Leto EV.
Enostolpna petitvrsta (72 mu žiroka in 3 mm visoka ali nI«
prostor) za enkrat . . . . po 13 t za dva- ln večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vaak dan, izv emil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Tomi red
Posamezna številka 10 vinarjev. SGV.4.	y LMani, v petek, 5. Januarja 19)7.
a Velja po poŠti: s 2a oelo leto naprej . , K 26-— M m meaeo „ . . „ 2-30 ■a Nemčijo oeloletao . „ 28'— M ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
ga oelo leto naprel . . K 24-— u oa meseo „ . . „ S*—
V	iprul prtjenan nesefist „ 1*80
en Sobotna Izdaja: s
- n oelo loto......S 7-—
u Nemčijo oeloletno . „ 9*— sa ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokoplil se ne vračajo; nefrankirana pisma Be ne ■i sprejemajo. — Crednlikega telefona fitev. 74. =a
Političen list za slovenski narod.
Opravniitvo Je t Kopitarjevi ultoi it. B. — Bačun poštne hranllnioe avstrijske it. 24.787, ogrske 20.511, bosn.-herc. it. 7583. — Upravnlikega telelona št. 188.
Novoletni pastirski lisi avstrijskih ŠKOiOV.
Za novo leto so izdali avstrijski škofje času primeren skupen pastirski list. Tu podajetno njegovo vsebino.
Na Genezareškem jezeru je Jezus umiril vihar in vodovje. Tudi v sedanjem voj-•kinem viharju nam bo dal mir. Kakor takrat apostolom, tako kliče sedaj nam: »Kaj ste boječi, maloverni?« Treba nam je v teh hudih časih žive vere, trdnega upanja in veliko ljubezni.
Vera, naša opora v hudih časih.
Naše življenje je podobno popotovanju
Eo temni pokrajini. Vera je luč, ki narn aže skozi temo pot v večnost. V tej luči ne vidimo vsega popolnoma jasno. So v življenju skrivnosti, ki nam jih tudi vera popolnoma ne pojasnjuje. Šele na sodni dan nam bc postalo vse jasno.
Motijo se tisti, ki cenijo vero le po tem, kako pospešuje posvetni napredek in zemeljsko blagostanje, in hočejo, da bi jim bila Cerkev le nekaka zavarovalnica proti nezgodam in Bog nekak sluga, ki ga pokličejo, kadar ga potrebujejo. Taki ljudje sedaj zabavljajo zoper Boga, cerkev in duhovnike, in če bi jim Bog danes prinesel mir, bi ga kleli, zakaj tega prej ni naredil. Tako je bilo vedno: vsega zla mora biti kriv Bog in sveta vera. Ze pred 1700 leti je zapisal Tertulijan: »Pagani trdijo, da so vsake javne nezgode, vsake ljudske nesreče krivi kristjanje. Če se reka Tibera Vzdigne do obzidja mesta Rima, če v Egiptu Nil ne poplavi zemlje, če potres potrese zemljo, če zavlada lakota ali kuga, vse kriči: »Kristjane levom!« Pa ravno sedanja vojska je pokazala, kako neopravičeno je to divjanje proti Bogu in cerkvi. Saj priznavajo povsod, da zlasti vera in zaupanje v Boga daje našim junakom moč, da vztrajajo v strelnih jarkih, in ljudstvu v zaledju tisto potrpežljivost, s katero prenaša vsa vojna bremena. Kje bi bila sedaj naša domovina, ko bi je vera ne držala pokoncu?
Vojska in vera.
Veliko jih je, ki Bogu očitajo vojsko, Bog je pravičen. K pravičnosti pa spada • tudi kaznovanje. Pa naj kdo reče, da človeški rod ni zaslužil biti kaznovan! Saj se je vendar že povsod kar javno bil boj proti Bogu in njegovim zapovedim. Kazen za splošno spridenost pa mora biti splošna: zato moramo v s i trpeti. Zato ne delajmo Boga krivega vojske, ampak trkajmo na
LISTEK.
Zimski večeri v AlMji.
Kaj je dolgčas? — Ne eden, temveč večer za večerom sedi človek v svoji kolibi, ki leži na velikem vrtu med oljčnimi drevesi, sam. Čisto sam! Večeri se prično tu že ob 4. uri popoldne. Ob 6. uri prinese »burš« večerjo in potem je cel dolgi večer ln cela dolga noč samo moja. Po steni nad pisalno mizo v moji kolibi vise slike mojih dragih in prijateljev. Koliko večerov že sem se pogovarjal ž njimi in spomini I Na pisalni mizi mi leži kup »Slovencev«, Od prve vrstice »Posamezna številka 10 vinarjev«, pa do zadnje na zadnji strani ga prečitam vsak dan. Seveda če mi ga prinese pošta. Mnogo je dni, ko ne pride; takrat je dolgčas. Podnevi ni časa za tako čitanje, podnevi je drugega tlelo dovolj, ampak zvečer. Kar po gotovi rnciodi gre. Najprvo so »Dnevne«, potem »Ljubljanske«; za temi uvodnik, potem podlistek; nazadnje vojska — najprvo seveda — boji pri Gorici. Ko je vse to prečitano, pridejo na vrsto oglasi. Najprvo oni, ki nosijo široke črne okvire. Potem, navsezadnje pridejo razne odredbe o živini, moki, Krompirju itd. Tako je »Slovenec« vsak večer dober prijatelj, ki čaka potrpežljivo cel dan do večera, da se človek zmeni zanj. Če ga kak dan ni, je dolgčas. Posebno še, če ga ni na tak večer, kot so tu ze-
svoje prsi in molimo »mea culpa«. Družinsko in javno življenje je bilo ponekod že bolj pagansko kakor krščansko. Skrbimo, da postane zopet krščansko.
Sicer je pa med svetom še mnogo dobrih kristjanov, katerih čednosti so se v zadnjih letih kazale v raznih dobrih delih. Sedaj morajo tudi ti trpeti, navadno še več kakor trpe brezbožneži. Njihovo trpljenje je spravna daritev za hudobije sveta, obenem pa tudi vir zaslužen j a za nebesa.
Posebno nespametno in bogokletno je govorjenje: »Zakaj Bog ne naredi konca temu krvavemu klanju?!« Pred vojsko so trdili, da jim Boga ni prav nič treba. Moderna kultura bo prinesla človeštvu neizmeren napredek in večni mir. Ko pa je ta kultura brez Boga namesto večnega miru prinesla najstrašnejšo vojsko in namesto napredka najsurovejše barbarstvo, sedaj zahtevajo od Boga, naj on poseže vmes njim na ljubo, ki so ga pahnili z vladarskega prestola. Kaj pa naj vendar Bog stori? Ali naj pošlje svoje angele z nebes, da posežejo v boj? Ali naj stori čudež? Saj so vendar učili, da čudežev ni! Ali naj vzame sovražnim vladarjem in ministrom prosto voljo? Kdo ne izprevidi, kako krivično je, očitati Bogu, kar je zagrešila človeška hudobija proti njegovi volji. Človeški rod je leta in leta grešil proti Bogu: za vse te brezštevilne grehe sedaj ta rod sam sebe kaznuje.
Vojska ▼ luči sv. vere — zdravniška operacija.
Kakšne namene hoče Bog doseči, ko je to vojsko pripustil, nam ni znano. Vendar se lahko reče, da bo ta vojska — podobna hudi bolniški operaciji — prinesla v marsičem zdravje bolni človeški družbi. Najhujša bolezen v človeški družbi je bila nebrižnost v veri in spridenost v nravnem oziru. Ravno v tem se kaže že neko zboljšanje, Države so splošno spoznale, kolikega pomena je zanje sv, cerkev. Sv, vera se je izkazala kot najkrepkejša opora prestola, kot zmagovit prapor v boju, kot vir prave domovinske ljubezni. Božje in cerkvene zapovedi so prišle do večjega ugleda. Prej so se norčevali iz cerkvenega postaj sedaj zapoveduje država še strožjega- .
Če pogledamo v oba sovražna tabora, vidimo v taboru naših sovražnikov velikansko premoč. In vendar nas niso štrli. Ravno nasprotno: vsak nepristranski sodnik mora priznati, da je zmaga na naši strani. Od Boga pričakujemo, da nam bo dal tudi končno zmago.
lo pogosti zdaj. Oljke so zelene, samo figovim drevesom je odpadlo listje; aloa-stoletnica stoji pred mojo kolibo takšna, kot je stala poleti. Ampak solnca ni; zvezdnatih, jasnih noči ni in na streho moje kolibe, ki je pokrita z deskami, padajo težke deževne kaplje dan na dan, noč na noč. Kot težke solze so te kaplje; njih monotonost je tako težka, da napolni srce s samimi težkimi čuti in misli objame v žalost. — To je dolgčas! Dolgčas tak, da privabi solze v oči in napolni dušo z velikim hrepenenjem. Domovina, kako daleč si in kako blizu tebe so meje misli in utripi mojega srca!
Taki so zimski večeri — v Albaniji. * * *
Prve tedne sem mislil, da ne bi mogel nikdar zaljubiti te zemlje. Samo misel na to, da bi mogel biti pokopan v tej zemlji, da bi ležal moj grob na tej zemlji, me je navdajala z grozo. Povsod, povsod raje kot tu. Na tirolskih vrhovih, na gališki ravnini, med kraškimi skalami — samo tu ne! Za temi tedni pa so prišli drugi, ko sem začel ljubiti ljudi, ki so se rodili in žive na tej zemlji. Dano mi je bilo, da sfem jim mogel pogledati globočje v njih duše in našel sem tam notri mnogo, mnogo podobnega, kar nosijo v dušah oni, kj se rode in živo po naši zemlji. Potem pa je prišel čas, da sem zaljubil to zemljo samo. V teh zimskih večerih sem odprl — zgodovino — iz nje sem zajemal vire za ljubezen do zemlje, ki je do več kot tisoč let nazaj eno samo veliko bojno polje, en sam velik grob.
Predrzno zaupanje in krščansko upanje.
Kako je bil brezbožni svet ponosen na svoj napredek. Hoteli so biti veliki brez Boga. Zidali so babilonski stolp. Stolp se je podrl in je pokopal pod svojimi razvalinami tiste, ki so ga zidali. Kaj je človek brez Boga?
Iz groba, ki si ga je izkopalo človeštvo s predrznim zaupanjem v svojo lastno moč, bo zopet vstalo zbožjo pomočjo. Mrmranje in brezupno zdihovanje se za kristjana ne spodobi, pač pa zaupna molitev. Molitev nam bo izprosila časten mir. Če bomo mi vztrajali v molitvi, bodo vztrajali tudi naši vojaki v boju, in zmaga bo naša. Da bo pa naša molitev bolj gotovo uslišana, ji pridenimo še svoje trpljenje, ki ga prenašajmo potrpežljivo kot pokorilo.
Molimo in upajmo! Iz porja krvi in solza bo vstala nova Avstrija, polna moči in življenja, in trajen narodni mir bo zavladal v njej. Katoliška vera je ustvarila Avstrijo, katoliška požrtvovalnost jo bo vzdržala in ohranila.
Sovraštvo, samoljubje in krščanska ljubezen.
Strašno sovraštvo je vzplamtelo med narodi in gori kakor vse uničevalen svetovni požar. Kristjan pa ne sme gojiti sovraštva do nikogar, ampak mora ljubiti tudi svoje najhujše sovražnike.
Med vojsko se je bujno razraslo tudi mrzlo samoljubje, ki gleda le na svoj dobiček, če je ta še tako krivičen. Oderuhi v vojnem času so strašnejši kakor hijene na bojnih poljanah. Tisti, ki krivično draže živila in druge potrebščine, so Judeži, pripravljeni za denar izdati svoj narod in svojo domovino.
Sovraštvu in samoljubju postavimo nasproti krščansko I ju bežen. Ta ljubezen ne dela razlike med narodom in narodom, med bogatinom in revežem, med kristjanom in Turkom, ampak ljubi vse, tudi najhujše sovražnike. Krščanska ljubezen bo razdvojene narode zopet združila. In v domovini ima krščanska ljubezen najširši delokrog. Tja v najbolj sprednje bojne vrste nosi svojo tolažbo in v zaledju hodi po vaseh in mestih, po bolnišnicah in mrzlih temnih kleteh, kjer prebivajo najrevnejši človeški otroci, pa nasituje lačne in oblači nage, briše solze in leči srca in zdravi rane dušne in telesne.
Kakor za vse drugo, tako je tudi za katoliško cerkev ta vojska čas preskušnje. Živimo tako, da bo cerkev to preskušnjo častno prestala. Naj se prepriča ves svet, da je bila tudi v tem najhujšem času kos svoji nalogu
Od tja, kjer meji Hrvat na Slovenca, pa do tam doli, kjer si ob grški meji spleta zdaj Italijan gnezdo. Pa od morja, v katerem je gospodovala ponosna benečanska republika, dp tja doli, kjer leži nebeško lepi otok Krf. Velik del te zemlje — od Črnegore pa doli do Grške — nosi ime Albanija. Čez to zemljo so šli viharji skozi stoletja, da je človeka groza, če prelistava zgodovino. Samo en dokaz: D r a č je imel tekom 300 let — 27 gospodarjev! Benečani, Neapolitanci, Taren-tinci, Normani, Francozi, Ahejci, Bizan-tinci, Srbi, Turki, Črnogorci, Toski in Norvežani so gospodovali v njem. Imenoval se je- Epidamnos, Dyrrhachion, Drač, Du-razzo, Durres. Istotako je S k a d e r nosil že več imen: Scodra, Skadar, Scutari, Is-kenderije, Škodra.
Kot velika, mogočna prikazen stopa iz tistih dni zgodovine veliki vojskovodja Skenderbeg (Iskender-Bej = knez Aleksander), rojen 1, 1403, umrl 1. 1467. Zatopil sem se v mislih v življenje tega moža, prečital sem popise njegovih strašnih bojev in prišel do prepričanja, da se lahko in po pravici postavlja na stran največjim vojskovodje Hanibalu, Aleksandru, Cezarju in IIunyadiju. Pri tem pa se spominja človek na imena velikih sedanjosti: Hindenburg, Kevos, Mackcnsen, Boro-evič itd.
Pogiedai sem v zgodovino let 1684— 1697. Kaj sem našel tam? Našel sem, da so se v teh letih na tej zemlji borili z Benečani tudi Hrvati in — Slovenci. Že ta-
Pismo iz m\n:e.
Že tri mesece smo sredi peščene pustinje, cele tri neskončno dolge mesece. Naša baterija je tu ukopana na mestu, koder še ni hodil nikoli noben Evropejec, kateremu se ogibajo celo Beduini daleč na okrog. Strahovito je bila dolga ta doba in kdove, doklej bo še trajala.
Misli mi hite domov, v ljubo domovino, v domačo vas, kjer je vse tako lepo in prijazno in kjer živi draga skrbna mamica, ki pozna to vročo peščeno pustinjo, same iz Sv. pisma.
Pustinja! Težko jo je opisati onemu, ki ni vajen peresu. In vendar, kako dolgo že živimo v nji, kako dolgo vidimo že le njo prostrano, da smo se ji že navadili skoro.
Tihoten se razprostira pesek krog nas z njegovim zrnjem se igrajo solnčni žarki kot s svetlikajočimi se dragulji.
Vse mrtvo! Nič se ne gane. Semtertja se zasuče peščeni vrtinec na obzorju, se dvigne do neba, in šaleči se ugibajo naši dečki, ali pride tudi na nas ali ne. Drevesa ni in rastline. Tudi o živali ni sledu, iz-vzemši one naše kamele, ki v pomanjkanju vztrajno in zvesto udane vrše težko delo.
Tudi vode ni! Najbližji vodnjak je 25 kilometrov daleč. Tako daleč nosijo kamele vodo dan za dnem v pločevinastih posodah. V nedoglednih vrstah se vije karavana po blestečem se pesku, na grba-stih hrbtih se zibljejo posode z dragoceno vodo in vselej jih pozdravimo radostni ob prihodu. A hraniti moramo ž njo. Kar j® dobimo, mora zadostovati za pijačo, 'kuho in snago.
Pa kako žejni smo! Vročina je često neznosna in traja ves dan. Zarijemo se tedaj v peščena dupla in oplakujemo izsušena grla s čajem, na slani vodi kuhanem.
Življenje zagiblje šele po šestih zvečer, Pri nas je domovina najkrasnejših mesečnih noči. Ko se zatalikajo po pesku poslednji solnčni žarki in zaveje od morja sem mil, hladen vetrič, tedaj oživi baterija. Vse prileze na dan, vse se raduje in smehlja. Prišel je čas večerje. Po gorkem pesku v krogu poležejo dečki in slastno se lotijo jedi.
Domača kuhinja v pustinji, ali ste že čuli kaj takega? Prav kot bi bili na ruskem ali laškem bojišču, kjer smo imeli vsega. A jed mora biti prav tako dobra tudi tu. Saj je tudi, le soli ne rabimo, ker je voda slana itak dosti.
In ko se zasvetiikajo zvezde in vzpla-va mesec kot velika luč, razsvetljujoča šir-
krat je tekla po albanski zemlji tudi slovenska kri in so nastajali v tej zemlji poleg mnogo drugih tudi grobovi slovenskih junakov!
Pa so mi šle misli zopet v današnje dni: — tja gori in tja doli; tja na levo in na desno ...
• » »
Že pozno se je oglasil pri meni mlad fant. Potrjeval sem mu v njegove dokumente, da se je oglasil tu in dobil za večerjo črno kavo. Ko sem to pisal, pa se je oglasil ta mladi fant:
—	Pane, bil sem doma, pa nisem našel kuče, samo matka je bila doma, njo sem našel, —
Takrat šele sem pogledal fanta natančno,
.— Odkje si doma? —
—	Iz Galicije. —
—	No, napravil si dolgo pot. —
—	Da, dolgo pot. —
Takrat mu je smeh prešinil obraz.
—	Pane, slišal sem, da so Rumuni strašno tepeni. —
—	Prav jim je! —
—	Da, prav! —
Skrivnostno je nadaljeval:
—	Pane, slišal sem, da bo kmalu mir. —
—	Bog, daj! —
—Da. Rntf rlail -
» ~o» I
In fant je odšel v temno noč. Jaz pa sem se zopet vtopil v zgodovino zemlje, katero ljubiti sem pričel v teh zimskih večerih — iz nje ztfodovine.	P,
j
no plan, se oglase naše pesmi. Naš cigan-goslar zaigra potem tudi par svojih otožnih ogrskih pesmi; glasovi nam zvene v duši in jih ponesejo domov na lahnin krilih .
Druga skupina čaka pošte. Kdo ve, ali bode"kak list od doma; kaka je žetev, kako se godi domačim.
Tenek žvižgi Pesem utihne nemudoma, vse je tiho, nepremično; iz dalje se čuje zamolkel ropot. Angleški letalci!
Nekaj minut mine in pustinja je prazna. Vse je na svojih mestih. Topovi mole žrela iz peska. Štirje, pet letalcev pride hkrati na nas in krožijo okolo nas. Nekaj bomb, nekaj strelov in odleteli so. Dva, trije streli so dosti, da jih poženo v beg. Njihove bombe pokopljemo slovesno, zakaj v pesku ne razpoči bomba nikoli, zato se pa tudi nemudoma zarije sramu dva, tn
metre globoko.
Pesem se oglasi iznova, seveda tišje kot prej. Zaspanci poležejo k počitku, ostali lovimo škorpijone. Naposled se pomiri vsa baterija, vse je tiho, le zvedavi mesec pokuka v kritja in razgrne srebrno tenčico po spečih dečkih.
Le-ti so v spanju doma pri svojih dra-|ih. Pozabljen je ves trud in vse težkoče, jih čakajo zopet jutri. Junaki, ki so vztrajali v grozničavih Karpatih, vztrajajo tudi tu v 60 stopinjski vročini in branijo liki železen zid v prostrani pustinji sveto deželo.
