegati bodo obravnavali dokumente za 11. kongres ZKS, med drugim tudi programski dokument EVROPA ZDAJ, spremembe in dopolnitve Statuta ZKS ter osnutek kandidatnih list za člane organov ZKS in ZKJ. Izvolili bodo tudi delegata za 14. izredni kongres ZKJ. Občinski komite ZKS Tržič in njegov predsednik Janez Piškur pričakujejo, da bo prav zaradi zanimivih razprav udeležba iz osnovnih organizacij tokrat boljša kot na volilno-programski seJ' D. D. I/O ljubljanska banka GORENJC FORMU RIHRANKA OBRESTNE MERE ZA DECEMBER Revalorizacijska stopnja za DECEMBER znaša 42,4 %. V Gorenjski banki vpogledna sredstva OBČANOV obrestujemo v višini 75 % mesečne revalorizacijske stopnje, kar pomeni 31,8 %. Vpogledna sredstva GOSPODARSTVA obrestujemo v višini 60 % mesečne revalorizacijske stopnje. Vpogledna sredstva NEGOSPODARSTVA obrestujemo v višini 35 % mesečne revalorizacijske stopnje. 75i H R A N KA Temeljna banka Gorenjske Socialne pomoči in preživnine višje za polovico S 1. decembrom so se povečale denarne pomoči otrokom, rejnine, socialne pomoči, ki pomenijo edini ali dopolnilni vir preživljanja, ter nadomestila za invalidnost. Družbene denarne pomoči otrokom bodo višje za polovico. Tako bo najvišji znesek otroškega dodatka ta mesec znašal 2,123.300 dinarjev, za prizadetega otroka pa 3,539.500 dinarjev. Za polovico bodo višje tudi rejnine: za enega rejen-ca bo rejnici pripadalo 4 milijone, za tri 12 milijonov, medtem ko bodo materialni stroški za rejence do prvega leta 8,944.000 dinarjev, za predšolske otroke 6,880.000 dinarjev, za šolarje 8,256.000 in za starejše od 14 let 10,320.000 dinarjev. Za polovico višje bodo tudi preživnine. Družbene denarne pomoči, ki pomenijo edini vir preživljanja, bo znašala 6,880.000 dinarjev. Enako bo povečana tudi socialna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja. Nadomestilo za invalidnost bo decembra znašalo 5,600.000 dinarjev, dodatek za tujo pomoč in postrežbo 3,200.000 dinarjev, za delno tujo nego 1,600.000 dinarjev in dodatek socialno ogroženim upravičencem za tujo nego prav toliko. In še nekaj se povečuje s 1. decembrom: za 43 odstotkov so namreč višja doplačila za zdravstvene storitve. Bohinj ima nov prospekt Bohinj, 4. decembra - Ob koncu letošnjega septembra so pri Turističnem društvu Bohinj ob sodelovanju bohinjskih gostinskih in turističnih delovnih organizacij izdali prav zanimiv in lep prospekt Bohinja. Po oceni nekaterih turističnih delavcev je ta prospekt z odličnimi fotografijami in izbranim besedilom eden najlepših doslej. Oblikovalci so na sodoben način predstavili lepote Bohinja in njegove okolice. Prospekt so izdali v nakladi 100.000 izvodov, v slovenskem, angleškem, italijanskem in holandskem jeziku. Za založbo so poskrbeli pri Alpiniumu Bohinj, za kvalitetno besedilo pa se je potrudil Matjaž Kocbek. D. S. Razširjen program na drsališču Kranj, 4. decembra - Da bi na kranjskem umetnem drsališču v večnamenski hali Gorenjskega sejma poleg rekreacijskega drsanja obiskovalcem nudili še kaj več, so ta mesec še razširili program. Za razširjeno ponudbo so se v Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem odločili na podlagi ankete in razmišljanj, kako "led še bolj oživiti". Tako bo ta mesec na drsališču vsako sredo od 16. do 17.30 šola drsanja za mlajše, od 18. do 19.30 pa šola za starejše. Cena tečajev je 500 tisoč dinarjev. Ob četrtkih 17. ure do 18. 