Bo! na morju v Otranlskem prelivu
v noči dne 22. in 23. decembra od pol 10. zvečer do 1. ure zjutraj.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bilo je dne 22. dec. opoldan ob 12. uri ko smo zapustili naše pristanišče. Bil je zelo lep dan. Morje mirno, lesketajoč se ob toplih solnčnih žarkih. Nič drugega ni bilo opaziti na mor3ki gladini kot nas štiri rušilce. Vse je bilo na naših krovih nekako radostno in živahno, Samo pri srcu nam je bilo nekako tesno, kajti vedeli smo, da imamo izvršiti težko nalogo. Podnevi se ni nič kaj posebnega pripetilo. Našli smo samo par italijanskih plavajočih min katere smo s strojnimi puškami potopili. Solnce se je začelo potapljati in nebo se je zažarelo. Zelo krasen večer je bil. Pričelo se je temniti Temna noč nas je odela. Ob tričetrt na 7. uro zvečer smo pripluli v sovražno morje. Vsak je napenjal in obračal svoje bistre oči po morski gladini. Vse tiho, nič drugega se ne čuje kakor šumenje vode, katero v valovih izpodriva naša mila ladjica in velik ropot strojev, kajti zelo hitro vozimo. Tako vozimo v sovražnem morju nemoteni in neopaženi do pol 10. ure. Bilo je pol 10. proč, ko naenkrat dobimo povelje »Sovražna ladja v bližini!« Vse je bilo že pripravljeno. Dobili smo znamenje in že so naši topovi vrgli iz njihovih žrel jeklene krogle proti nji in dobro zadeli. Še par strelov proti sovražni ladji in ona je obmolknila z njenimi malimi topqvi. Kmalu se začuje vpitje »Ajuto!« (rešitev, pomoč) ladja se je nagnila na levo in vsa v ognju in dimu se je začela potapljati Ta ladja je bila italijanski par-nik, oborožen z lahkimi topovi.
Ni preteklo 10 minut že smo dobili drugo povelje ali to se je glasilo »Sovražna ladje v bližini«. Komaj smo to čull jI že pokalo od naših sprednjih dveh rušilcev. Nato smo vsi obrnili veliki topovski ogenj na sovražne ladje. Grozno je pokalo sem ter tje. Dobro smo zadevali. En parnik je stal v ognju na površini vode, a se je tudi v par minutah začel potapljati. Sedaj se nam približajo sovražne vojne ladje — velika premoč proti nam. Naenkrat opazimo, da so se naše druge tri ladje oddaljile od nas da sovražnika od druge strani napadejo. Mi sami smo tu ostali. Spustiti smo se morali v hud boj s sovražnikom. Sedaj smo se nahajali v najhujšem nepopisnem položaju. Okolu ln okolu so nas obsuli sovražni rušilci in torpedovke. Nismo dolgo premišljali kaj imamo storiti. Vse kar nam je bilo ,v orožje proti njim smo porabili, kajti vedeli smo, da se nahajamo v najhujšem položaju, kajti izhod nam je bil zaprt. To je trajalo precej dolgo. Dobro smo zadevali na vse strani, kajti na večih krajih se je pokazalo kako so delovale naše krogle. Naenkrat se približa na 100 m en veliko večji sovražni ruši-lec. Vse topovske cevi in torpedo smo obrnili na njega. Dobimo povelje »Ogenj!«, grozen pok, vse je zadelo njega. Ogenj je bruhnil iz sovražnega ru-šilca in gost dim. Strel za strelom smo oddali na njega, skoro vsi so zadevali. Začelo se je vpitje na sovražnem krovu in žvenkotanje železnega krova in oklepa ladje, katerega so trgale naše jeklene krogle, katere so izvrstno delovale*. Sedaj opazimo, da so se druge sovražne ladje razpršile in zbežale sem ter tic in nam je bila pot odnrta. Mi
smo pustili sovražnega rušilca v ognju, gotovo se jo potopil, ker je bil ves raztrgan in v ognju. Kmalu opazimo, da nas sovražnik zasleduje. Opazili smo na drugi strani precejšen topovski ogenj. Tu so bili naši drugi trije rušilci, kateri so tudi eno sovražno vojno ladjo težko poškodovali, da ni mogla potem več voziti.
Vsi smo se potem zahvalili Bogu, da smo se iz groznega položaja srečno vrnili in izvršili svojo nalogo z zmago. Mi smo bili dvakrat zadeti s kroglo 12 cm topa, ali krogli nista napravili nobene posebne škode in nevarnosti, ena je prebila 6 železnih sten in na drugi strani prišla vun in sicer nad površino vode. Ta krogla je zahtevala eno žrtev, katera je na mestu Izdihnila svojo blago dušo. Druga je pa samo od strani zadela in odtrgala konec železa ali ni prišla do te moči da bi se razstrelila.
Pričelo se je daniti, mi smo se zopet nahajali v našem avstrijskem morju. Začeli smo pregledovati po morski gladini, kje da bi se nahajale naše tri druge ladje od katerih smo bili odtrgani v najhujšem boju in spopadu.
Ob 9. uri zjutraj smo., se sešli in se veselo pozdravili.
Vozili smo naprej. Dospeli smo. srečno v naše pristanišče, kjer so nas pozdravili s Hura klici. Pohvale smo dobili od vseh strani. Samo to nas je težilo, da smo izgubili našega ljubega prijatelja.
Dne 24. decembra ob 3. uri je bil zelo krasen pogreb našega prijatelja Hrvata, kateri je moral podleči.
Druge ladje so ostale v boju nepoškodovane, le ena je imela dimnik prestreljen z 3T mm topom.
Bil je Božični večer, a naše misli so bile doma pri ljubih domačih. Trud-nost in misel na ta hudi boj nas je položila v postelj, kjer smo se dodobra odpočili. Drugi dan pa na delo. Zvečer 25. decembra smo šele obhajali božični večer v obilnejši meri, veseleč se srečnega izida tega boja ter lepe zmage.
Pozdrave iz daljne morske obali pošilja celi slovenski domovini, posebno pa mestu Kranju
Francelj M.
Bol na boliM.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Tretji božič na bojišču.
Ciril Prestov, rač. podč.
Kdo bi si bil to mislil v začetku, da bomo ene božične prazniki za drugimi obhajali na bojišču. Ko se je leta 1914. začela ta svetovna borba, je vsakdo rekel; »Ah, o božiču smo doma, teh par mesecev že prebijemo.« A vse se je obrnilo drugače. Prve božične praznike smo obhajali na Ogrskem v mali, a prijetni vasici. Obhajali smo jih še dokaj veselo, kljub temu, da je že takrat manjkal marsikak tovariš, ker je praznoval že prvi božič med krilatci.
Prvi božič je minul, nikdo ni mislil, da doživimo tudi drugega na bojišču. Obhajali smo ga na strašnem Krasu, pod zemljo in v barakah v neposredni bližini zavrat-nega sovražnika. Tudi lansko leto smo imeli sveti večer, daleč proč od domovine, daleč proč od ljudi, mesto orgel v cerkvi so nam igrale granate božične pesmi. Vendar smo po moči praznovali ta sveti večer. Marsikatero oko je bilo rosno, marsikdo se je spomnil tovarišev, ki jih že lansko leto ni bilo več med nami, drug drugemu smo si želeli, da tretji Božič obhajamo med svojci doma. Ali tudi tega nam sreča vojaška ni prinesla. Približal se je že tretji Božič. Kar naenkrat je bil tu, nismo si mislili, da bo tako hitro prišel. Po dolgih, dolgih mesecih smo bili tako srečni, da smo prišli enkrat za nekaj dni v rezervo. Nismo si mislili, da bomo božični večer lahko obhajali tako mirno kot smo ga. Po-lentar se je z vso silo začel zaletavati v naše železne vrste, vse je bilo že pripravljeno, da odrinemo ravno na sveti večer v ognjeno črto. Ali letos nam je bila sreča mila. V prijetni vasici imam pisarnico. V hiši, kjer imam pisarno, sem spraznil dve gostilniški sobi, v eno postavil okrašeno božično drevesce, pripravil božična darila za vojake in sploh uredil, da bi kar najlepše obhajali tretji božični večer.
»Večer se sveti je približal.«
Pred prižganim drevescem smo pričakovali z godbo na lok naše predstojnike častnike. Milo so zapele strune nam tako milo pesmico »Sveta noč —- blažena noč.« Nato nam je poveljnik v par besedah orisal sveti večer ter nas bodril, naj tudi še nadalje vztrajamo, čeravno bomo morali mogoče tudi četrti Bftžič obhajati na bojišču, In zopet so zapele strune naših vedno veselih godcev. Malo nas je, da obhajamo tretji božič na bojišču, ne da bi bil že v bolnišnici ali ranjen. Pregledal sem vrste vojakov in se spomnil v par besedah naših tovarišev, ki jih ni več med nami. Vse oči pa so bile obrnjene v božično drevesce, Veliko nas je bilo zbranih, a malo
nas je bilo takih, ki smo bili tudi prvi božič tako skupaj. Marsikomu so se porosile oči, ko se je spomnil svoie družine doma, a to niso bile solze jeze ali žalosti, marveč solze veselja in skrbi. Težko se mi je storilo, ko sem videl, koliko tovarišev nas je v teh letih zapustilo, odšlo ali v bolnišnice ali pa so se ločili za vedno. Ob veselih zvokih male ali dobro ubrane godbe in pri kozarcu vina smo pozabili končno na mučne skrbi in misli. Opolnoči smo skoraj vsi odšli v lepo razsvetljeno župno cerkev k polnočnici. Vsem je radost sijala z obraza, ko smo poslušali lepo slovensko petje. Daleč smo od doma, ali obhajali smo tretji božič popolnoma lepo ter se pripravili na nove težkoče, ki nas čakajo. Mogoče, da dobimo za četrti božič zopet kakega novega sovražnika in Bog ve, če ga bomo obhajali tako veseli kot letos. Marsikdo je že letos manjkal, marsikdo je bil topot zadnjikrat pri polnočnici ali udati se moramo volji božji. Vam doma v domovini pa želim veselo in srečno novo leto, leto 1917., leto zaželjenega miru.
Polnoč niča v bojni črti.
Naša stotnija je dobila na dan 24. decembra sporočilo da. pride c. in kr. vojni kurat k nam o polnoči maševat. Kdo je bil bolj vesel tega poročila kot mi, posebno ker že dolgo časa nismo imeli prilike biti pri sv. maši.
V	malem gozdiču, kjer jc naše bivališče, smo takoj poiskali pripraven kraj, da naredimo primeren prostor za sveto daritev. Iz smrekovih vej smo napravili malo kapelico, priprosto seveda, pa saj se je tudi naš gospod Bog porodil v priprostem' hlevu.
Pri božičnem drevescu, katerega smo si tudi preskrbeli, smo čakali polnoči. Med tem časom smo se pogovarjali raznovrstne stvari in doživljaje. Vsak pa je imel še posebej svoje misli in nekaj resnega se je bralo vsem iz obraza. Marsikateri je imel v mislih sveti večer v prejšnjih časih na domačih tleh.
Polnočna ura se je torej približala in zbrali smo se vsi, kar nas ni bilo v službi, k sv. maši. Točno ob polnoči se je pričela sv. maša. Tudi za petje je bilo preskrbljeno. Kako lepo je odmevala iz gozda med visokimi pečinami božična pesem »Sveta noč — blažena noč«. Sv. maša se je zaključila potem s cesarsko pesmijo. — Čudno je, da nas pri tej pobožnosti ni motil sovražnik niti z enim strelom. Omenim, da na kraj, kjer se nahajamo, in kjer se je darovala sv. maša, ima sovražnik popolnoma prost pogled. Tudi strelja na vsako malenkost, ki jo vidi. Prav gotovo, da je tudi našo slavnost zapazil, namreč svetlobo sveč in tudi petje se je moralo slišati. No, vsekakor smo mu bili hvaležni, da nas je vsaj pri polnočnici pustil v miru.
Tako smo torej praznovali zopet en Božič na bojnem polju, daleč od doma in od svojih dragih. Mnogo jih je med nami, ki so že tretje božične praznike preživeli na bojišču. Tudi jaz sem že druge. Lansko leto ob deroči Soči, kjer pa ni bilo tako lepe prilike, da bi bil pri sv. maši, in letošnje v visokih koroških planinah.
Tu v gorah imamo velike težave, posebno s snegom. Strašno je gromenje plazov, ki drvijo v dolino. Žal, da večkrat zahtevajo le premnoge človeške žrtve.
Tudi Italijan nas večkrat nadleguje s svojim ognjem, pa hvala Bogu, največkrat brez uspeha. Pred kratkim časom je padla laška granata samo en korak od mene, pa k sreči se ni razpo-čila.
Največja zabava v prostem času so nam tukaj knjige in časopisi, ako jih imamo. »Slovenec« mi dohaja še zadosti redno; z veseljem ga pričakujem in nn odložim preje, dokler ni do zadnje vrste prečitan. Potem pa roma iz rok v roke. To je vsa naša zabava v bojni črti.
V	upanju, da doživimo V3i skupaj veselejši in srečnejši Božič, želimo Vam gospod urednik in vsem čitateljem »Slovenca« veselo in srečno novo leto; naj bi nam prineslo tako zaželjeni zmagoslavni mir! — Lenard Zupan iz Krope na Gorenjskem.
Pretresljiv doživi!.
Pisal štabni narednik, sedaj častniški namestnik Franc Anžič,
Bojišče, decembra 1916.
Draga sestra! Tvoje pismo sem z veseljem prejel in nemoteno bral, ker za enkrat sem v podzemski jami, kjer se ni treba bati ne min ne granat. In ko bi streljali vsi topovi -celega sveta, ne bi se nam moglo ničesar, zgoditi. Ker imam ravno čas, naj Ti opišem neki svoj doživljaj, ki je napravil name tako globok vtis, da se mi vselej porose oči, kadarkoli se spomnim nanj. Povem pa v naprej, da bodo moje besede le slab odmev tega, kar sem
v resnici doživel. Kje bi našel besedi, da bi to prav povedal? Kaj takega se da samo doživeti, čutiti.
Bilo je ob deveti italijanski ofenzivi. Naš bataljon je stal v bobnečem ognju kot rezerva tik za bojno črto. Zasedli smo neko dolino, pred nami je ležala razstre-ljena vas. Ni mi dalo miru, vleklo me je k razvalinam, dasi je dežilo granat. Vzamem s seboj tovariša in splaziva se do razvalin. Tu stikava in iščeva ln trud se nama je izplačal. Ko se približava nekemu kritju, zaslišiva bolestne stoke. Hitro se spustim v luknjo. Tu je gorela luč, po kotih pa so ležali trije težko ranjeni vojaki.,. Vprašam jih, kako da so zaostali tukaj, zakaj jih niso odnesli na obvezovališče, A reveži niso vedeli povedati niti tega, kako so
fjrišli na to mesto, S tovarišem iščeva daje ter najdeva še dva ranjenca, eden izmed nju Italijan. Iz vseh okoliščin sem sklepal, da so jih do sem prinesli sanitetci, a med tem se je kaj zgodilo in ranjenci so ostali pozabljeni. Takoj sem odredil, da so nesrečnike prenesli v dolino, kjer .jim je naš zdravnik podal prvo pomoč, nato so jih pa spravili dalje na obvezovališče. Pa o tem le mimogrede.
V jutro po tem večeru sem dobil po velje, iti na opazovalno patruljo. Ko pridem s svojimi možmi na določeno mesto, postavim stražo, sam pa grem z ostalim moštvom v majhno kritje. Žalostno je bilo; med razvalinami je pokalo, ropotalo in vreščalo, smrt nam je bila vsak trenotek pred očmi. Tiščali smo se skupaj in se udajali težkim mislim. To noč namreč nismo nič spali in kar je glavno — tudi želodec že dolgo ni prišel do svojih pravic. Vse to je vplivalo na naše razpoloženje. Z motnimi očmi smo opazovali kamenje in železo, ki je letelo okoli nas.
Ko tako gledam po razvalinah, vidim, kako se iz napol podrte hiše prikaže neka postava; v eni roki drži neko reč in se ozira na vse strani. Stvar se mi je zdela sumljiva. Vzamem enega svojih mož in skočim proti neznancu. Ta pa stegne roko in mi pomoli — črnih italijanskih smodk, podobnih našim viržinkam. Eno teh cigar je neprižgano žvečil med razpokanimi in blatnimi ustnicami. Oh, te ustnice in ta obraz! Preden sem ga mogel kaj vprašati, mi pravi; »Lahko prodam tudi na vago.« In molil mi je cigare, vse umazane od peska in blata. Nisem vedel, pri čem da sem. S trdim in ostrim glasom vprašam: »Kaj delaš tu, od katerega polka si?« Tedaj se je živi mrlič prebudil in se zavedel. Tresoč se po vsem telesu je povedal svoje ime in polk. Vojak je bil nedolžno lep, vitek mladenič dvajsetih let, Slovak po rodu. V trenotku ga je zopet zapustila zavest. Dobrovoljno mi je začel zopet ponujati cigare — ta dobrovoljnost in mrliško upadli obraz, te globoko udrte, sedaj zopet kalne oči! Zgrozil sem se. Z vojakom sva prijela fanta za roko in ga odvedla v kritje, Medpotoma je bledel nerazumljive besede. Ko pridemo v kritje, začnem nesrečnika zopet izpraševati. Po dolgem času se zopet zave in prva beseda mu je bila: »Vode, žejen, žejen!« Dal sem mu črne kave z rumom. Srknil je vase, ne da bi požiral, tako pohlepno in se s svojimi ubogimi umazanimi ustnicami tako zajedel v steklenico, da sem mu pustil, da je vse spil. Nato sem mu mehko rekel, naj sede poleg mene. Storil je tako in nas začel vse po vrsti ogledavati. Zavest se mu je popolnoma vrnila. Uprl je vame svoje oči in me gledal tako mHo, tako hvaležno, da mi je srce zavalovilo v blaženi sreči, kakor bi me navdala sama božja milost...
»Ali ste lačni? Dajte, pojdite z menoj, tam v hiši je italijanskih konserv in prepečenca, nujte, pojdimo!« Tako je silil dečko. Poslal sem z njim dva moža^. Ko so se vrnili, je revež zopet izgubil zavest, a se kmalu zopet zavedel. Nato mi je na moja vprašanja povedal to-le:
Takoj ob začetku ofenzive ga je zasula granata. Koliko časa je ležal zasut, sam ni vedel. Ko so udrli Italijani v raz-streljene jarke, jim je naš ranjenec povedal, da je eden naših zasut — najbrže je bil nesrečnik nekaj časa klical na pomoč. Ko so ga italijanski vojaki odkopali, so ga gledali kakor nadnaravno prikazen. Obdarili so ga z vsem, kar je kateri imel, ga milovali in božali. Tudi sovražnik nosi v prsih človeško srce, da ostrmi in spoštuje nasprotnika, ki mu je bila natočena izredna kupa trpljenja. A že so navalile naše rezerve in vrgle Italijane^ iz jarka. Naši sanitetci so nato odnesli Slovaka v ozadje, a na nekem mestu so ga položili na tla in ga pustili — morda So bili sami ranjeni. Prepuščen sam sebi se jc nesrečnik z zadnjimi silami privlekel v razvaline, kjer je utrujenosti in oslabelosti zaspal in spal, spal, dokler ga ni zbudila strašna žeja. Ta ga je gnala ven — in tako sem ga jaz našel.
Po kritju se je širil med tem neznosen smrad. Vprašal sem, kaj bi to bilo. Ubož-ček se je ves preplašen odmaknil od mene ... Najprej nisem razumel, a potem sem poslal vojaka ž njim in mu naročil, da naj mu preskrbi potrebno perilo — turnister s perilom je ležalo dovolj naokoli. Ubogi siromak je bil v strašnem stanju, saj je bil
St. 4.
SLOVENEC, ttfe 5, Januarja 1917,
Se tak, kakor so ga bili izkopali Italijani a zasut je bil mnogo dni in noči ,..