30 bo na programu družinsko drsanje, otroci v spremstvu staršev pa bodo imeli brezplačen vstop. Zanimiva novost pa je tudi Disco na ledu - zabava združena s telesno rekreativnostjo. Ob sobotah od 20.30 do 22.30 bosta ta mesec Disco na ledu prirejala PPC Gorenjski sejem in Gostilna Sejem-Erzar. Vstopnina za to dveurno prireditev je 100 tisoč dinarjev. Cene, poudarjajo v PPC Gorenjski sejem za drsanje in novosti v tem mesecu niso ekonomske, čeprav kranjsko drsališče za rekreativno dejavnost nima finančne podpore od združenega dela ali samoupravnih interesnih skupnosti; kar je pravzaprav osamljen primer v Sloveniji, da morajo to dejavnost pokrivati iz lastnin sredstev. Sklenili pa so vseeno, da bodo s temi razširjenimi programi nadaljevali tudi po novem letu, če bo ta mesec drsališče dobro obiskano. _A_Z Praznična nagradna križanka 1. nagrada: 2 milijona dinarjev 2. nagrada: milijon 500.000 dinarjev Tri nagrade po milijon dinarjev Rešitve pošljite do srede, 6. decembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za praznično nagradno križanko). Razpis nagrad je za križanko v praznični številki Gorenjskega glasa. Tedaj je pomotoma izpadel. MODNA KONFEKCIJA »KROJ« ŠKOFJA LOKA objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: ŠIVALNI STROJI Znamka Razred Količina Izklicna cena 1. PFAFF 2. PFAFF 3. PFAFF 4. PFAFF 5. PFAFF 6. UNION SPEC1AL 7. STROBEL 8. DIERKOPP 9. DIERKOPP 10. DIERKOPP 11. DIERKOPP 12. MIZA REZALNEGA STROJA 141-134-6/1B 141-134-6/1B 141-6 B 141-134-6/1A 541-6/01 CSMN/0 39500 L 313 212-105 212-103 212-103 212-103 15.000.000 6.000.000 15.000.000 15.000.000 15.000.000 15.000.000 6.000.000 15.000.000 15.000.000 17.000.000 6.000.000 400.000 Osnovna sredstva pod zaporedno štev. 2 in 9 so v okvari. V ceno ni vključen prometni davek, ki ga plača kupec. Javna licitacija bo v petek, 8. decembra 1989, ob 11. uri v prostorih DO Kroj Škofja Loka, Kidričeva cesta 81. Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen 2 uri pred objavljeno licitacijo. Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% izklicne cene. Osnovna sredstva se prodajajo po principu »videno-kupljeno«. Reklamacij ne bomo upoštevali. Se na Alpetouru in Integralu še vedno niso dogovorili? Kranj, december — Edina prevoznika, ki vzdržujeta redne avtobusne linije med gorenjskimi kraji in Ljubljano, kranjski AI-petour in ljubljanski Integral sta se po znanih protestih gorenjskih študentov in dijakov, ki so zahtevali ponovno uvedbo enotnih mesečnih vozovnic, konec prejšnjega meseca vendarle spet uspela »združiti«. Vsaj tako je izgledalo. Neljubi dogodki na nekaterih Integralovih avtobusih pa kažejo, da v pričujoči »združitvi« le ni vse tako čisto, kot bi naj bilo. Rečeno je bilo, da bodo mesečne vozovnice kupljene pri kateremkoli od obeh prevoznikov od 2. novembra naprej, veljale tako na »zelenih kot na rdečih« avtobusih, pa naj le-te imajo sliko potnika (Integral) ali ne (Alpetour). Tako naj bi tudi obveljalo. Na to so očitno pozabili nekateri šoferji in sprevodniki Integralovih avtobusov na relaciji Kranj-Ljubljana in obratno. Dijaki in študentje, ki imajo Alpetourove mesečne vozovnice so sporočili, da se jim je v tem mesecu že večkrat primerilo (posebej na avtobusih, ki iz Kranja odpeljala od 6'" in 625 zjutraj), da so Inte-gralovi sprevodniki neupoštevajoč njihove vozovnice zahtevali: »Ali plačaj karto do Ljubljane, ali pa na naslednji postaji dol! Alpetourova mesečna ne velja.