Ko se je fant preoblečen vrnil, sem mu rekel, da ga bo eden naših vojakov spremil na poveljstvo. Revše je zaplaka-lo: »Gospod, daleč ne pridem, tako strašno me bole noge!« Potolažim ga, da je do naše sanitete samo 300 korakov. Tedaj se mu obraz razjasni in vesel je pripravljen k odhodu. V slovo mu podam roko in ko mu pogledam v nedolžne oči, ko gledam njegov mladi, a mrtvaško upadli obraz, tedaj bi ga najraje objel, ga pritisnil na srce in spoštljivo poljubil njegove ožgane in razpečene ustnice. Bil je zame pravi živ svetnik in obenem živ mrlič. Ne pozabim ga nikoli.
Dobro vem, na tisoče enakih in podobnih slučajev se je pripetilo v tej vojni, sam sem že doživel prečudne reči. Toda takega vtisa, kakor ta slovaški mladenič ki je bil že pokopan, pa je vstal od mrtvih in hodil med nami — kakor angel čist in nedolžen, pa z nevidnim mučeniškim vencem krog čela — takega vtisa ni na-pravU name še noben dogodek v tej vojni,
Stran 3
Na severnem iioilo.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.
4, septembra so nam na majdanskih planjavah naznanjali veseli zvoki naše pol-kovne kapele prihod našega sedanjega ar-madnega poveljnika, sedanjega cesarja Karla I.
Prijazno je obsevalo jesensko-poletno solnce trpečo naravo, prijazen vetriček je tu pa tam vzdignil cestni prah, pred nami so mirno prežali opazovalni baloni, od sta-nislavske strani pa se je v različnih presledkih začulo zabreklo bobnenje topov.
Vsi so nestrpno opazovali ličnega ter prijaznega prestolonaslednika, kateri je imel za vsakega prijazno besedo in kateri je osebno pohvalil polk, kateri se je v tolikih bitkah odlikoval pod neustrašenim polkovnikom Hostašem.
Marsikatero vas in mesto smo za tem prejadrali, slednjič nas je vendar hlapon pripeljal na stalno mesto v karpatskih pragozdovih, kjer vstrajamo že lOOti dan nepretrgoma v naših postojankah.
Rano 22. novembra so oživeli skrivnostni ti gozdovi ter se odeli v globoko žalost. Naslednjega dne je naš dobrosrčni vojni kurat Dejak bral zadušnico za častit ljivega vladarja Fr. Jožefa I.
Dne 24- novembra smo se zopet zbrali na isti livadi ob žuboreči vodi k slovesni prisegi. Po maSni daritvi sta polkovni po-bočmk ter vojni kurat prečitala cesarjev oklic na vojaštvo v treh jezikih, nakar je sledila prisega v istem redu.
Skrivnostno so odmevali gozdovi »Prisegamo cesarju Karlu I. ... v naskokih in napadih ... na suhem, na morju in v zraku . , . amen!« S tem je bil svečani akt prisege dovršen.
Čeravno zapuščeni od vsega sveta, smo se vendar v kratkem sprijaznili s snežnimi Karpati.
Vsakdo si skrbno ureja svoj kotiček, gradijo se pota, napravljajo postaje za čaj in drugo. Pri tem nas ne vznemirja nihče — kajti Rusi so že trdnega prepričanja, da je že sklenjen mir — kar priča njih veselo prepevanje in godba v strelskih jarkih.
Glavno vlogo to leto igra na sveti večer gramofon, katerega nam je iz Carigrada prinesel naš dragi Mexa, Nekaj dobre volje smo pa kupili v nemških kantinah. O tem pa že prihodnjič, če bomo živi in zdravi,	—e.
Črtico iz severnoilalijansk! goro.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Pol leta je preteklo, ko je začela tu v teh gorah naša ofenziva, ko so naši polki pod vodstvom našega sedanjega cesarja pokazali, da ne nosijo zastonj ime »železni zbor«.
Topovske utrdbe težke italijanske artiljerije, kakor strelski jarki, ki so v mnogih krajih naravnost izsekani iz skale, so popolnoma razdejani od naših topov. Celo stoletne smreke se niso mogle zoperstavljati moči jekla, leže po tjeh izruvane, Odlomljene, kot pokoše-na trava. Italijan je bil temeljito poražen!
in sedaj! V gozdovih, kjer jc še nedavno vihrala vojna vihra so zrastle cele vasice. Življenje je prišlo v te lesove, življenje, ki ga niti v mirnih časih ni hilo. Vojno življenje!
Gradilo se je celo poletje, kajti obče znano je bilo, kako huda je zima v tem gorovju. Tik za fronto so kakor gobe po dežju zrastlo moderno opravljene bolnišnice, poslopja za moštvo, veliki prostorni hlevi itd. Iz drevja, ki je podrto od granat ležalo na tleh se je vse to gradilo.
Komaj je bilo vse končano, jo začelo snežiti in je snežilo skoro neprenehoma do zadnjega tedna pred božičnimi prazniki. Tri metre snega je padlo. Delo in trpljenje, ki ga je ta sneg
povzročil ni za popisati! Delalo se je in delalo, a snega je bilo vedno več po cestah, strehah itd. V teh gorah smo obhajali sv. večer v snegu in burji, in me->sto polnočnega zvona so grmeli topovi. Vse preide, tudi vojska in njene grozote bodo prešle, nastal bo zopet mir Srečno novo leto!	C. V.
ie
Vlade četverosporazuma so, kakor je bilo pričakovati, odklonile našo ponudbo, da naj bi se takoj pričela mirovna pogajanja. S tem so se izrekle za nadaljevanje klanja med narodi. Pa ljudstva v ententinih deželah pač ne odobravajo tega krutega koraka svojih vlad, saj je dobro znano, kako zelo si široki ljudski sloji v sovražnih državah žele miru. Kar so sovražne vlade preko glav svojih narodov sedaj odklonile, to si bodo njihova ljudstva morda že prav kmalu vedela izsiliti. Vlade v Parizu, Londonu, Petrogradu in Rimu se tresejo pred velikim obračunom, ki mora priti zanje po vojni! Zato skušajo, kolikor le mogoče podaljšati vojno in tako odložiti svojo obsodbo. Pa kolikor dalje odrivajo mir, toliko večja je njihova odgovornost za prelito kri in toliko strašnejša bo zanje končna kazen. Mir je kljub odklonitvi sovražnih oblastnikov na poti, narodi mu bodo odprli vrata.
Odgovor sporazuma v Berlinu.
Monakovo. Švicarski poslanik je izročil 1. t. m. zvečer odgovor sovražnih držav. Besedilo obsega napake, ki so se napravile med brzojavljanjem in se bo moralo še popraviti, predno ga objavijo. Bistveno odgovarja besedilu, objavljenem po »Agence Havas«.
Nobenega odgovora na ententino noto.
»N. Wiener Tagblatt« poroča iz Berlina: Na ententin odgovor uradno ne bodo odgovorili, ker bi bil vsak odgovor odveč. Štirisporazuin hoče nadaljevanje vojske, tako da tudi štirizvezi ne preostaja drugega. Sicer odgovora sovražnikov na Wilsonovo noto še ni, vendar ni pričakovati, da bi mogla iz-premeniti položaj.
O Wilsonovi akciji
piše »Information« Wilsonovo akcijo si je predstavljala ententa kot pomoč nji sami, ki naj uniči osrednje velesile. Gotovo so v Washingtonu že prej računali, da ne bodo ententini kabineti sprejeli mirovne ponudbe posebno milostivo, ampak da jo bodo odbili in s tem poskušali vsaj na zunaj doseči trenutni efekt. Zato se misli, da bo, čeprav je ententa odbila mirovno ponudbo, Wilson nadaljeval s svojo akcijo. Prvemu koraku bo brezdvomno v kratkem času sledil drugi, drugemu tretji in tako naprej, dokler končno ne bo zmagala misel na mir.
Ugoden odgovor entente na Wi!sonovo mirovno posredovanje.
Curih, 4. januarja. »Messagero« poroča, da bo odgovor entente na noto predsednika Wilsona izredno naklonjen in za mirovno stvar ugoden, torej čisto drugačen, kakor je bil odgovor osrednjim velesilam.
Nizozemci in odnovor sporazuma.
»Vaaderland« piše glede na noto sporazuma: Možnost za pogajanja je ostala.
Izjave Bernstorffa.
»Zeit« poroča iz Berlina: »Deutsche Tageszeitug« pi^e: Newyorški dopisnik »Timesa« se peča z izjavami, ki jih je baje podal nemški veleposlanik v Was-hingtonu grof Bernstorff zastopnikom ameriškega časopisja. Zastopniku »Tribune« je baje izjavil: Nemčija želi mirovni posvet in sicer tako nujno, da je voljna vse obljubiti, da to doseže. Nemčija je pripravljena, da dokaže svojo gorečo skrb bodočemu miru Evrope in namerava, izprožiti razpravo o pogodbi na omejitev oboroženja. Ne more se dvomiti, da bo Nemčija poslala še eno noto, dokler je sploh misliti na dosego posveta. Nemčija bo noto tako sestavila, da jo ne bo mogoče odkloniti, ker bo vsaj deloma, ugodila zahtevam zaveznikov. »Tribuna« dalje trdi, da bo Nemčija pač dovolila odškodnino Belgiji. Neki nemški uradnik je rekel: nobena možnost ni zaprta. Pripravljeni smo, da se pogajamo o vsakem predlogu, ki bi ga predlagali zavezniki. Po taki vojski, kakršna je sedanja, ni skoraj izvedljivo govoriti o vojnih odškodninah, ker je vsaka stranka v vsaki deželi, v katero je vdrla, uničevala in za-plenjevala. Nemčiji gredo tako velike zahteve na vzhodnem Pruskem kakor sporazumu v Belgiji. Če bi pa zahtevala Anglija odškodnino, smo voljni, da razpravljamo tudi o tem. Mogoče bi ■^lo celo cenejše, da so plača odškodnina. kakor da se vojska nadaljuje. Z vsoto, kolikor bi slalo šestmesečno na-
daljevanje vojske, bi se lahko plačalo veliko vojnih odškodnin. »Deutsche Tageszeitung« pristavlja: Londonske »Times« so o tem poročale 21. decembra. Od takrat sta minula dva tedna, Sodimo, da nemški veleposlanik ali kak njegov uradnik ni mogel tako govoriti. Vprašamo: Zakaj v VVashingto-nu ali v Berlinu takoj tega niso preklicali ali popravili odločno in hitro. Posebno naglica bi bila umestna, da bi se vsaj posledice takih izjav oslabile. Lahko se sodi, kako more v Združenih državah vplivati in kako se sodi o stanju Nemčijo in njene vlado, če ameriško časopisje brez ugovora širi poročilo, cla je rekel nemški veleposlanik, Nemčija hoče za vsako ceno mirovni posvet, da je pripravljena ponoviti in odškodovati Belgijo, plačati vojno odškodnino, iz-kratka: vse storiti, kar se zahteva od nje. O nemškem veleposlaniku se je to-raj govorilo,^da je rekel, da je nemška vlada pripravljena brezpogojno kapitulirati. Umljivo je, da take izjave ne ostanejo v Ameriki, marveč se takoj razširijo po celem svetu. Še enkrat pa moramo vprašati, zakaj v tem času niso teh stvari preklicali ali jih popravili.
Mirovni pogoji Lloyda Georges.
List »Financial News« poroča, da trojni mirovni načrt Lloyda Georges obsega sledeče:
Z o petna vpostavitev (Re stitution): Nemčija mora izročiti vse zasedeno ozemlje. Angleška obdrži vse nemške naselbine. Francija dobi Alza-cijo-Lotrinško, Belgija dobi Luksem-burg, Rusija Carigrad.
Odškodnina Reparation): 10 miljard funtov (200 miljard mark) v gotovini ali primerni vrednosti in tono za tono v ladjah.
J a m s t va (against Repetion): Ho-henzollernska dinastija se odstavi. Odstavita se grški kralj Konstantin in bolgarski kralj Ferdinand.
Zakaj hoče Anglija nadaljevati vojsko.
Stockholmski »Dagblad« piše: Anglija mora priznati, da je nemška vojna mornarica z neomajljivo silo prestala glavni boj z angleško premočjo pri Skageraku. Nemška trgovinska mornarica čaka bodisi v nemških ali pa v nevtralnih pristaniščih, da prične takoj tekmovanje z angleško trgovinsko mornarico, ki se je med vojsko zelo znižala. Nemške tvornice delajo rav-notako kot so prej. Zaprtija je povzročila, da so Nemci iskali nova pota in da so zdaj vsaj tako nevarni tekmeci, kot so bili pred vojsko. Že to bi zadoščalo, da se umeva, zakaj je Anglijo prehitela mirovna misel. Upoštevati se pa morajo še drugi razlogi. Vojaški porazi se lahko pozabijo, a v Angliji si lahko predstavljajo, da Nemci let stradanja s trolieniem, ki je s tem v zvezi, ne bodo pozabili. Nikdar ne bodo pozabili, da so angleški državniki raztrgali mednarodne pogodb?, ki so jih prej sami z največjo gorečnostio uveljavljali, da so močli cel narod obsoditi na smrt. Lastna zgodovin a lahko nauči Angleže, d5! bi se Nemčija lahko oodala v Skušnjavo in porabila prvo priliko, ko bi bila Anglija zapletena v kake težave, da se osvobodi svojega sedanjega smrtnega sovražnika. Anglija se zato ne upa skleniti miru, dokler je Nemčija v popolni moči svoje mornariške sile. Dr zava otokov mora zato vzdržati in svoje zaveznike toliko časa navduševati, dokler obstoja še možnost, da se doseže končna zmaga. Če se tudi govori o nemškem militarizmu, Angleži le mislijo, da morajo uničiti nemško mornarico in nemško industrijo, da doseže Anglija mir.
»Boj do skrajnosti!«
Stockholm. »Novo Vreme« poroča: Ruski zunanji minister Pokrovski je sprejel zastopnike časopisja in jim izjavi], da je odobril car sledeči program: 1. Razmere Rusije nasproti njenim zaveznikom se ne izpremene. 2. Zahtevati se morajo jamstva, cla se izpopolni po vojski vojaška zveza med Rusijo, Francijo in Anglijo z gospodarsko zvezo teh držav. 3. Boj do skrajnosti in odločilne zmage nad osrednjima velesilama. Glede na mirovno ponudbo je izjavil minister, da v Petrogradu priznavajo Wil-sonovo dobro voljo, a da svojega odklonilnega stališča ne opuste. Sporazum hoče oprostiti izgubljena ozemlja, ustvariti garancije proti bodočem svetovnem požaru in jamčiti svobodo malih narodov. Končno jc Pokrovski napovedal. da namerava sporazum ukrepe proti Grški, da kralj Konštantin sploli ne bo mogel zavzemati nasproti zaveznikom ©mahajoče politike.
Nočni ministrski svet v Petrogradu.
Kodanj, 4. januarja. »Rječ« poroča, da so ruski vladni krogi posebno nezadovoljni s skupno ententino noto proti miru in sicer radi njene oblike. Ruska vlada je zaman skušala vplivati na Angleško. K seji ministrskega sveta, i.i se je vršila v zasebnem stanovanju Pokrovskega, in je trajala celo noč, je bil povabljen celo Sazonov, ker ao
upali na njegov vpliv na Angleško. AU ta nada jih je varala. »Rječ« namigava, da bo ruska vlada v bližnjih dneh samostojno napravila korake, da uresniči svoje namere.
Poslanstvo Sazonov a.
»Munchener Neueste Nachrlchten« poročajo iz Kodanja: Glasom »Utra Rossiji« zatrjujejo v Petrogradu z vso gotovostjo, da bo imenovan Sazonov za ruskega poslanika v Londonu. Pokrovski je imel zadnje dni s Sazo-novom dolge razgovore.
Ameriška industrija se pripravlja na mir.
»Beri. Ztg. am Mittag« poroča is Rotterdama: Ameriška vojna industrija se počasi pripravlja na mir. Kakor poroča »Americain Ear«, je sprejel neki izmed največjih dobaviteljev streliva mirovna dela in nova naročila za domače potrebe. Ententa ni izročila tej tovarni nobenih novih naročil.
Posvetovanja v nemSKem glavnem slano.
V gosteh pri nemškem cesarju.
Dunaj, 4. januarja. Iz vojnodopis-nega urada poročajo: Maršal nadvojvoda Friderik, načelnik generalnega štaba maršal baron Conrad pl. Hotzen-dorf sta se 4. t. m. za kratek čas mudila na vojnem dvoru Nj. Veličanstva nemškega cesarja. Bili so gostje pri cesarskem obedu, katerega so se udeležili tudi bolgarski prestolonaslednik Boris, maršal pl. Hindenburg, general pehote Ludendorff, generalni poročnik Džekov in številni visoki vojaški dostojanstveniki. Kasno popoldne sta se gospod nadvojvoda Friderik in maršal baron Conrad pl. Hotzendorf vrnila v stan vrhovnega armadnega vodstva. Nemški cesar je podelil nadvojvodi Frideriku hrastov list reda Pour le Merite.
Bolgarski kralj v nemškem glavnem stanu.
Berlin, 3. januarja. (Kor. ur.) Wolff poroča: Bolgarski kralj se je mudil 3. januarja v nemškem velikem glavnem stanu. Cesar se je več ur posvetoval s kraljem, ki je nato potoval dalje.
DomaČa vojska v Rusiji?
Nemiri v Moskvi.
»Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Moskovski listi kratko poročajo, da o strašnih dogodkih zadnjih dni radi prepovedi cenzure ne morejo ničesar poročati. Nemiri so zahtevali nad sto smrtnih žrtev. Vojaki, ki jih je pozvala policija na pomoč, so prestopili k upornikom. Pravijo, da so zaprli znanega moskovskega mestnega glavarja Čelnakova in predsednika zveze zem-stev kneza Lvova. V tajni seji dume je poročal Protopopov o moskovski vstajL
Politični umor v Petrogradu. Malmti, 4. januarja. Ruska tajna policija zasleduje sedaj nekatere skrivnostne slučaje zadnjega časa, ki niso brez političnega pomena.. Na predlog stranke kadetov objavlja policija posebno preiskavo zadeve Jollos. Jollps, ki je bil doslej poslanec dume in je imel veliko vpliva, je pred nekaj dnevi brez sledu izginil iz svojega stanovanja. Kakor se je sedaj izkazalo, je bil Jollos umorjen. Ker je roparski umor izključen in ker tudi drugi navadni nagibi ne pridejo v poštev, sodijo, da je Jollos postal žrtev političnega umora. Opozicija dume je vsled tega zelo vznemirjena.
Avtonomija Ukrajincev.
»D i 1 o« z dne 2. t. m. -poroča: Lau-zanska »L' Ukraine poroča dne 25. decembra iz verodostojnega vira-
Klub Ukrajincev, ki šteje med svo* je člane tudi prof. G r u š e v s k e g a in soslanca dume »Aleksandrova« izdeluje sedaj s sodelovanjem prof. Mil ju kova načrt zakona glede avtonomije Ukrajine. »Novoje Vremja« piše, da bo ukrajinsko vprašanje predmet posvetovanj na enem bližnjem zai sedanju dume.
Podpisale V. avstrijsko vojno posojilo!
. .p» Kranjski deželni banki v Ljub-
jam kot oficijelnem subskripcijskem mestu m članu konzorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij je do 4. t. ta, Jodpisalo 608 strank skupno 12,069.900 £ «« X* vo'ne£a posojila; od tega odpade ■	K na državnozakladne liste in
5,209.900 K na amortizacijsko drž. posojilo. Med drugimi so nadalje subskribirall: Zupm urad Mavčiče 17.000 K: dr. Josin Se 100 K; Ferdinand Lenger 10.000 K; Anton Kobal 24.000 K; Simon Jerončič 24.000 K: Franc Ambrožič 24.00Q
kron; Marija Kobal 5000 K; Frančiška Kobal 5000 K; Josip Premrl 4000 K; Ivana Ambrožič 4000 K; Ivan Jenko 2000 K; Ivan Slemenšek 2000 K; Margareta Grošelj 1000 K; Anton Bandelj 2000 K; . Ivan Seražin 2600 K; Franc Tavčar 2000 K; Josip Strancar 1000 K; Amalija Čebron 2000 K; Jakob Besednjak 1000 K; Ivan Mravlja 1000 K; Martin Oman 1000 K; Ferdinand Erker 2000 K; občina Št. Jurij pri Grosupljem 1000 K; Pavel Horvat 2000 K; Ana Šuštaršič 1000 K; Frančiška Svoljšak 1000 K; Marija Zaletel 1000 K; Ivan Mihelj 100 K; Jožefa Furlan 700 K; Ivan Oman 1200 K; vnanja uršulinska šola 200 K; Ivana Ramovš 100 K; Terezija Re-miaš 50 K; Franc Vamplin 100 K; Štefan Terškan 1000 K; Marija Besednjak 1000 kron; župni-urad Šmihel pri Novem mestu 300 K. — Podpisovanje V. vojnega posojila se zaključi dne 10. januarja t. 1. Dotlej sprejema še nadalje prijave Kranjska deželna banka v Ljubljani, deželni dvorec.
Zalivala „slre:cef za novoletna flarila.
Tudi bojišče so obiskali božični prazniki in novo leto, pa ne misli, da v praznični obleki. Taki so bili kot navadno. Vsak je mislil na dom. Kaj pa doma, ali misli kdo nate, ali se te spomni, da moraš nocoj na sv. večer stati na svojem mestu kot vsak drug dan, da domači tako zavarovani lahko brezskrbno praznujejo božič? AH res brezskrbno? Kaj niso nič v skrbeh za te. O gotovo je dobra mamica vzdihnila: »O Bog, čuvaj ga zlasti nocoj; daj mu učakati zmage in miru! Morda bo nocoj porabil sovražnik priliko in poskusil nepripravljene naoasti, med njimi njega!.,.'Morda mora baš nocoj prestati najbolj vroč boj!? Vrni mi ga na dom«
Posvetilo je jasno so^cc v novoletnem jutru. Stotniiski povelinik nam je razdelil darila, poslana iz domačih krajev. Odpiramo pakete in gledamo, kaj je notri. 12 cigaret, vojnopoštne dopisnice, nekaj sukanca, mala sveča, vmes par bonbonč-kov itd____Pa kdo ie to poslal? Glej popisano kartico z okorno p;<^vo! Ivanček N., učenec 2. razr., in zooet Milica N„ učenka 3. razreda, pa tebi ie poslal Tonček N.,
učenec 1. razreda itd----O malčki srčka-
ni! Pozdravlieni! Kaj vi se na nas spomnite?! Kaj veste, da smo tudi za vas v boni? In ta je dobil oioico s tobakom, oni je dobil že obrablieni svinčnik. Ubogi nva^ek mu je dal zadnje, kar je imel, svoj svinčnik. Tak dar je pač pri vsej svoji prir.ro-stosti zlata vreden. Ročice vaše, otroci, so nanosile, kakor vam veleva otroška pri-prostost in ljubezen. O Bog naj vas ohrani čile in zdrave, nam daj pa skorajšnjo zmago. Kdo bi se ne bojeval s srčnostjo, ko hrani domovina še tako ohranjen cvet mladine.
Iskrena zahvala gre pa gotovo tudi gg. učiteljem in učiteljicam, ki so pripomogli, da so mali darovalci mogli oddati svoja darilca na bojišča.
Iskrene pozdrave pošiljamo z bojišča vsem. ki so prispevali!
Strelski bataljon VI. 12. stotnija: Enoletni prost. Herman Klobučar, službovcde-či narednik; eno'etni prost. Stoccovaz Anton, četovodja IV. voj.; četovodja Le-skovšek Franc I. voj,; četovodja Jonke Ivan II, voj.; četovodja Mauser Janez III, voj; četovodja Podržaj Ivan; Desetniki: Kc-lar Žane; enol. prost. Pichler Kristl (kan-cliska sila); Zupane Danijel, Sostohar Henrik, šušter"ič Oskar, Stupar Gregor, Pleš-nar Ivan; poddesetniki: enol. prost. Kurt pl. Hirst, enol. prost. Kajfež Stanko, Medved Franc, Standohar Pavel. Pezdirc Matija; strelci: Kveder Viktor, Jakopin Franc, Friškovec Janko, Velgelj Franc, Zabuko-vec Vinko, Gartner Josip, Baraga Stanko.
Mm nenvs.
Časopisje na Hrvaškem in v Nemčiji priiaša obširne razprave o novi smeri v avstrijski notranji in zunanji politiki, »Vossische Ztg« konstatira, da je mladi monarh Karel I, popolnoma osvežil avstrijsko notranje življenje in stopil odločno na pot ranjkega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Po novih imenovanjih v notranji, zunanji politiki in na dvoru se vidi jasno tendenca, nasloviti vodstvo av-j strijske politike na češko visoko plemstvo in privezati češki narod tesneje na resnično avstrijsko mesel. »Berliner Tagblatt« pravi, da je s smrtjo grofa Stiirghka in z odstopom Buriana razvezana delniška družba Stiirtfkh-Burian-Tisza. Odstoo Tisze je samo še vprašanje dneva. Zanimivo je, da se je sedanji zunanji minister grof Czer-n'n izjavil v posebni brošuri za federalistično osvoboditev narodnosti nn Ogrskem.
»Vossische Zeitung«, »Frankfurter
Zritung« in Mfincliener N. Naclirichten«
povdarjalo, da je Sieghart radi tega padel,
J er je bil najhujši nasprotnik idej Franca
Ferd'nanda in njegove osebe. Vzrok pad-T/-____i____V:*: .. J„:„4..„. ,1_ U;1
lil tu. nuci u C. L jtX HW v uv;otru,	I
dr. Kocrber Sieghartov prijatelj. V istem smislu piše časopisje na Hrvaškem in v
Švici in pozdravlja novo ero velike mogočne Avstrije.
Zeit poroča iz Budimpešte; Opozicijske stranke razvijajo proti grofu Tiszi vedno odločnejšo agitacijo. Poslanec Štefan Rakovszky je danes izjavil, da opozicije bojeviti nastop delavske stranke ne plaši in da bo še živahnejše nastopila proti večini, ker večina s svojim izzivanjem zasleduje le namen, da se pritiska na opozicijo.
Hrvatski ban b*.ron Skerlec Tiszov naslednik?
»N a š i n e c« prinaša vest, da je določen za Tissovega naslednika v ministrskem predsedništvu hrvatski ban baron S k e r 1 e c.
Wekerle na vidiku?
Budimpešta, 4. januarja. V opozicio-nalnih krogih se trdovratno širijo vesti o krizi, katere pa po mišljenju vladnih politikov niso utemeljene. Ponovno se širijo vesti, da bo spreiel kralj v avdijenci razen voditeljev političnih strank tudi bivšega trgovinskega ministra grofa Belo Se-renyia in. nekdanjega ministrskega predsednika dr. Aleksandra Wekerle.
Lelalol napad na Puli.
»Polaer Tagblatt« poroča: Da poučimo naše bralce o pravi vrednosti poročil o italijanskih zmagah in da jih istočasno neko'iko pozabavamo, objavliamo sledeče poročilo italijanskega lista »I! Gazzettino« o letalskem naoadu na Pulj 21, m, m.; V Pulju naoada leta'cev niso pričakovali. Premagati so morali zato velike težave. Medtem ko so delavci v arsenalu pridno delali, se je začula od pristanišča eksplozija. del arzenala se je porušil in med mornarico v pristanišču je nastala nepopisna zmešnjava, ko se je izvedelo, da letalci napadajo. Kako hudo so učinkovale bombe, naj ?1"ži dejstvo, da so se našli drobci bomb v bl;žini mestne hiše in arene, ki leže, kakor ie znano, izven mestnega središča, V pristanišču so se čuli alarmni signal5. toda obstrelievanie je ostalo brezuspešno, ker so bili alarmni signali prepolno oddani. Istota.ko ni imelo uspeha petero letalcev, ki po prispeli ob zračne obrambne baterij". V pristanišču se je na-k?'alo tač^s 7 ladij. 2 ma'i vo'ni ladji in 5 transportnih narnikov. Dru<?i del lad;i ie bil na poizvedovanju. Dve ladij sta bili noškodovani, čeravno sta se nahajali daleč od napadene eskad^e. Škoda v arze-n?lu je irrcdno velika. Dva roo?a sta bila ranjena. Med bombardiranjem je bilo zadeto t"di nodietje, kier se oroizva<ajo duš-Hivi plini in ki se nahaja levo pristanišče. Nastal je kat?strofr'r: po*ar. Iz starega benečan^keča kastela so b:tele čete na pomoč. Grmenje bombardiranja je povzročilo v mestu nepopisno paniko.
UnlCenie misKe anie.
DoP i Ssrela.
V zadnjih bojih v prostoru pri Rim-nici—Sarat in ob spodnjem Calmatuiulu so stale naše čete pevečini ruskim skupinam nasproti. Dočim so Rusi v bojih za Buka-rešt pomagali Rumunom le z dvema slabima divizijama, kateri so postavili ob spodnjem Argesulu proti donavski armadi, so zbrali kasneje močne sile v prostoru južno od Seret-. ki so že pri Buzeu prišle v boj z našimi četami. Danes so Rusi popolnoma prevzeli poveljstvo nad operacijami v Rumuniji ter so vodili boje v Dobrudži izključno, v vzhodni Valahiji pa večjidel s svoji.'V: četami.
Kako veliki so .:.cas še ostanki rumunske armade, je mogoče le približno navesti. Angleški vojaški kritik Repirig-i ton je mnenja, da sta ostali Rumunom še dve tretjini njihove armade z večjim delom vojnega materiala. Nasprotno pa ceni italijanska »Stampa« v cenzuriranem članku celokupno preostalo rumunsko vojno moč na največ 100.000 mož. Dejstvo je, da je razpolagala rumunska armada ob začetku vojne z več nego 24 divizijami po 15.000 mož, ki so bile urejene v štiri armade, Znano je, da je bilo rumunsko vojno vodstvo za časa vstopa v vojno zaposleno s sestavljanjem 40 novih polkov, ki že niso bili gotovi. Tudi tehnična oprema armatle še ni bila dovršena in moštvo še neizvežbano v ravnanju z novimi topovi, katere je bila dobavila ententa šele v zadnjem času. Zato je, kakor znano, takoj po prekoračenju sedmograške meje nastopil v rumunskem prodiranju odmor, ki je pomenjal za nas tri tedne dragocenega časa, katerega smo dobro jzkoristili. Rumuni so že tedaj pričakovali pomoči od Rusov, ki so pa šele v Dobrudžo poslali večje sile.
Od prvotnih rumunskih armad so iz-početka operirale t, i na se.'mogvaški meji, dočim je stala ena armada v Dobrudži, Q|ao rio južnem ScdrTiOgru^kcni borcci sc armadi so pa že v bojih, v katerih smo iz-čistili Sedmograško, utrpeli tako težke
izgube, da so Rumuni že za časa našega vstopa v Valahijo pritegnili sile z vzhodne fronte, kjer so Rusi našo fronto potiskali vedno dalje proti jugu. Kasneje so vzeli vse rumunske bojne sile iz Valahije in jih poslali na sedmograško mejo,
Rumunske izgube, ki so znašale glasom uradnih izkazov že začetkom naše ofenzive, torej do srede septembra, nad 72.000 mož, so se zvišale začetkom -decembra glasom kodanjskih statističnih poročil na 228.580 mož. Tudi poslej je imela rumunska armada najtežje izgube, o čemer smo natančno poučeni, saj so ostala v naših rokah vsa bojišča, na katerih smo se bili z Rumuni in jih porazili. S precejšnjo gotovostjo moremo ceniti celokupne rumunske izgube na več nego 300.000 mož.
Dejstvo je, da je rumunska vojska že danes nehala biti samostojna četa. Le ena njihovih armad — četrta, ki operira v prostoru vzhodno Kezdi—Vasarhelya, je or-ganizatorično še popolna, toda tudi ona je seveda podrejena ruskemu vrhovnemu poveljstvu za rumunsko fronto.
Glasom podatkov, ki jih je svojčas objavil rumunski list »Moldava«, more spraviti Rumunija tekom daljše vojne 800 do 900 tisoč mož pod zastave. Te stopinje pa rumunska vojska sedaj še ni bila dosegla, dasi so bile že začetkom decembra odrejena ponovna prebiranja do 45. leta in nabori letnika 1919. Po utemeljenih cenitvah in podatkih je imela Rumunija vsega 600 do 700 tisoč mož na bojišču, tako da šteje danes rumunska armada kvečjemu še okroglo 350.000 mož.
Ti ostanki rumunske armade so že danes glede vseh potrebščin popolnoma odvisni od Rusije,
Na novo sestavo rumunskih kadrov pa ni misliti, ker imamo danes od petih rumunskih dopolnilnih okrožij (ozir, kornih ozemelj) tri popolnoma (I. Craiova, II, Bu-karešt in V, Konstanca), četrto pa do polovice zasedeno. Odpeljati pa za orožje sposobnega moštva spričo brzine našega prodiranja tudi niso mogli. Rumunska armada deli tedaj že danes usodo brezdo-movinske srbske armade.
w	*	*
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bunaj, 4. januarja. Uradno:
Bcbrudža je z izjemo ozkega kosa proli Galacu očiščena sovražnika. Na rumunski ravani izvzemši brezuspešnega poizvedovanja ruske konjenice nobenih posebnih dogodkov. Zahodno Gdobesci smo prekoračili Milcov, pri Sove ji in cb cssti Oitoz smo z naskoki osvojili sovražna postojanka. Zahodno Valepuine so se polastili Rusi nekega našega jarka. Sicer na severovzhodu nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
1EMŠKO URADNO POROČILO.
Berlii?, 4. januarja. Veliki glavni
stan:
Skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Seveinozakodno Dvinskega so vdrle stolnije oldcnburškega rezervnega pešpolka št. 258 eoz ne debel led in iztrgale Kusom neki oiok. Ujeli smo nad 40 mež in zaplenili več strojnih pušk.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
V gozdnih Karpatih se je posrečilo ruskim, oddelkom, da so se ustalili v prednji postojanki' severno Mesticane-so?< Nemške in avstrijske čete so vzele severno ceste Giioz in na obeh straneh Soveja (v dolini Susi) več višin z naskokom in jih drže proti močnim sovražnim napadom.
Vojna skupina maršala p 1. M a c k e n s e n a.
Nad Oiiofeesti (severnozafoodpo Foc-sani) smo premagali odsek Milcovu. Zahodno izliva Busaul je poizkušala močna ruska konjenica predirati, a smo jo odbili, Ramo cb ram! so nemški in bolgarski polki z naskokom osvojili Udevzamo hranjena kraja Macin in Ji-jjila. Dozdajj smo ujeli približno 1000 mol in zaplenili 10 strojnih pušk, Dobrudžo smo izvfcemši malega kosa v smeri proti Galacu /kjer se še drže ra* ske zadnje sSraže, o5is':ili sovražnika.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Bfirlin, 4. januarja zvečer. Veliki . glavni, stari;
Na vzhodu in na zahodu nobenih pašekiiih bojev. ¥ Rumuniji so se razvili ob Serciu boji.
• • ' *
Besarahija ogrožena? .
Ženeva, 4. januarja. Vojaški poročevalce lista »Humanitc« izjavlja, da je B&sarabija neposredno ogrožena.
Švica prevz-Ia varstvo avstrijskih držr.v-* '"snov v Rumuniji,
Dunaj, 4. jan. (K. u.) Politična kores-! pondenca poroča; Švica je prevzela var-
stvo avstrijskih državljanov v neokupira-nih delih Rumunije,
Obrambne odredbe ob Dnjestru,
Stockholm, 4. jan. Besarabski guverner je odredil, da morajo vsi moški, ki niso vpoklicani v vojaško službo, in vse za delo sposobne ženske od 17. do 40. leta na delo za obrambne naprave ob Dnjestru. Napravili bodo ob reki mogočne utrdbe. Celo ozemlje južno in zapadno od Dnjestra je postavljeno pod najstrožjo vojaško varstvo. Tudi v severni Moldavi z vso hitrostjo delajo močne zapiralne utrdbe. V ojačenje rusko-rumunskih čet, ki se bojujejo v Moldavi in v južnih Karpatih, so poslali armadi Lešickega in Kaledina iz Volinije v Bukovino. Od Belajeva podpisano povelje pravi, da se mora Moldava za vsako ceno držati.
GršKa. '
Grška in nota sporazuma.
Pariš, 4. januarja. (Kor. ur.) »Journal« poroča iz Aten: Kralj je zaslišal prejšnje ministrske predsednike in voditelje strank. Vsi so sodili, da se nota sporazuma ne more sprejeti.
Francija za Venicela.
Pariz, 4. januarja. »Matin« poroča, da je imenovala Fi^ancija enega zastopnika pri Venicelovi začasni vladi v Solunu. Venicelos bo pa imenoval svojega zastopnika v Parizu.
BOji D9 ZflMU.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. januarja. Veliki glavni
stan:
Med dežjem in meglo le malo bojev.
Prvi generalni kvartirni mojster; pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo. 3. januarja ob 11. ponočL Običajen topovski ogenj* na raznih točkah bojner črte.
Belgijsko poročilo. Popoldne besen
topovski boj pri Steenstraete. Naše baterije so nemške posojanke resno poškodovale. Na ostali bojni črti običajno streljanje s topovi.
Angleži izgubili decembra 1016 častnikov in 42.228 mož. London, 3. januarja. Uradno: Pri Souchezu in na južni polovici ovinka reke Ypern je sovražno topništvo zjutraj zelo delovalo. Na ostalih mestih streljanje s topovi v odmorih na obeh straneh.
Angleži so izgubili decembra v armadi 853 častnikov (250 mrtvih) in 39.711 mož; v mornarici pa 69 častnikov
(47 mrtvih) in 2577 mož. Seznama izgub 1. in 2. januarja obsegata imena 84 častnikov (16 jih je padlo).
Razno noročiie.
Nemška brambna dolžnost ne bo po-daljša na.
»Zeit« poroča iz Berna: »Bund« ob-! javlja sledečo izjavo nemškega poslaništva v Bernu: »Journal de Geneve« z dne 20. decembra 1916 trdi v uvodnem članku, podpisanem od F. F., da Rusija še ni vpoklicala 401etnih, dočim da je Avstrija prišla že do 501etnih, a Nemčija da je. že proglasila prebiranje v masah do 60. leta. Večkrat so že izjavile kategorično pristojne nemške oblasti, da je časovna meja za vojno službo 45. leto in da se nc more govoriti o kakem povišanju. Trditev gosp. F. F. je torej le gola izmišljotina. Domovinska pomočna služba, sprejeta nedavno v državnem zboru, ki zadene vse moške od 16. do 00. leta, ničesar ne n^enja na vojaški časovni omejitvi.
Nova zarota proti Boselliju.
. Lugano, 4. januarja. »Stampa« poroča iz Rima, da se pripravlja nova zarota proti vladi Boselli. Vlada pa dv. bo zmagala.
Sobranje odgedeno. Sofija, 4. januarja, (Kor. ur.) So* branje jc'od£odcno do 12. februarja.
»Verite« ni bila terpedirana, Pariz, 4. jan. (K. u.) Mornariško ministrstvo poroča: Neka nemška brezžična brzojavka poroča; Francosko Vojno ladjo »Verftč« je neki nemški podmorski čoln blizu Malte torpediral in nevarno poškodoval; v pristanišču se ne more premakniti. To poročilo ni resnično. »Vcritč«, ki spada k brodovju poslanem na Grško, se nahaja zdaj v nekem našem opirališču. Zgodilo1 se ji ni nič. Odkar je bil toroediran 27, decembra ob 9. uri zjutraj »Gaulois«, ni bila na Sredozemskem morju nobena francoska latlia torpedirana,
\
Železniška nesreča pri Edinburgha, London, 5. jan, (K, n.) Ob železnic1 i nesreči pri Edinburghu je bilo ubitih 11 oseb in 43 oseb ranjenih.