« Šolarjem ni preostali nič drugega kot, da so plačali že plačano vožnjo in pravočasno prispeli v šolo. Baje Integralovce moti, ker so pri Alpetourju uspeli prodati več mesečnih vozovnic, kar jim prinaša tudi več denarja, seveda. Očitno oba prevoznika še vedno nista iznašla formule za nekako najbolj pravično razdelitev denarja, ki ga pobereta dijakom in študentom, pa naj bo to v predprodaji v obliki mesečne vozovnice ali pa potem še enkrat na avtobusu. Igor Kavčič Svetovni dan aidsa 1. december je svetovna zdravstvena organizacija razglasila za svetovni dan aidsa. Ta dan povezuje velik del človeštva v boju zoper tako imenovano kugo 20. stoletja. Po uspehu prvega svetovnega dne aidsa seje izvršni odbor svetovne zdravstvene organizacije odločil razglasiti svetovni dan aidsa kot vsakoletno manifestacijo. Letos je v ospredju problematika aidsa in mladine. To pa zato, ker ravno na mladih slonijo prizadevanja za preprečitev širjenja aidsa. Mladi so namreč najbolj nagnjeni k tveganju, tudi kar zadeva izbiro partnerja, pri tem pa se ne zavedajo dovolj, da se lahko okužijo z virusom HIV. Mnogo mladih še vedno namreč ni dovolj poučenih o prenašanju HIV virusa ali pa se kljub poznavanju preveč samozavestno spuščajo v tveganje, ne zavedajoč se možnosti svoje lastne okužbe. Da bi obvladali bolezen, jo je treba poznati, da bi jo preprečili, ji je treba ne le posekati veje, temveč izruvati korenine. Zaradi vsega tega je 1. december namenjen prosvetljeva-nju in spoznavanju bolezni, ki se je začela širiti v tem desetletju. D. Z. Zbor opozicije Škofja Loka - Vse bolj očitno postaja tudi na Gorenjskem politična opozicija stvarnost. Ta čas so, kot kaže, prišli najdlje v Škofji Loki, kjer v četrtek, 7. decembra, ob 18. uri v sejni sobi ZZB NOV na Kidričevi 1 (dom DPO) pripravljajo skupni sestanek Zelenih, Kmečke zveze, Krščanskih demokratov in Slovenske demokratične zveze. Osrednja točka dnevnega reda seje, ki je odprta za javnost, pravzaprav so po besedah organizatorjev zainteresirani celo zaželeni v čimvečjem številu, bo ustanovitev koalicije v cilju priprave na spomladanske volitve. Omenimo ob tem še akcijo območnega odbora SDZ za Škofjo Loko, ki je v delovne kolektive po občini razposlal posebna stališča do organizacije neodvisnih sindikatov. V. B. Jože Anderlič iz Celovca najugodnejši ponudnik visoski dv Škofja Loka, 3. decembra - Predsednik škofjeloške vlade Brane Mohorič je povedal, da bo preliminarna pogodba s predvidenim najemnikom Tavčarjevega dvorca na Visokem, Jožetom Anderličem iz Celovca, sklenjena do konca tega leta, do konca marca pa naj bi bil izdelan idejni projekt ureditve ter sklenjena najemna pogodba. Prihodnje leto naj bi bili v celoti izdelani projekti, ki jih je bodoči najemnik pripravljen dati v pregled tudi loškim strokovnim službam in izvršnemu svetu, medtem ko se same ureditve dvorca namerava lotiti letu 1991. Tavčarjev dvorec in sosednji objekt, nekdanji hlevi, v katerem naj bi bila gostinska ponudba in nekaj sob, so na zunaj že popravljeni in zaščiteni pred nadaljnjim propadanjem. Manjka samo še vsebina, življenje, ki naj bi ga lepi "lupini" vdihnil bodoči najemnik. V občinski hiši so dobili pet ponudb, na podlagi vprašalnika o nameravani dinamiki vlaganja in dejavnosti, ki so ga dobila tudi vsa škofjeloška podjetja, pa so prišli v "ožji izbor" trije ponudniki. Kasneje se jim je priključila še Gospodarska zbornica Slovenije, ki naj bi na Visokem imela center za usposabljanje vodilnih delavcev. Vsem štirim ponudnikom sta župan Jože Albreht in iz-vršnik Brane Mohorič predstavila osnovne elemente zakup-no-najemnega razmerja ter se natančneje pogovorila o predvideni dejavnosti posameznika, o zahtevah s škofjeloške strani in o hipoteki dvorca. Na osnovi teh pogovorov je od ponudbe odstopila Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Med preostalima dvema ponudnikoma so nato Ločani izbrali kot ugodnejšega Jožeta Anderliča iz Celovca. H. Jelovčan