Krofjljn, ki širi mraz.
Gen!. Lyonsko časopisje javlja: Sporazum je obveščen o novi nemški krogi j i, ki povzroči v strelskih jarkih strašen mraz.
Hrali Manuel za slogo med Portugalci.
Nekdanji portugalski kralj Manuel je pisal predsedniku portugalske kralju udane stranke, da želi, naj v sedanji vojski nastopajo z republikanci skupno.
Johnstone o svojem odstopu.
Haag, 4. januarja. Angleški poslanik Allan Johnstone jc potrdil na vprašanje haaškega korespondenčnega urada, da bo svoje mesto zapustil in ga pooblastil, naj izjavi, da se prijateljske razmere med angleško in nizozemsko vlado niso izpremenile._
RažfllašT
o delni izprememtii prodre Mam moKe v LioUiani.
Podpisani mestni magistrat je izvedel, da mnogo strank zelo težko najde ono prodajalno kruha in moke, na katero so odkazane glasom številke na krušni izkaznici, bodisi ker ne poznajo visokih četverostavnih številk ali ker si iste težko zapomnijo.
Da se te težkoče odpravijo, odreja mestni magistrat sledeče delne izpremem-be dosedaj obstoječih predpisov,
1.	Vse, eni prodajalni kruha in moke odkazane krušne izkaznice se bodo v bodoče opremile z enako številko. N. pr.: Pekarna Dolinar Pred Škofijo prodaja kruh vsled te izpremembe na krušne izkaznice št. 1, pekarna Bizjak na Poljanski cesti na izkaznice št. 2 itd.
Popoln načrt razdelitve se istočasno pbjavi, obenem pa se označijo prodajalne z izobešenjem dotičnih številk. Ravno isto velja tudi za prodajalne za moko.
2.	Dosedanje tekoče številke ostanejo v svrho kontrole začasno še natisnjene, so pa za stranke same brez vsakega pomena.
3.	Dosedanje rimske številke okrajev se popolnoma opuste, okraji sami pa ostanejo kakor dosedaj neizpremenjeni.
4.	Predstoječi predpisi stopijo v veljavo 5. januarja 1917, to je z izdajo izkaz nic, ki bodo opremljene z novimi številkami. Ostali predpisi o prodaji kruha in moke, kolikor se ne izpremene s pred-stoječo delno pouredbo, ostanejo še nadalje v veljavi, istotako tudi vsi tozadevni kazenski predpisi.
V Prodajalci kruha in moke.
Prodajalci kruha: I. Na št. 1 Dolinar, Pred Škofijo 11; 2 Bizjak, Poljanska cesta 25; 3 Vojna prodajalna, Šolski drevored it. 8; II. 4 Žužek, Sv. Fiorijana ulica 8; 5 Zalaznik, Stari trg 21; 6 Mole, Sv. Fiorijana ulica 21; 7 Vojna prodajalna, Stari trg 34; 8 Vojna prodajalna, Stari trg it. 34; III. 9 Leskovec, Opekarska cesta; 10 Konzum, Krakovski nasip 10; 11 Vojna prodajalna, Rimska c. 5; 12 Vojna prodajalna, Rimska cesta 5; 13 Vojna prodajalna, Breg 20; IV. 14 Trček, Breg 4; 15 Zalar, Stari trg 3; 16 Konzum, Zvezda; 17 Žabnikar, Zvezda; 18 Beden, Tržaška cesta 4; V. 19 Jakin, Dunajska cesta 5; 20 Pire, Sv. Petra cesta 9; 21 Vojna proda jalna, Prešernova ulica št. 26; 22. Godec, Dunajska cesta; 23 Vojna prodajalna, Marije Terezije cesta 7; VI. 24 Pauer, Sv. Petra cesta 48; 25 Bončar, Sv. Petra cesta št. 41; 26 Balažič, Kolodvorska ulica; 27 Podboj, Sv. Petra cesta; 28 Štravs, Škofja ulica 15; VII. 29 Konzum Sp. Šiška; 30 Okorn, Sp. Šiška; 31 Kaučič, Sp. Šiška it. 185; 32 Tušar, Sp. Šiška; 33 Skubic, Sp. Šiška 199; VIII. 34 Stupica, Martinova cesta; 35 Cizej, Zalokarjeva ulica; 36 Bla. žič, Martinova cesta; 37 Jezeršek, Zalo-ika cesta; 38 Žužek, Novi Udmat; 39 Kon zum, Bohoričeva ulica; 40 Konzum, Zaloška cesta 15; IX. 41 Starič, Sv. Fiorijana ulica 31; 42 Vrtačnik, Karlovska cesta it. 30; X. 43 Drobtina, Glince; 44 Aubelj Glince; 45 Žvagen, Rožna dolina; 46. Kon zum, Glince 207; 47 Konzum, Glince 217
Prodajalci moke: I. Na št Spenko, Kopitarjeva ulica 1; 2 Jerman, Poljanska cesta 5; 3 Ravhekar, Pred škofijo 20; II, 4 Zore, Sv. Fiorijana ulica 26; 5 Zorman, Stari trg 34; 6 Tome, Karlovska cesta; 7 Vreček, Glavni trg 24; 8 Zorman, Stari trg 34; III. 9 Jelačin, Krakovski nasip 1; 10 Konzum, Krakovski nasip 10; 11 Ješe, Rimska cesta 8; 12 Jelačin, Rimska cesta 1; 13 Velkavrh, Rimska cesta 3; IV. 14 Leskovec-Meden, Jurčičev trg; 15 Stacul, Šelenburgova ulica 4; 16 Konzum, Zvezda; 17 Elbert, Kongresni trg; 18 Faj-diga, Križevniški trg; V. 19 Planinšek, Dunajska cesta 22; 20 Ilolzer, Dunajska cesta 10; 21 Fabiani, Prešernova ulica 14; 22 Zore, Dunajska cesta 36; Zore, Dunajska cesta 36; VI. Simončič, Sv. Petra cesta 44; 25 Mencinger, Sv. Petra cesta 42; 26 Jerše, Sv. Petra cesta 12; 27 Oman, Radeckega cesta 2; 28 Štravs, Škofja ulica 15; VIL 29 Konzum, Sp. Šiška 56 30 iSimončič. Se. Šiika 2; 31 Zorman, Sp. Ši-
ška 91; 32 Pintar, Sp. Šiška; 33 Skubic, Sp. Šiška 199; VIII. 34 Šarabon, Martinova ccsta 14; 35 Šarabon, Zaloška cesta 1; 36 Mencinger, Zaloška cesta 13; 37 Sušnik, Zaloška ccsta 21; 38 Zorman, Zaloška cesta; 39 Konzum, Bohoričeva ul.j 40 Konzum, Zaloška cesta 15; IX. 41 Klemene, Dolenjska cesta 13; 42 Marenče, Dolenjska cesta 20; X. 34 Marn, Glince 141; 44 Jelačin, Glince 3; 45 Jeločnik, Rožna dolina 148; 46 Konzum, Glince 207; 47 Konzum, Glince 214.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 3. jan. 1917.
Župan: Dr. Ivan Tavčar.
Svo.cem vpokMii nekoliko pojasnila.
Prvič v zadevi poizvedovanja za pogrešanimi voja-k i. Število v vojni pogrešanih in izgubljenih našincev je tako ogromno, da smo lahko po pravici vznemirjeni. Naše ljudstvo, t. j. naši očetje in matere, žene in otroci plakajo, ker jih muči strašna negotovost o usodi svojih dragih, ki so bili poklicani, da polože svoje življenje na žrtvenik domovine. Pisarne, ki poizvedujejo za pogrešanimi, so po njihovih svojcih oblegane dan za dnem in morajo biti priče pretresljivih dušnih pojavov teh nesrečnih. Največje dobro delo bi te pisarne pač storile, ako bi zamogle vstreči željam in prošnjam, ki se gromadijo na njihovi mizi. A žal, pisarne tega ne morejo. Na podlagi zelo skromnih podatkov, ki so jim o pogrešanih na razpolago, poizvedujejo, iščejo... a uspeh njihovega poizvedovanja je tako neznaten, slučaji, ko se zares izve za usodo ali bivališče pogrešanih, so tako redki, da se moramo v očigled tega vprašati, bo-li kedaj mogoSe izvedeti, kaj se je z našimi dragimi v vojni zgodilo. Uradi »Rdečega križa« in dru gi. do katerih se svojci pogrešanih obračajo, beležijo slučaj za slučajem v svoje predale in obveščajo stranke s kratko suhoparno opombo: »O pogre šanem v naših zaznamkih ni sledu, na slov Vaš smo si zabeležili, ko kaj zanesljivega izvemo, Vam takoj sporočimo.« In svojci čakajo, čakajo tedne, če-kajo mesece na željeno poročilo, a čakajo — zaman! In zakaj? Edino za to, k e r p o i z v e d o v a 1 n i m uradom nedostaje zanesljivih virov za poizvedovanje in se morajo zadovo Ijiti s tem, kar jim dajo svojci na razpolago. In to je zelo pomanjkljivo, ne zadostno. Vendar se je našla pot, ko se bo odpomoglo temu občutnemu nedo statku, pot, po kateri bocle mogoče v krajšem času doseči gotovost o usodi pogrešanih. V tem oziru bodo sodelovali vsi poklicani krogi in polagamo na srce našemu ljudstvu, da se pomiri in nekoliko počaka. Ker bi bilo pod se danjimi okoliščinami brez uspeha poizvedovanje, naj svojci potrpe, da se jim nudi pripomoček za dosego želje-nega cilja in si ne delajo nepotrebnih skrbi in potov. Toliko v pojasnilo in pomirjenje našemu ljudstvu v teh težkih mukotrpnih časih.
In še pametno besedo v stvareh podpor za preživlja-n j e. Tudi v tem pogledu vlada med ljudstvom velika nejasnost. Vsakdo želi podpore, ki ima sorodnika v vojski, pa bodi za to opravičen ali ne. Zakon določa vzdrževalnino le v slučajih, ko je to po naravi rodbinskih od-nošajev utemeljeno. A svojci vpoklicanih so često drugih misli in pravijo: ako imam sorodnika pod zastavami, sem tudi opravičena zahtevati po njem vzdrževalnino. A temu ni tako in ker se ljudstvo ne drži pravil, določenih po zakonu, nastajajo nesoglasja in zmešnjave. Ljudje oblegajo vzdrževalne komisije in zahtevajo vsakovrstne podpore pod najrazličnejšimi pretvezami in nalagajo komisijam veliko nepotrebnega dela.
Resnica je, da se nahajajo v zakonskih določbah za posamezne slučaje nekake dvoumnosti, katere si ljudje tolmačijo po svoje. Take dvoumnosti bi bilo zares koristno odpraviti, da se prepreči nepotrebno ^prizadevanje. Veliko je torej na tem, kako se zakon tolmači in kako se vporablja tolmačenje za resnične odnošaje. Na sestavi prošenj je tudi mnogo ležeče. Nikdo naj torej ne prosi podpore, ki nima že v naprej zagotovila, da bo njegova prošnja vslišana. Tako prihrani prevaro sam sebi in komisijam nepotrebno delo. Ker ne vemo, kako dolgo bodo še trajale razmere, ki silijo ljudi k podporam, hočemo objaviti čimprej nekaj nasvetov, po katerih se bo v bodoče ravnati onim, ki iščejo vzdrževalnine, a si. niso na jasnem glede načina, kako priti do cilja. Naj torej nekoliko oti-nehajo ker se moramo v tem pogledu posvetovati z raznimi prizadetimi krogi in naj ne vlagajo na »lepo prošenj za podpore. ,
e novice.
Krobatinov zaklad. Pod pokroviteljstvom vojnega ministra generalnega polkovnika barona pl. Krobatina se je v vojnem ministrstvu ustanovil poseben zaklad, iz katerega bodo dobivali podporo invalidni, poškodovani ali drugače pomoči potrebni častniki, vojaški duhovniki in vojaški uradniki (v posebnega ozira vrednih slučajih tudi aspiranti) c, in kr. armade, c. kr, deželne brambe, c, kr. črne vojske in c. kr. orožništva v aktivnem stanju ali miru, v rezervi, v razmerju izven službe, v evidenci itd. Zaklad je razdeljen v dve skupini: razdelitveni fond, ki obsega dve tretjini celokupnega premoženja, in trajni fond. Kot podpore se bodo vsako leto razdelile obresti obeh fondov in štiri-desetina prvotne višine razdelitvenega fonda. Podpore se bodo dajale kot enkratni prispevek, in sicer do največ 1000 K letno na osebo. Enainista obesa more tudi večkrat dobiti podporo, ki se sme v izrednih slučajih zvišati tudi na 1500 K. Uprava fondov je v rokah treh generalov, predsednik mora biti sekčni načelnik v vojnem ministrstvu; dalje je v vodstvu uprave pet štabnih in pet višjih častnikov in dva ga-žista; tretjino zakladne uprave zasede c. dr. domobranstvo. Služba aktivnih funkcionarjev je častna. Prošnje za podpore se vlagajo službenim potom oziroma potom pristojnih evidenčnih oblasti. Podpore se bodo razdelile na posamezne vrste orožja in skupine po posebnem ključu, ki se bo določil sorazmerno s številom ranjencev. Člani ogrskega domobranstva tu ne prihajajo v poštev, ker bo zanje poskrbela ogrska vlada. Krobatinov fond ima namen, dopolniti skrb države za vojne udeležence, ker je pač pričakovati, da država spričo neštetih potreb ne bo mogla vsemu kaj. Naš hrabri častniški zbor pa pač zasluži, da poskrbimo, da njegovi člani po vojni ne bodo morali trpeti radi nezadostnosti gmotnih sredstev. Zato je upati, da bo poleg dosedanjih velikih zneskov došlo zakladu Še toliko novih prostovoljnih prispevkov, da bo mogla ta ustanova v celem obsegu vršiti svojo nalogo.
— Nekdo, ki bi hoiel zaviti uro za par stoletij — nazaj! V brnskem »Hla-su« predlaga neki »star politik« povsem resno, naj bi se uvedel kot državni jezik — latinski jezik! Pravi, da naj bi v poslanski in gosposki zbornici, pa tudi v viših službah, poizkušali z uvedbo latinščine, pa da bi videli, kako dostojno se to posreči. Na srednjih in visokih šolah da se bo obračala večja pozornost latinskemu jeziku, kandidatje za poslanstvo se bodo marljivo učili latinski in se ne bodo mogli analfabetje več vsiljevati za poslance. V parlamentu ne bodo več držali velikih govorov za ulico, a zakonski predlogi se bodo hitro reševali. Tu imate! Državniki in politiki si razbijajo glavo, med narodi se bijejo hudi boji radi rešitve avstrijskega problema, toli kompliciranega radi narodnostnih razmer v državi. Kar se oglasi tu skromen človek z naj-enoslavnejim predlogom, kako bi izginila naša politična in parlamentarna mizerija in bi nastopila prava pravcata idila.
V * > A .
■ II- i t- l	t
' .. .' i. i ' 1
.'... .	, < T •
? /'. v ' . \
i 4
I
—	Novoletne pozdrave naših vojakov smo še priobčili v čerajšnji in današnji številki »Slovenca«. Š tem novoletne pozdrave naših vojakov zaključujemo. Iskrena jim hvala, da so se nas spomnili v tako velikem številu! Domovina je njihne pozdrave sprejela z vročo ljubeznijo.
—	Iz Tržiča. V 1. 1916. je bilo rojenih 68, mrličev 96, porok 16, cerkvenih govorov poleg krščanskega nauka popoldne ob nedeljah 201, obhajancev 66.000. V farni knjižnici, ki šteje 499 knjig, se jih je prebralo 1850. Po žup-nem uradu je bilo nabranih in odposlanih za vojne namene od početka vojske do konec I. 1916.: 4200 K, med domače reveže in po vojski prizadete je bilo razdeljenih potom župnega urada v 1. 1916. 1720 K, Vincencijeva družba je razdelila nad 1200 K. — Prihodnje predavanje v »Našem domu« bo v torek 9. t. m. ob 8. uri zvečer. Vselej po predavanju posluje »Čebelica«, ki je lansko leto imela precej vlog. Tudi društvena knjižnica je na razpolago ta večer.
—	Noša enoletnih znakov rezervistov, nadomestnih rezervistov in črnovojnikov.
Rezervistom, nadomestnim rezervistom in črnovojnikom prveka poklica se sme za dobo vojne dovoljevati noša znakov enoletnega prostovoljstva, če dokažejo, da so do 1. novembra 1916 pridobili polno pravico enoletnega proslovolstva. Za pri-zi anie pravice do znakov je prositi pri
svojem krdelu, ki provizorično dovoljuje nošo znakov, definitivno nošo pa nadaljuje pristojno dopolnitveno okrajno poveljstvo. DDostojanstvo se označuje: rezervni desetnik z znakom enoletnega prostovoljstva, nadomestni rezervni pešec z znakom enoletnega prostovoljstva, črnovojni poddesetnik z znakom enoletnega prostovoljstva.
Varnostne odredbe proti sovražnim letalcem v Gradcu. Graško namestništvo je izdalo obsežne odredbe proti sovraižnim letalcem. Znamenja o bližanju sovražnih letalcev bodo dajali s streljanjem, s tovarniškimi piščalkami in s trobljenjem »re-traite« po vojašnicah. Slične naredbe proti sovražnim letalcem so proglasili v Celju in Mariboru.
—	Mladeniči rojeni leta 1899 se pritegnejo v kratkem k prebiranju.
—	Umrl je v celjski bolnišnici vojak 87. pp. Mihael Požarnik.
Nesreča v Šibeniku. V Šibeniku, v tovarni sufida, se je podrla streha glavnega poslopja in padla na delavce. Veliko delavcev je lahko ranjenih, pet težko, dva sta pa mrtva.
Grško-katoliška administratura, ki se je dosedaj nahajala v Sarajevu, je z dne 1. jan. 1917 prestavljena v Banjaluko, da bo tako v neposredni bližini svojih vernikov.
—	Izvlečki iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke od večjega dohodka v 1. 1914. in 1915. za davčna okraje: Postojna, II. Bistrica, Senožeče in Vipava so razpoloženi v javni vpogled od 8. do 21. januarja 1917 v prostorih davčne oblasti c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni (pritličje, soba štev. 6).
—	Podaljšanje veljavnosti obrazcev z neposredno natisnjenimi vrednotnicami, oziroma nadaljnja zamena vojnih znamk.
Veljavnost obrazcev z neposredno natisnjenimi poštnimi vrednotnicami prejšnje izdaje (pisemski ovitki, zalepke, dopisnice, ovojnice, naslovni lističi itd.) in uradno izdanih zalepk, navadnih in dvojnatih poštnih dopisnic za tuzemski in inozemski promet, ovojnic, naslovnih pol, pnevmatičnih poštnih dopisnic, pnevmatičnih zalepk in pnevmatičnih pisemskih ovitkov prejšnje izdaje se podaljša do konca meseca marca 1917. Po potrebi se plača znesek, ki manjka do polne nove pristojbine, z dodatnimi znamkami ali potom neposredno natisnjenih vrednotnic. Ne podaljša se pa rok, ki je dovoljen na podlagi naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 16. oktobra 1916, št. 30.109 P (poštni in brzojavni naredbenik št. 91, naznanilo št. 156) razpošiljateljem perijodič-nih cenovnikov itd. za porabo naslovnih pasic in ovojev s prilepljenimi ali natisnjenimi časniškimi znamkami. Za obrazce z neposredno natisnjenimi poštnimi vrednotnicami prejšnje izdaje, ki se ne porabijo do konca marca 1917, izvrši c. kr. dvorna in državna tiskarna brezplačno dodatni natisk na novih obrazcih, če se predložijo mesca aprila 1917. Ravno tako se zamenjajo zgoraj navedene poštne ce-lotnice v mesecu aprilu 1917 pri vseh poštnih uradih brezplačno proti drugim poštnim vrednotnicam. Od 1. maja 1917 nadalje se ne plača nobena odškodnina za vzorce in celotnice, ki so bile vzete iz prometa.
Obenem se razglaša, da se morejo od 1. januarja do 28. februarja 1917 zamenjati pri poštnih uradih vojne znamke in z na-tiskom nanovo izdane jubilejne dopisnice proti pisemskim znamkam enake franka-turne vrednosti. Povišek, s katerim so se znamke in dopisnice prodajale in kateri je že zaračunan v dobrodelni namen, se pa pri menjanju ne upošteva. Na ta način morejo tudi prodajalci vrednotnic zamenjati vojne znamke in dopisnice, ki so jim morebiti še ostale, proti pisemskim znamkam enake frankaturne vrednosti.
Pri tej priliki se tudi opozarja, da izgube pisemske in časniške znamke prejšnje izdaje z 31. decembrom 1916 svojo veljavo in da se zamenjajo le od 1. januarja do 28. februarja 1917 brezplačno proti poštnim vrednotnicam tekoče izdaje.
Gospodarstvo.
Maksimalnih cen vino glasom poročila »Corriere d' Italia« v Italiji ne mislijo uvesti. To omenjeni list poizve iz brzojavnega odgovora italijanskega kmetijskega ministrstva na tozadevno vprašanje sicilijskih vinogradnikov.
Kali. V letu 1915 se je v Nemčiji prodalo kalijevih in magnezijinih soli f*upno 6,797.763 kvintalov (leta 1914. skupno 9,039.883 kvintalov). Največ sa jc odprodalo kajnita in silvinita t. j. 2,489.001 kvintalov in 40% kalijeve soli 2,880.705 kvintalov. Kali a se je v Nemčiji porabilo leta 1911 4,798.385 q, leta 1912 5,285.650 q, leta 1913 6,042.828 q, 1. 1914 5,378.092 q, 1. 1915 pa 5,671.235 q. Poraba kalija tedaj v Nemčiji stalno raste, izvoz je pa zelo nazadoval. Vzrok temu so znana dejstva radi izvoznih prcpovedL V letu 1916 se jo dovolilo
uvažati kalijeve soli tudi v Avstrijo n bo prodaja kalija v letu 1916 izdatno večja, ker se pridružijo domačim odjemalcem tudi tuji.
Promet z jaici se je tudi v Nemčiji uredil. Marsikoga bo morda zanimalo zato izvedeti koliko Nemčija sama pro-ducira in v koliko je bila pred vojno navezana na uvoz. Računajo, da je Nemčija producirala na leto dobrih o milijard ali bolje 5110 milijonov jajec. Kljub vsestranskemu pospeševanju pe-riAtninarstva pa se je še veliko jajec moralo uvažati. Leta 1913 se je v Nemčijo uvozilo 166.266 t jajec. Od te množine sta uvažali Rusija 72.238 t, Avstro-Ogrska pa 67.196 t, obe državi tedaj približno pet šestin vsega uvoza. Kot importne države druge vrste so bile udeležene Nizozemska z 8411 t, Italija 7 5483 t, Rumunija z 5343 t, Bolgarija z 3574 t, Srbija z 1271 t in Turčija z 1110 t. Skupna vrednost uvoženih jajc je predstavljala vrednost 187 milijonov mark. Uvoz jajec je vsled vojske silno •nazadoval, ker vodijo razen Avstroogr-ske, Bolgarije in Turčije skoro vse druge importne države vojno proti nam in je tedaj vsak uvoz v Nemčijo takorekoč nemogoč in se najznatneje občuti iz-padek uvoza iz Rusije.
LluUHansKe novice.
lj Glasba v stolnici. .Tutri na praznik sv. treh Kraljev se bo pri pontifi-kalni maši ob desetih izvajala Brosi-gova Missa v H-molu in D-duru, Foer-sterjev gradual dr. Kimovčev ofertorij; po sv. maši Premrlova pesem v čast sv. trem Kraljem.
lj V »Šentjakobskem prosvetnem društvu« se vrši v soboto, dne 6. t. m. na praznik sv. Treh kraljev, društveno predavanje s skioptičnimi slikami. Začetek točno oh 6. uri zvečer.
lj Katoliško društvo za delavke ima v nedeljo, dne 7. t. m. ob 7. uri zjutraj v Križevniški cerkvi sv, mašo s pridigo in skupnim sv. obhajilom.
lj Deželni predsednik v Dnevnih zavetiščih. V torek dne 2. t. m. je počastil g. deželni predsednik grof Attems v spremstvu g. c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. Mihaela Opeke šišensko Dnevno zavetišče za revno šolsko mladino, ki je nastanjeno v Fava-jevi hiši poleg državnega kolodvora. Gosta sta prišla ob tri četrt na 12. uro ko je bila ravno še dekliška skupina pri kosilu. Voditelj zavetišča Josip "VVagner je predstavil zavetiško nad-zorovateljico in gospodinjo Marijo Novakovo in ta dan zaposleno učitelj stvo. — Istega dne okrog 10. ure popoldne sta navedena gospoda posetila tudi ljubljansko Dnevno zavetišče v baraki na Bleiweisovi cesti.
lj Otvoritev nove vojne kuhinje, V smislu sklepa mestnega aprovizačnega odseka se ima otvoriti nova vojna kuhinja z meščansko vojno hrano. Kosilo naj bi stalo 1 K 20 vin., večerja 1 K. Da se dobi pregled, koliko in kaki ljudje se zanimajo za novo kuhinjo, naj se vsi prizadeti tekom prihodnjega tedna pismeno priglase na naslov: »Mestna aprovizacija I. (vojna kuhinja) v Ljubljani«. Navesti je natančen naslov (ime, priimek, stan in stanovanje), eventuelno število rodbinskih članov ter mesečne dohodke priglašenca, oziroma rodbinskega poglavarja in drugih rodbinskih članov, ki se prehranjujejo v skupnem gospodinjstvu. Z ozirom na namen akcije in ker so prostori nove vojne kuhinje pičlo odmerjeni, bo pristop dovoljen v prvi vrsti ljudem, katerih dohodki so tako majhni, da trpi vsled njih v današnjih časih redna prehrana.
lj V spomin obletnice smrti poslanca g. Povšeta je darovala revni šolski mladini na II. mestni deški šoli blagor, gospa Amalija dr. Pogačniko-v a 40 K. Enak znesek je darovala že prej I. mestni šoli. — Bog plačaj plemeniti dobrotnici! — Vodstvo.
lj Uvedba dovozne službe v Ljubljani državni kolodvor. Od 15. januarja 1917 naprej dovozila bode železnica v stanovanje oziroma v trgovinske prostore prejemnikom na ljubljanski državni kolodvor prihajajoče brzovozno in tovorno blago v kosih, ako stranko ne bodo dale drugih navodil. Natančnejše določbe o tem in posebno kar se tiče od dovoza izključenega blaga, kakor tudi cene so razvidne iz razglasov, ki so nabiti na kolodvoru.
lj Naznanitev sank. Rok za naznanitev sank je potekel. Kdor ni naznanil svojih sank v mestnem vojaškem uradu, naj to nemudoma stori, da se izogne kazni. *
lj Štetje konj in voz. Konje Ln vozove je bilo do 21/12, 1916 naznaniti mestnemu vojaškemu uradu. Kdor je zamudil naznanitev, naj to hitro popravi, da se izoone kazni,
lj Ker nI po svojem bratu ničesar podedoval. Anton Zorman, čevljarski pomočnik v Spodnji Šiški, je izmaknil iz zaklenjene kašče svoji svakinji Ka-
tarini Zorman več moško in žensko obleke, kos platna, ročni voziček in še več drugih reči v vrednosti 520 K. Obdolženec je tudi kupil prstan s 5 brl-ljanti, ki je bil ukraden iz neke sobo ljubljanskega hotela pri »Južnem kolodvoru«, katerega sta izmaknila dva mlada tatinska tovariša in od katerega je dobro vedel, da je ukraden. Obdolženca, ki ima že več predkazni, je sodišče obsodilo na 15 mesecev t e ž -k e j e č e.
lj Umrli so v Ljubljani: Viljemina Jereb, zasebnica, 76 let. — Katarina Govekar, rudarjeva vdova, 36 let.
Rožne novice.
»Kronski belec«, V dvornih koniušni-cah v Budimpešti so več tednov vadili konje, ki so imeli priti v porabo pri kronskih slavnostih. Posebno pozornost so posvečali belcu »Krezu«, ki je imel nositi novega cesarja na kronski grič. Na dvorišču konjušnic so nasuli ravno tak grič in ob vajah je igrala godba, udarjali so na bobne in trobili na rogove, da se je žival navadila na hrup. Konja je vadil dvorni jezdec Adolf Lechartier, pa tudi ces^r sam ga je parkrat jezdil za poskušnjo. »Krez« je domačega plemena, 8 let star in 16 pedi visok. Za vsak slučaj so imeli pripravljenega še drugega belca. Na dan kronanja so opremili »Kreza« s prekrasno, bogato z zlatom vezeno jezdno opravo, ki je služila tudi ob kronanju Franca Jožefa I. 1. 1867. Po kronanju so prepeljali »Kreza« v dvorno konjušnico v Kladrub, kjer bo vžival »milostno pokojnino« do svojega konca, ne da bi še kdaj služil za ježo ali kakorkoli. Enako priietno usodo je imel tudi njegov predhodnik iz 1. 1867., ki je zelo^doloo živel. Ko je poginil, so mu sneli eno podkev in jo poslali na Dunaj, kjer so jo dali vdelati v srebro in vrezati vanjo konjevo legendo. Shranjena je v dvorni se^larnici.
Vol snedel za 1600 K papirnatih bankovcev, Kmetica Frančiška Latal v Hro-mu na Češkem je prodala kravo za 1600 K, Podala se ie v hlev, da bi papirnati denar še enkrat dobro preštela. Komaj je začela šteti, jo je poklicala sosedinia iz hleva, da jo vpraša nekaj važnega. Kmetica je v naglici pustila denar na tleh in je zapustila hlev. Ko se je zopet vrnila v hlev, je vol, ki se je bil med tem časom odtrgal od jasli, požrl skorodane vse papirnate bankovce.
— Angleži zadovoljni z avstrijskimi civilnimi ujetniki. »Daily Mail« poroča, da so kmetske posestnike v Surrey opozorili, naj sprejmejo za dela na polju avstrijske civilne ujetnike. Veliko jih že dela. Nikjer niso povzročali težav. Plače so običajne; posestniki, ki jih tudi prehranja-jo, jim odtegnejo za hrano 12 šilingov in tri pence na teden.
Novo Rendičevo delo. Naš stari mojster je dovršil novo krasno delo. Je to grupa v gipsu, ki predstavlja mlado deklico, ki jemlje z osliča leseno posodo za vodo. Držeč jo na kolenu, jo iz-praznuje, med tem ko osel živo ybha vodo. Mojster Rendič je bil toliko lju-beznjiv, da nam je pokazal to grupo, namenjeno v Dalmacijo (menda za okrasek nekega vodnjaka). »Narodnemu listu« pišejo: »Stari mojster se nikdar ne oddaljuje mnogo od svojega navadnega načina. V vsakem njegovem delu ste združeni dobra in primerna zamisel in precizna izdelava. Tako tudi tu. Idilična lepa grupa je nadaljevanje onih njegovih davnih del, ki so izzivala toli mnogo simpatij in priznanja, 'ter nam kaže jasno, da je stari mojster v 63 letu svoje dobe .še vedno mlad in neizčrpen.« Živel naš mojster Rendič! Naj nam ostane tak še mnogo let kot živa priča o snovanju na polju umetnosti na našem slovanskem jugu!
Dunaj, 4. januarja. (Kor. ur-) Poročalo se je že, da je domobransko sodišče na Dunaju obsodilo dr. Karla Kramaža in dr. Alojzija Rašina radi hudode^tva veleiz-daje po § 58. c. k. p. in proti vojni sili države po § 327. v. k. r., dalje tajnik lista »Narodni Listy« Vincenca Cervenka in zasebnega uradnika Jožefa Zamazala radi hudodelstva vohunstva po § 321, v. k. p. na smrt; Ivramafu in Rašinu se je izrekla tudi izguba akademične časti doktorstva. Proti tej razsodbi so vložili navedeni ničnostno pritožbo pri najvišjem deželno-brambnem sodišču, ki jo je po osemdnevni javni razpravi 20. novembra 1916 odklonilo. Razsodba je s tem postala pravo-močna. Njegovo Veličanstvo je zdaj nad navedenci razglašeno smrtno obsodbo naj-milostnejše spregledalo. Mesto odpuščene smrtne kazni se je navedenim prisodila težka, po postavi (k. p. po noveli s 15. nov. 1867), poostrena ječa, in sicer: proti Karlu
V__i c	----1: Al-:,:;.. p„.1
iiianiaiu	lev, ju ull ^~kiOj/.iju Ua^illu
let, proti Vincenr'1 Cerv;nka in Jož. , mazalu pa 6 let.
Razsodba v Kramafevem procesu.
Dunaj, 4. jan. (K. u.) Iz obsežne razsodbe v procesu Kramaf in tovariši so najvažnejše naslednje točke:
Prvosodna razsodba je ugotovila, da je dr. Kramaf kot voditelj' pansla-vistične propagande in češkega ruso-filnega gibanja z zavednim sodelovanjem pri podjetjih,, ki so stremila za razbitjem monarhije, deloval proti lastni državi precl vojno in še potem. Tako v sovražnem kakor tudi v nevtralnem inozemstvu se je začela na daleč raz-prežena in organizirana revolucionarna propaganda, katere cilj je bil: Razbiti našo monarhijo z iztrganjem Češke, Moravske, Šleške, op-ske Slova-kije in drugih ozemelj, kjer prebivajo Slovani, kakor tudi za povzročiti in povečati nevarnosti za avstro-ogrsko monarhijo od zunaj, pripraviti državljansko vojno v notranjosti in z vsemi sredstvi delati posebno na to, da se ustanovi od Avstro-Ogrske neodvisna češka država.
Sredstva propagande so bila: Izdajanje časopisov, ki so skoraj izključno posvečeni misli, da se Češka odtrga (La Na-tion tcheque, L' Independance tcheque, Čehoslovan in Čehoslovac), objavljanje nastopov, oklicev, programov, izjav in' člankov tudi v drugih inozemskih listih, ustanavljanje društev in akcijskih odborov za pripravo in dosego navadenih ciljev, prirejanje shodov in kongresov (Praga 1908 in 1912, Petrograd 1909 in dr.) in končno organiziranje in ooremljenje čeških prostovoljskih legij na Ruskem, Francoskem in Angleškem, kakor tudi njihova uporaba v sovražnih armadah. Razen tega se je pokazala po izbruhu vojne v posameznih deželah po krajih s češko manjšino vrsta pojavov, ki niso le izražali izrecno državi sovražnega mišljenia, marveč so bili sposobni, da tudi občutno oškodujejo uspešno izvršitev vojne tako na gospodarskem kakor na volaškem poprišču.
Ta program da so širili na eni strani v inozemstvu bivajoči in po izbruhu vojne iz domovine pobegli Čehi (med katerimi treba v prvi vrsti imenovati poslance Ma-saryka, Diiricha in prejšnjega urednika »Narodnih Listov« Pavla, ki je kot orapor-ščak s fronte pobegnil k sovražniku), na drugi strani pa inozemci, ki so se že tudi pred vojno zanimali za takoimenovano češko vprašanje v monarhiji sovražnem zmislu, po izbruhu vojne pa so se izkazali kot izrečni sovražniki naše države (Dčnis, Leger, Cheradame, grof Bobrinskij, generalni ooročnik Volodimirov in dr.).
Ta list je tudi sicer še nekaj časa po izbruhu vojske pisal monarhiji sovražno. Posebno se je opozarjalo na poročila, ki so bila ugodna našim sovražnikom, za nas pa neugodna, hvalile so se politične in gospodarske razmere sovražnikov, grajale so se razmere v naši monarhiji, prikrito se je pozivalo na pasiven odpor proti potrebščinam vojskovanja in posebno proti obema prvima vojnima posojiloma je značilo takratna porčila »Narodnih Listov«.
Obsodba nadalje pravi, da je bilo poklicano v življenje že dolgo pred izbruhom vojske od posameznih čeških politikov, tako posebno dr, Kramaf, pod krinko neo-slavizma na slovanskih ' kongresih in pri drugih priložnostih gibanje in se ga povečalo, ki se je skrivalo pod geslom »slovanska vzajemnost« ter se je v začetku iz kul-turno-narodne razvila v veleizdajalsko, med tem ko je v resnici delovalo za odtr-ganjem češko-slovanskega ozemlja od monarhije. Po prepričanju vojnega sodišča je dr, Kramaf »začetnik, ustanovitelj, kolovodja«, obtoženi Rasin je pa le »oddaleč udeležen, ker sta povzročitelja dogodkov v tu- in inozemstvu in tudi na bojišču delovala.
1,	V kolikor je šlo za revolucijsko propagando v ijiozemstvu, se je doznalo, da je bil obtoženec v zvezi z izdajatelji, zaščitniki in z uredniki posameznih vele-izdajalskih listov in publikacij; posebno z Brancianinovom, Bobrinskim, Dčnisom, Masafykom, Pavluom, Propperom in z drugimi; sodeloval je dalje pri listu »No-voje Zvona«, v katerem listu se je pred in po izbruhu vojske neprikrito zahtevalo, naj se monarhija razbije; na naslovnem listu je izrecno imenovan. Posebno se mora opozarjati, da se ideje, stremljenja in besedilo te veleizdajalske tiskovine in obtožencev zelo ujemajo z onim »Narodnih Listov«.
2.	Dr. Kramaf se je posluževal »Nar. Listov« kot glasila svoje politike in je odločimo vplival nanje, A tudi Rašin je deloval kot urednik pred vsem-v Kramaf -ovem smislu, dasi je njegovo delovanje zaostajalo za Kramafovem, ker je deloval bolj na gospodarskem in na finančnem polju.
Kramafovo delovanje najbolj dokazujejo trije članki »Narodnih Listov« 4. avgusta 1914, 1. januarja 1915 in 6. aprila 1915. V njih se je Kramaf navduševal za Qsvobo-lUve po zmagi sporazuma malih narodov v svetovni vojski in za napredek, ki ga bo dosegel narod, ko se bo iz 'teme ir< oonižania vzbudil v novo življenje. Če-
ški narod bo moral razviti svojo moč, slogo in organizacijo šele po katastrofi, do katere mora sedanja vojska dovesti, (Dalje.)
Književna poročila Katoliške Bukvarne v Ljubljani.
Med vojsko so nam pošli obširnejši književni katalogi, ker v teh razmerah ni mogoče tiskati novih cenikov slovenske književnosti, bomo na tem mestu polagoma imenovali one knjige, ki se mnogokrat rabijo in so še dobiti. Cene se razumejo s poštnino vred.
Sienkiewicz, Rodbina Polaneških. Roman
Vez. 13 K 90 vin. Sienkiewicz, Mali vitez. Roman. Vez. 10 K 40 vin.
Meško, Ob tihih večerih. Vez. 5 K 60 vin, Murnik, Jari junaki. Humoreske. Vez. 4 K, Milčinski, Pravljice. Vez. 4 K 50 vin. Doktorja Franceta poezije, uredil Pintar,
Vez. 1 K 80 vin. Kette, Poezije. Vez. 3 K.
Kržič: Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju; cena s poštnino vred broširana 1 K 90 vin., vezana 2 K 40 vin. Kdo si ne želi srečno živeti posebno v stiskah in nadlogah današnjih dni. Časi gotovo niso umerjeni za srečno in mirno življenje, pa vendar priča ta knjiga, da je mogoče doseči srečo tudi v dneh žalosti in nadlog. Zato je ta knjiga sedanji čas še posebno na mestu. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
—	Iz laškega ujetništva se je oglasil poročnik 27. dom. pp. Rok Zalokar, doma iz Št. Vida pri Ljubljani; težko ranjen je bil v nogo pri 9. laški ofenzivi.
—	Samoumor podpolkovnika. V Zagrebu se je ustrelil podpolkovnik pl. So-mogyi. Bil je 19 mesecev na bojišču. V Zagreb je prišel živčno bolan.
Primorske novice.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti naslednjim osebam: Natale Janko, roj. 1890 v Jankih pri Poreču, kmet, oženjen, zadnji čas rezervist 97. pp. in Peter de Manzini, roj. 1875. v Kopru, bivši mestni občinski svetovalec v Kopru, zadnji čas ognjičar pri 5. trdnjavskem top. polku — oba osumljena zločina po paragrafu 334; dalje Josip Muller, rojen 1887 v Poreču, agent, sedaj odsoten; osumljen je zločina po § 327.
Udom družbe sv. Mohorja iz župnije Renče naznanim, da razpošiljam družbene knjige sedaj podpisani. Kdor jih še ni prejel, naj mi piše. Vsem Renčanom srčno želim kolikor sedaj mogoče veselo novo leto. — Valfentin Pipan, župnik, Št, Vid nad Ljubljano.
Iščejo se: Jožef Rusjan iz Renč št, 59, sedaj stanujoč: Palterndorf, N, 6, išče svojo ženo Marijo, — Fran Podgornik, k. u, k. Mil. Spit. Bar. No. 5, Feldbach, Post Puntigam, Steiermark, išče svoje starše Antona in Marijo Podgornik. — Ivan Bucik, k, u. k. Res. Spit. Waidhofen a. d. Ibbs, išče družino Tomšič iz Sovodenj št, 42. — Jakob Vižin, Palterndorf, N, 6, išče svojega brata Antona Vižin iz Lok pri Gorici, ki je jeseni odšel k vojakom. — Antonija Pahor, Gr, Inzersdorf 141, Zisters-dorf No, 6, išče Jožefa Pahor, katerega zadnji meni znani naslov je bil: I. R. 97. I, A. M. B. Gr. Major Kirsch.
— Svojce išče. Jožefa Leban, Neusie-del a. d. Zaga 39, Post Palterndorf, N. O., išče svoje 76 letne stariš:e Lucijo in Andreja Leban iz Lok št. 2 pri Gorici, dalje Franca Leban z ženo Katarino in dvema otrokoma in Jožefo Leban s štirimi otroci iz Ajševice. Prijazna obvestila na gorenji naslov.
General Focii naslovljen,
Genf, 4. jan. Po pariških uradnih poročilih je poveljujoči general na severnem francoskem bojišču, Foch, odstavljen, na njegovo mesto pa je imenovan general Castelnau.	j
iveielni Dozdrovi našlii voiaKov.
Novoletna voščita jiogil.jtt.io: Ivan Skok, Pristava; poddesetniki: Ant .Skub.c, Grosup-lje, Baje Lorenc, Postojna, Urankar Ant., Moravče; peSci: Franc Skok. Pristava; Franc Faj-far. Vopovel; And. Uršič, Logatec; Fr. Aljaž, Zapoge; desetnik Mihael Mrvec iz Vodic. — A. Hribar, Ihan; V. Orniovšek, Črna; V. Pra-protnik, štajersko; M. Kastelic, Moste. — Ivan Perme, Šmarjeta; Jernej Spiler, Zdole; Franc Vidervol, Rakitnita; Jožef IvanSek; Lazar Bor-don, Istra. — Iv. Štolfa, Št. Peter; Andrej La-vrenčiC, Vrhpolje; Jožef Maver, Dolina; Pavel Fatur, Bača; Fran Valenčif, Javprje; Al. Plahuta, Batuje; Vaso DimitrlC, Bosna; fetovodja Ivan Majcen, štorje. Desetnik Jožef Kran.jc; desetnik Ivan Cebokli. poddesetnik Andrej UrSif. -- Čctovodja Abram Tit; Novak Jožef. Komet Anton; narednik Jožef Sever; desetnik Anton Ovčak; poddesetnik Silv. Pertot; Anton
dsbijat« v <?pecijihi trgeuini za mile
!;tct«m	l^rsma
zet čjuSjc, tcftlctna m':!e, prelni pra$K« itd, na debelo ir» drebne!
mrtev (21./8. 1916); inf. Puc Jernej, 07. p)>, 4. s., Bukovje, 1888, ujet; Cetovodja Puc Gregor, 07. pp., 9. s., Podkraj, 1889. mrtev (13./8. 1916); inf. Pungerčar Josip, 27. doni. pp., 1. s., Št. Jer-uei, 1SOO, ujet; lovec Puntar Rudolf, 20. lov. baon, 2. s., Trst, 1889, ujet; inf. Raspotnik Alojzij, 27. dom. pp., 1. s., Podlipovica, 1880, ujet;, poddesetnik Š,ban Alojzij, 27. dom. pp., 1. s., Biljanu, 1893 ujet; inf.- Skrjanc Pater, 27. dom. pp., 4. s., Cerklje, 1804, ujet; inf. Skcrlc Mihael, 97. pp., 1. s.. Dolenjo Vreme, 1888, mrtev (13./8. 191(3); inf. Skočir Franc, 87. pp., 9. s., Slovenji gradeč, 1892, mrtev (8,/8. 1016); inf. Skočir Anton, 27. dom. pp., 1. s., Breginj, 1894, ujet; inf. Turel Anton, 27. dom. pp., 2. s., Gorica, 1889, ujet; četovodja Zakelj Andrej, 27. dom. pp., 9. s„ Podkraj, 1889, ujet; inf. ZnvcrniH Mihael, 26. dom. pp„ 4. s., St. Peter, 1879, mrtev (29./8. 1910); inf. Zobovič Anton, 87. pp., 9. s., Ptuj, 1877, mrtev (8./8. 1016); inf. Zupane Jakob, 87. pp., 8. s., Celje, 1871, mrtev (20/8. 1916); inf. 87. pp. Zupane Karel, prideljeri 97. pp., 7. s., Šmarje, 1890, mrtev (13./8. 1916).
i
Nekateri ljudje sc zgražajo nad zdravilnim oljem iz morrkega mahu, a ne bo dolgo, ko ga bodo li z veseljem kupovali; zakaj to olje uporabljajo za različne salate tudi najznamenitejše resiavracije in hotli, ne da bi mogel kdnj kak gost zapaziti razliko med tem in finim namiznim oljem. Prepričajte se prej in potem sodite! Več v današnjem inseratu Ivana Dežmana.
Ljudska knjižnica. Na pedbudo mnogih, da bi nadaljevala Katoliška Bukvama z izdajanjem »Ljudske knjižnice«, ker primanjkuje pripovednega berila, naznanjamo, da jc to med vojsko nemogoče, da se pa dobe še vsi dosedaj izdani zvezki s silno zanimivimi povestmi, katerih je velika izbira, n. pr.: Sienkievvicz, Skozi pustinje in puščavo, 2 K 80 vin. — Haggard, Roža sveta 2 K 80 vin. — Haggard, Dekle z biseri, 2 K 80 vin. — Conan Doyle, Znamenje štirih 60 vin. — Dostal, Darovana 60 vin. — Sienkiewicz, Jernač Zmagovač 60 vin. —- Detela, Malo življenje 1 K. — Šenoa, Zadnja kmečka vojska, 1 K 60 vin. — Finž-gar, Gozdarjev sin 20 vin. — Detela, Pri-haječ 90 vin .— Jiiasek, Pasjeglavci 2 I< TO vin. — Alešovcc, Kako sem sc jaz likal 3 K 60 vin. — D jI lan, Iz dnevrika malega poredneža 1 K 40. — Alešovec, ne v Ameriko, 1 K 50. — Coloma, Janez Ne-volja 1 K. — Alešovec, Ljubljanske slike pod drobnogledom 1 K 80 vin.
Za sestavo k napovedi o dohodnini, katero je treba mesca januarja vložiti, je neobhodno potrebna knjiga Žun: Dohodnina. Lahko umijiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšalo bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Ranjeni udje so za bolečine in prehlajenje posebno občutljivi. Potrebno je tedaj, da se ima vedno pri roki kako zanesljivo bol lajšajoče sredstvo. To je kaj lahko, ker se za 6 kron poštnine prosto na vse kraje dobi 12 steklenic Fellcrjevega Uuida iz rastlinskih esenc z zn. »Elza tluid«. To ie jako izvrstno zdravilo in dobro služi proti vsa-kojakim bolečinam in za nego telesa. Več kot 100.000 zahvalnih pisem priča o njega učinku. Edino pristen se naroča »Elza fluid« pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska]. Kuor trpi na zaprtju, naj naroči istočasno tudi prebavo pospešujoče, lagodno odvajajoče rabar-bnra-kroglice z zn. »Elza-kroglice«. Predvojne cene; 6 škatljic stane poštnine prosto samo 4 K 40 vin., 12 škatljic 8 K 49 vin. Tudi drugi Fellerjevi Elza izdelki zelo slove in naj bo tu omenjen le Fellerjev obliž za hribolazce z zn. »Elza«, v kartonih po 1 K in 2 K. — Mentolov črtnik zoper migreno z zn. »Elza«, 1 komad 1 K.	(—b—)
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvrSuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3£a.
Ženitna ponudba!
Orožniški sfražmoister, star 29 let z lenim prihrankom, služeč že 5 let i/ mestu ob Adriji, se žeii seznaniti v svno ženitve s pridno varčno in krščansko vzgojeno deklico kmečkih sta-rišev, ali z mlado vdovo s posetsvom, gostilno ali trgovino.
Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo Slovenca pod „Ob sinji Adtiji 35".
Bajslareiša slovenska tvrdka te široke.
Obstoji že nad 40 let	•
Hna Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkveno ofoleSie in orodja
Ljubljana, W.olfova ulica 4
si usoja jav ti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plaSCe, kazule, pluv*jale, dalma« tike, velume, albe, korell.e. prte itd. itd., sploh vse kar se rtibi v cerkvi pri službi hožji. Izdeluje se vse ročno, solidno. poSteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Medja, Fr. Rejkar. — Ig. Sokal, Smast; Ivan Šturm, LibuSnje; Fr. Gregorčič, Ursno. — Ivan Soja, Brezovica; Ant. Morgus, Celje. — Blaž Keuiperle in tovariši. — J. Košmrl in tov. — Ivan Guštin, Trst. -r Topničarji: Škrblna, Gruber, Presker, Perne; desetnik Derganc, Grum, Šandor. — Al. Ivančlč, Ant. Čeraetič. — Ivan Hribar in tov. — Desetnik Fran Medved, Krn.
—	Tuta Božidar ln ltenda Karel. — Četovodja Tortot, inf t. Srečko Kosmina iz Nabrežine; Ant. Petrič, Planina; Jos. Kocman, Samatorce; Fr. Resinovič, Ilrpelje; Drag. Zadjik, Loče; Iv. Klun, Brezovica. — Jos. Emerschitz. — Roman Pahor. — Fr. Ravnikar. — Jož. Polanc; četovodja Jož. Krnelj. — Jernej Škrnbec z Blok.
—	Četovodja Fr. Kraševec, desetnik Joško Poznik, desetnik Ivan Modic. — Narednik Karel Slapar; Jakob Kosec, Janko Brejc, Ljud. Papež. — Vinko Bitenc.
Vojaki 27. dom. pp. so prisrčno zahvaljujejo za poslane božične darove in žele vsem Slovencem in Slovenkam srečno in veselo novo letol — III. stotnija 27. dom. pp. se iskreno jahvaljuje delavstvu tobačne tovarne za božične darove ter želi vsem dragim rojakom srečno in veselo novo leto! Narednik Janko Sluga. Cetovodla Jurij Premrl; četovodja Pav-letič; desetniki: Vene, Obid, Bančič in Str-gar; poddesetnika Terček in Mahne. — Slovensko moštvo 11. stotnlje 4. dom. pp. želi srečno novo leto! Četovodja, Al. Kasesnik. — Srečno novo leto čitateljem »Slovenca«! Enol. prost, deset. Ljubič Matko, Borovnica; Prijatelj Jos., Ilirska Bistrica; Ravnik Fr., Lepence. —
Iz strelskih jarkov pozdrav in srečno novo leto! Stotnik Ivan Oreliek, bataljonski poveljnik; poročnik Janko Muha, bat. adju-tant; poročnik Janko Črne, pionirski častnik; praporščak Viktor Mramor, opazovalni častnik; aan. praporščak Slavko Fajdiga.
Zbrani v naši mali zimski kočlci na ledenih laških skalah mislimo na domačijo in telimo vsem Slovencem in Slovenkam srečnejše novo leto! Narednik Fr. Epih, Tone Ple-Sko; desetnika Fr. Štele, Tone Drobnič; Janez Kveder, Jan. Grahek, Jan. Germ, Tino Košir, Tone Kunčič, Fr. Friškovec, Miha Jurjevčič. — Srečno novo leto žele kranjski Janezi: Četovodja Fr. Žvegelj; destniki Joško Poznik, Mirko Kemperle, Ivan Hudolin; poddesetniki Ant. Delovec, Jos. Enah, Ciril Kovačič, Iv. Zitko, Iv. Žnidaršič, Iv. Janežič, Fr. Bergant,, Joško Fortuna. — Fr. Mandl, Jož. Kotar, Fr. Habinc, Tan. Remar, Jan. Mugel, Jož. Saje. Fr. Medved, Fr. Vidic. — Iv. Bredeško, Polhovgradec; Iv. Oražem, Loški potok. — Slovenski fantje pošiljamo pozdrave in želimo srečno in veselo novo leto. Topničarji s tirolskih gora: Franc Kogoj, Tržič; Anton Apih, Zapuže; Franc Premk, Krtina; Jakob Kok, Breg; Ignac Lužar, Cerklje; Jožef Tomaževič, Kamnagorica.
Vojaške božičnice.
Sredi karpatskih gozdov, pod stoletnimi Bmrekami, ki se upogibajo pod težo snega, na vzvišenem prostoru nod staro debelo smreko smo si postavili božično dreto in ga okrasili z darili, katera so poslali naši dragi iz ljube domovine. Zamišljeno stoje hrabri branilci naše ljube Avstrije pred božičnim drevesom. Star vojak s pobeljenimi lasmi prične prižigati svečke na drevesu. Vsi so odkrijejo, vse preveva ena želja: da bi nam ljubo božje Dete prineslo mir na svet. Vojni kurat, ki nas tolaži v bridkih urah, ima nagovor. Vsi ga pazljivo poslušajo; nekam sveto odmevajo go-vornikove besede po gozdni tišini. Govor konča. Vojaki zapojo nekaj milih slovenskih pesni
—	in sveto opravilo je končano. Zamišljeno, s povešeno glavo se vrne vsak v svojo krtovo luknjo. Votlo odmevajo koraki po jarkih, čez par minut je pa že zopet mirno, kot bi bilo vse izumrlo .Čuje se samo ropot menjajoče se
bojne straže____Srečno novo leto vsem našim
beguncem s Primorskega, posebno iz Šera-pasa voščijo: Humar Franc, Pahor Jožef, Miroslav Spacapan, Jožef Spacapan, Zlobec Karel.
V c. in kr. rezervni bolnišnici v Št. Mihaelu nad LJubnom smo vrlo lepo obhajali božičnico. Neki ranjenec, tenorist, se je na vsak način hotel udeležiti petja »Svete noči«; t bergljami je prišel v oddaljeno barako, kjer se je vršila božičnica., in s svojim petjem izkazal čast božjemu Detetu.
Vsi tukajšnji Slovenci želimo »Slovenče-vim« bralcem ln vsem ljubim znnncem srečno In veselo novo leto! Fran Novak, vojni kurat.
Volane vesli.
Padli in nmrll Junaki c. kr. dom. pešpelka St. 27.:
(Kjer manjka letnice, pomeni leto 1916.) Inf. Tibald Franc, 19. 11. 1916 umrl; Pajn-tar Franc, 12. 11. umrl; Ilutter Ivan, 4. 10. umrl; Gerjol Ivan, 4. 11. umrl; poddes. Verginella Josip, 1. 10. umrl; inf. Hrovatin Franc, 2. 11. umrl; Bizjak Ivan, 13. 10, umrl; Košak Matija, 14. 10. umrl; Marine Matija, 13. 10. umrl; Bre-zigar Josip, 2. 10. umrl; Florjančič Anton, 26. 10. umrl; Fuchs Ivan, 24. 10. umrl; des. Lovšin Josip, 22. 10. umrl; inf. Knez Ivan. 26. 10. umrl; Korošec Jakob, 23. 10. umrl; Fortuna Ivan, 7. 7. umrl; Bertogna Angelo, 15. 12. 1915 umrl; Tonlčič Matej, 6. 11. umrl; Tckavc Jurij, 6. 8. 1915. umrl; Mykietyn Ivan, 4. 10. umrl; Posner Viljem, 7. 8. umrl; Stres Josip, 28. 7. umrl; Drndič Radoslav, 19. 6. umrl; Lampret Ivan,
30.	11. umrl; Koršič Franc, 17. 11. umrl; Dobosz Gregor, 19. 11. umrl; Godeas Efebo, 18. 3. umrl; Jarkovič Ivan, 13. 8. umrl; Zorn Alojzij, 5. 8. 1015. umrl; Waltersdorfer Kari, 10. 7. umrl; Novosel Ivan, 12. 11. umrl; Oblak Ivan, 12. 11. umrl; Volk Franc, 22. 11. umrl; Sever Ivan, 28. 10. umrl; Trauer Ferdinad, 4. 11. umrl; Podobnik Ivan, 21. 11. umrl; desetnik liosig Alojzij, 5. 10. umrl; inf. Perne Mihael, 12. 11. umrl.
Padli v boju proti Italiji: poročnik Kol-mayer Adolf 27. 10; prapoščak Peterim Albin
31.	10.; poročnik Scherling Tomaž 27. 10.; kadet Soban Alojzij 14. 8.; inf. Lcmanec Vene. 10. 9. kadetni aspirant Keil Kari 20. 6.; inf. Kržišnik Josip 11. 10; Dobnlkar Martin 11. 4.; Jarc Josip 4. 7.; poddes. Pircker Ivan 17. 0.; enol. prost, poddes. Mlakar Ernst 16. 8.; poddes. Žavbi Ivan, 1. 11.; desetnik Woschnig Miroslav 12. 10.; inf. Dobrovollc Franc 1. 11.; Markelj Alojzij 14. 10.; Ceglar Franc, Sojer Martin 4. 11.; Bolto Ivan, Bradač Anton 1. 11.; Knaus Jernej 2. 11.; Škarabot Franc 12. 10 ; Hočevar Josip 13. 10.; Carli Jernej 11. 10.; Reven Anton 12. 7.; Becker Josip 18. 10.; Gleščič Vincenc 12. 10.; Šebat Anton 12. 10.; Fink Ivan 16. 10.; Balonč Franc 11. 10.; Potechaty Niko-laus 8. 10.; enol. prost. nar. Pauličelc Kari 13. 10.; des. Pustovrh Vincenc 12. 10.; inf. Eppich Josip 11. 10.; poročnik Milharčič Ivan 10. 10.; poročnik Gosak Martin 11 10.; enol. prost, des. Stupiea Anton 11. 10.; inf. Petrič Ferdinand 12. 10.; Brejc Anton 13. 10.; Sommorauer Peter 11. 10.; Plcvelj Franc 11. 10.; Mrak Matej
11. 10; Krese Josip 28. 10.; Drolc Marko 29. 10.; Kozinc Josip 27. 10.; Skrabanja Valentin 30.
10.;	Pungerčar Anton 2. 11.; Kalčlč Franc 1. 11.; GostiSa Ivan 1. 11.; Tratnik Mihael, četovodja Staudohar Jurij 26. 10.; praporščak Robeša Josip 13. 10.; inf. Štefe Ivan 14. 10.; Grčar Ivan 28. 0.; Peteian Franc 25. 9.; Bryk Ivan 14. 10.; Kalib&n Jožef 15. 10.; Berlc Primož, f.Iach Jožef
11.	10.; Markuš Franc, Sydor Nikolaj, četovodja lic Alojzij, desetnik Drole Ivan, poddes. Rom Henrik 27. 10.; poddes. Zgonik Rafael 4. 11.; inf. Kastelic Jakob. Čeme Edvard, Germ Franc, Meditz Ivan, Cevmač Vincenc, Dermit Jožef, Kracina Anton, 1. 11.; Pavša Anton 2. 11.; Hvala Leopold, Zupan Ivan, 1. 11.; Vjijevec Martin 27. 11.; Škoflanc Mihael, Ivanetič Franc, Schropfer Ludvik, Gantar Filip, Galant Li-berat, 27. 10.; Zajac Vasil 30. 10.; Zorič Vincenc 28. 10.; Zore Jožef 27. 10.; poddes. Marinko Ivan
2.	11.; inf. Kališnik Ivan. Simončič Ivan, Zaletel Ignacij, Zorč Franc, Hren Martin, Romšek Ivan, Povše Ivan, 1. 11.; Jeršin Jožef 12. 10.; poddes. Eder Ivan 13. 10.; inf. Sever Ivan 28. 10.; Milost Ivan 14. 10.; Križaj Franc 3. 10.; Sever Ivan. Lombar Mihael, Skok Ludvik, 11. 10.; Pogačar Franc, Volk Emil, Eržen Ludvik, 3. 10.; BašelJ Franc, Dolenc Franc, Wapret Urban, Bernek Matija, Menzinger Karol, Arli Ivan, 11. 10.; Zajec Alojzij 3. 10.; Biček Ivan 11. 10.; Gogala Ivan, desetnik Prezelj Franc,
3.	10.; inf. Vesel Ivan. 11. 10.; Plajbes Matevž 3. 10.; desetnik Stanič Anton, inf. Kunstelj Andrej, Haupt Leopold, 11. 10.; desetn.k Breznik Simon 31. 10.; inf. Lumpert Mihael 20. 8.; Zupančič Bernard 5. 6.; Menard Štefan, Kovač Jožef, Keršovan Jožef, Zulkiewicfc Karol, Gruden Franc, 31. 10.; Szumlas Ivan 29. 10.; Ausec Martin 28. in.; desetnik Erjavec II. Franc
13.	7.; inf. Tomažln Alojzij 8. 7.; Oblak Jernej 17. 8.; Rakovč Vincenc 13. 7.; Božič Anton 3. 7.; Giovaneti Ivan 21. 5.; Mofardin Marko 7. 8.
Iz seznama iznab št. 504. Inf. 87. pp. An-tonič Franc, prideljen 97. pp., 7. s., Maribor, 1873, mrtev (13/8. 1016); poddes. 87. pp. Arzen-fiek Jakob, prideljen 97. pp., 3. s., Aubje, 1877, mrtev (13./8. 1916); inf. Ašič Josip, 87. pp., 1. s., Brežice, mrtev (15./8.'1916); desetnik Baje Alojzij, 97. pp., 1. s., Kamnje, 1885, ujet; desetnik Barlič Josip. 27. dom. pp., 1. s.. Peče, 1891, ujet; inf. Besednjak Franc, 97. pp., 1. s., Rihenberk, 1887, ujet: inf. BoStjančjč Franc, 07. pp., 2. s., Bistrica. 1896, mrtev (19./8. 1916); poddesetnik Brovničar Ludvik, 97. pp., 2. s.. Ponikve, 1891, ujet; inf. Cernuta Anton, 27. dora. pp., 2. s., Bovec, 1887, ujet; četovodja Češarek Ivan, 27. dom. pp., 3. s., Kočevje, 1893, ujet; lovec Črmelj Karel, 20. lov. baon, 3. s., Škrilje, 1894, ujet; inf. Čuk Karel, 07. pp., 1. s„ Črni Vrh, 1876, mrtev (17./8. 1016); poddesetnik Culot Andrej, 27. dom. pp., 9. s., Gorica, 1890, ujet; inf. Čuš Ivan. 87. pp., 10. s., Ptuj, 1897, mrtev (15./8. 1916); inf. Daneu Herman, 97. pp., 9. s., Trst, 1893, mrtev (13./8. 1916); inf. Dermota Jakob, 87. pp., polkovni štab, Škofja Loka, 1877, mrtev (15./8. 1916); inf. Dežnikar Franc, 87. pp., 2. s., Celje, 1887, mrtev (31./8. 1916); inf. Drab Ivan, 27. dom. pp., 1. s., Stopiče, 1893, ujet; inf. Drern-petič Štefan, 27. dom. pp., Predoslje, 1892, ujet; inf. Finec Ivan, 27. dom. pp., Litija, 1892, ujet; inf. Flerin Ferdinand Leon, 27. dom. pp., 2. s., Domžale, 1895, mrtev (umrl v ruskem ujetništvu 6./1. 1915); inf. Flis Ignacij, 87. pp., 1. s., Celje. 1897, mrtev (15./8. 1916); inf. Fajdiga Josip, 27, dom. pp., 1. s., Horjul, 1887, ujet; inf. Friškovec Mihael, 26. črnovoj. pp., Skale, 1870, ujet; inf. Furlnn Anton, 27. pp., Foljane, 1892, ujet; inf. Gabrovšek. Franc, 27. dom. pp., polkovni štab, Vrhnika, 1891, ujet; poddesetnik Gašperšič Josip, 3. dom. pp., 6. s., Sežana, 1895, mrtev (19./8. 1916); inf. Glavina Jakob, 97. pp ,
3.	s., Pomjan, 1890, mrtev (11./8. 1916); inf. Glavač Ivan, 27. dom. pp., 2. s., Novo mesto, 1888, mrtev (umrl v ruskem ujetništvu 11./2. 1916); inf. Greglin Peter, 17. pp., 15. s., Metlika, 1882, mrtev (15./8. 1016); pntr. vodja Gregor.č Franc, 20. lov. baon, 3. s., Vogrsko, 1884, ujet; enol. prost. tit. desetnik Hacin Fridolin, 27. pp.,
14.	s., Cerklje, 1892, ujet; inf. Ilerle Franc, 27. dom. pp., 4. s., Trzin, 1881, ujet; inf. Hiti Franc, 97. pp., 1. s., Cerknica, 1894, ujet; inf. Hrup Vinko, 87. pp., 15. s., Ptuj, 1893, mrtev (15.—31./8. 1916); inf. Jakin Jakob, 27. dom. pp, 8. s., Solkan, 1886, ujet; inf. Jakopič Matej, 27. črnovoj. pp., Gorje, 1875, ujet; desetnik Jakopič Matija, 2. dom. pp., 5. s, ljubljanska okolica, 1889, ujet; inf. Janežič F-vnc, 27. dom. pp.,
4.	s., Dobrunje, 1893, ujet; inf. 87. pp. Jcrelin-šek Matej, prideljen 97. pp., 7. s., Ponikva, 1873, mrtev (14./8. 1916); inf. Judnič Jakob, 27. dom. pp., 4. s., Čudno selo, 1891, ujet; inf. Jugovcc Franc, 27. dom. pp., 1. s., Kranj, 1802, ujet; inf. Jurjevčič Josip, 97. pp., 4. 3., Stari trg, ujet; inf. Kacin Franc, 97. pp., 7. s., Cerkno, 1892, ujet; inf. Kapun Josip, 27. pp., 13. s., Sv. Kuni-gunda, 1896, ujet; inf. Kaučič Franc, 47. pp.,
6.	s., Maribor, .1895, mrtev (22./8. 1916); inf. Kavčič Josip. 87. pp., 1. s., Ljutomer, 1888, nnHev (15./8. 1916); inf. Keber Josip, 27. dom. pp., 3. s., Dobrunje, 1891, mrtev (umrl v ruskem ujetništvu 13./8. 1914); inf. Komic Ignacij, 27. dom. pp., 4. s., Zgornja Šiška, 1885, ujet: lovec Kervin Josip, 20. lov. baon, 4. s., Gorica, 1884, ujet; inf. Keržan Martin, 87. pp., 2. s., Brežice, 1888, mrtev (31./8. 1916); inf. 87. pp. Kink Štefan, prideljen 97. pp., 4. s., Senovo, 1891, mrtev (12./8. 1916); inf. Klobasa Ivan, 87. pp., 7. s., Ivunjci, 1893, mrtev (2./9. 1916); inf. 87. pp. Kmetcc Josip, prideljen 97. pp., 7. s., Ptuj, 1896, mrtev (13./8. 1916); inf. Kobal Josip, 97. pp., 4. s., Dol. Tribuša, 1885, mrtev (12./8. 1916); inf. Kodrič Franc, 17. pp., 13. s., Sv. Križ, 1896, mrtev (18./8. 1916); desetnik 87. pp., Kokočfir Mihael, prideljen 07. pp., 7. s., Št. Peter, 1883, mrtev (13./8. 1916); pair. vodja Koleša Franc, 9. lov. baon, 1. s., Kresnice, 1885, ujet; inf. 87. pp. Kopič Andrej, prideljen 07. pp., 7. s., Brežice, 1896, mrtev (13./8. 1916); poddesetnik Koprivšek Feliks, 27. dom. pp., 2. s., Trzin, 1892, ujet; lovec Kra-vanja Anton, 20. lov. baon, 2. s., Soča, 1891, ujet; inf. Kravanja Ivan, 27. dom. pp., 7. s, Bovec, 1890, ujet; inf. Kuret Humbort, 97. pp., 3. s., Ric-manje, 1890, mrtev (11./8. 1016); lovec Kutin Franc, 20. lov. baon, Tolmin, 1896, mrtev (umrl v laškem ujetništvu (26./5. 1916); inf. Laznik Josip, 26. črnovoj. pp., Celje, 1873, ujet; lovec Leban Andrej, 20. lov. baon. Ozeljan, 1804, ujet; poddesetnik Libenšck Ivan, 87. pp., 6. s., Videm, 1883, mrtev (31./8. 1016); inf. Ma^nič Ivan, 97. pp., 3. s., Vrabče, 1881, mrtev (11./S. 1916); lovec Makovec Ciril, 20. lov. baon, 1. s., Štanjel, 1893, ujet; inf. Mazgon Franc, 97. pp., 7. s, Cerkno 1891, ujet; inf. Novak Franc, 27. dom. pp., 2. s, Nevlje, 1887, ujet: inf. Ogrizek Franc, 87. pp.. 11. s., Ptuj, mrtev (16./8. 1916); inf. Ov-niček Franc, 20. lov. baon, Šmihcl, 189', mrtev (umrl v laškem ujetništvu 20./5. 1916); inf. )'la-ninšec Ivan, 87. pp„ 16. s., Mislinja. 1897, mrtev (23-/8. 1016); inf. 87. pp. Planko Franc, prideljen 97. pp„ 7. s.. Dobjc, 1884, mrtev (14./8. 1916); inf. 87. pp. Popelar Franc, prideljen 07. pp.,
7.	h., Brežice. 1897, mrtev (13./8. 1916); deaern k Por Franc, 27. dom. pp., 2. s., Bled, 1883, ujet; inf. Poterin Ivan, 07. pp., 0. s., Stari trg, 1804,
V smislu razpisa c. kr. do^elna vlade z dne 23. decernbrn 1016, št. 39557, se bo dne 10. in 11. januarja 1917 vršil popis goveje živine, konj, prašičev, koz in ovac za mesto LiubJjono, in sic r oba dneva od 8. do 12. dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestni posvetovalnici, na Barju in Spodnji šiški pa se bo popisovalo cd hiše do hiše.
Lastniki goveje živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino oziroma svoje prašiče na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal oziroma prepozno živino popistil, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan.
Mesto! magistrat Ljubljanski
dne 2. jamr rja 1917.
Stev. 19788.
Razpisana je služba
mTSsamssmm
Pisalni str
28
nov ali nekoliko obrabljen
Dav. Zdravič Florjauska ul. i Ljubljana
Iščem
svojega moža Alojzija Muravec lz
Solkana, kateri služi pri c. kr. L. .R. 27, 3. Feldkomp. Kdor ve kaj o njem, se naproša javiti na naslov : Marija Muravec, sedaj v Skriljah št. 93, poš a sv. Križ—Cesta pri Ajdovščini,
33
Naznanilo.
Vsled pomanjkanja sladkorja, moke in drugih sirovin sem primorana obratovanje še bolj omejiti, zato bo trgovina ob nedeljah in pra~nikih na nedoločen čas zaprta. Slavno občinstvo izvoli to blagohotno na znanje vzeti.
Jos. Scliumi,
tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov. Ljubljana,
Večji trgovski
LOKHL
s stanovanjem in skladiščem se takoj odda. Ponudbe na upravništvo pod št. 17 do 12. t. m.
Sprejma se dobra
prodajalka
in
učenec
za prodajalno z meSanim blagom. Več se izve pri I Modic-u v Novivasi pri Rakeku. 23
ISfie se v nakup
v dobrem stanu, za eno drnžino, v ljubljanski okolici ali na Dolenjskem. Cena do 8000 kron. Ponudbe na naslov: JOSIP BOLLE, Zalog p. Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.	24
Proda se na Štajerskem lepa, nova
ob glavni cesti z gostilniško in špecerijsko obrtjo, pri lari in blizu železn. postaje. Vodovod pri hiši. Zraven vrt, travnik, njiva in gozd. Ponudbe kupcev sprejema uprava lista pod št. 31.
Kupi se že rabljena V
(Bandsage) kakor tudi mal dlnamo za 20—30 luEi. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod »Žaga št. 20 «
na Proseku pri Trstu. Nastop takoj. Informacije daje župni urad.	2
o
rojen 1. 1899, sedaj se prost vojaščine, išče mesta pri kakem večjem podjetju. Ponudbe na naslov:
Fran Šketelj, ši. Jernej 46 DolenJ.
s slovensko-nemškimi črkami se proda, Grasišsča IS/I. levo.
Slov« voj. narodne pesmi
:-: za štiri glasove, 1915. Fran Maroli, Ljubljana, K 1-50 in K 1*80.
šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — NajJepse d.irilo !
Vsak dan sveže baterije, en gros — cene, solidno blago, točna postrežba.	VIDO BRATOVŽ
LJubljana, Stari trg št. 4,
Iščem za 1. svečana večjo nemeblovano
s porabo kuhinje, za mirno stranko.
Ponudbe: 12
KnaElie
Nova alica 7.
	
M	M lOO litrov domače pijače osvež., slastne in žejo gaseče si lahko vsak sam napravi z nmjh. stroški. V zalogi so: ananas, jubolčmk.grenadinec.malinoveo. muškatni hrnševoc, poprovi metovec, po-maraneeveo. prvončevec, višnjeveo. Neuspeh izkl. Ta nora. pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča mesto ruma ali žganja. Sestavino z nat. navod. mko po povzetja. Za ekonomije, tvornice, delavnice it«., nepreoen. vredn., ker to ne upijani in njegova dolazm nič no trpi. Engel-Drogerie, Brno 643, Moravsko.
stanejo 10 K tr vočja gospod., delavca sveii ir Jan. Grollch,	
F. BATJEL, Ljubljana "^Rg
Stari trg 23 (prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepn. eleutr. svetilk, kompl. že od K 2-— V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. — Pismena naročila se takoj izvrše.	3010
15 letna deklica, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče mesto
w učenke
v kaki trgovini. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: Josip Virtič, Marenberg, Štajersko. 2988 (3)
nam
JK
cem
sta na prodaj dve vili na Bledu, ena
z zemljiščem in gospodarskim poslopjem, ki je pripravno tudi za skladišča in s parcelo pri jezeru. Nadalje se proda posestvo v Mostah pri Žirovnici, ki je primerno za gostilno, in lepa stavbena pai-cela pri Bohinjskem jezeru. — Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 2977 (4)
				W
Z1 IJSn,	II g '			re&
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
Orehov les v hlodih,
Kostanjev les MS
2407
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
St. 12.309-V. u.
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1894, 1895 in 1896, ki stopijo leta 1917 v naborna leta, da so v ztnislu § 34 vojnih predpisov I. del, I. zvezek
od 5® do 1.1,
Imeniki onih mladeničev, ki pridejo leta 1917 k naboru, v mestnem vojaškem uradu. Mestni dom, I. nadstropje, v uradnik urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev, napačen vpis ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani omenjenemu uradu.
ponija 7—8 letnega z malim vozom (bager-__lom) proda
mr F. C¥1K v Kamniku. i
nove in stare fHljjJIg vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Kupi se takoj
S£ ml tisoč leseni lopat
za kidanje snega in se prosi najnižje ponudbe za takojšnjo dobavo.
Prodasta se dobro ohranjena
®BT vosa
Gik, oljnate osi, cena . . Kron J60*—. Kaleš, navadne osi, cena . Kron 130"—.
Zaloga več vagonov
strešne lepenke, močne;
strojnega olja in vozne masti najboljše
Tomaževe žlindre,	vrste,
najboljše umetno gnojilo,	3065
bencina in mila, rumenega v zabojih 150 kg, garantirano 50 0/0
oddajo se samo celi sodi in zaboji, dokler zaloga, ter na razpolago najnižje ponudbe
Anion Kašman
trgovini, škof j a Loka, Gorenjsko.
Ugoden nakup hiše
Vsled vojnih razmer se proda enonadstropna hiša, Se 7 let davka prosta, na jako lepem prometnem kraju v Novem mestu. V hiši se nahaja 10 sob, 4 kuhinje z jedilnimi shrambami, 3 kopalni kabineti, pralnica ln kleti. Poleg tega so v pritličju obširni prostori, sposobni za vsako obrt in so kot edino ugodni 2e obrtno oblastveno odobreni za KinoglediSče s zaprošeno koncesijo. Ti slednji prostori bi se eventualno oddali v ta namen tudi v najem, ker podjetju bi bil obstanek zasiguran. Pojasnila d3je ffllatko Malovlč, Novo mesto. 3009
8 vinarjev
(za 1 dopisnico) Vas staue moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brttx št. 1552 (Češko.)
Nikol lili jeklene ure na sidro K (!•—, T—, S —. Vojno-spominske nikeiu. ali jeklene ure K 11*—t K 3-— : armiulne radij, ure m niklja ali jekU K 12 —. Msivno^rebrno Koskopt remont, uro s sidrom K 1» — liUO'—. Budilko, atensko m ure na stojalo v veliki izbori po nizkih conah, uletno pismono jamstvo Počil japo povzetju. Zamena dovoljena ali donar nazaj.
dobro ohranjena se kupi. — Ponudbe na naslov: Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg 1.
V
(Jltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Čeme
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki tranko. 553 Ceniki tranko.
MATffiONIS
jedCnstven u svoJoJ analItičnoJ
KAKV0Č1
naJbolje
IODAVNA N8js'!GURl ..JI ni JE PORODlČMOl ki&J PičE
Zaloge v Ljubljani: A. Šanabon in Julius Elbeft.
X	X
Za večjo tovarniško pisarno se išče **5SBB8® X
K
;	x
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
STENOTIPISTINJA
ki je popolno zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Samostojno stilistiško in gramatikalno pravilno delo, kakor tudi večletno službovanje v pisarni pogoj. — Obširno zasnovane ponudbe s popisom življenja in prepisi spričeval pod M 69-1 na Haasenstein & Vogler akc. dr. Dunaj I., Schulerstrasse 11.
LES
plačuje vedno najvišje cene In sprejema pismene ponudbe z navedbo množine lesa in ceste
JOSIP KRALJ
Ljubljana, Franca Josipa cesta 7.


dne 27. decembra 1916.
Višek letošnje mode.
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah.
. & 6. Skabmi
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št 10,
m*
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
¥
C O
C
D
A
ja +■>
o »
O u. O.
V)
eo 2
Zopet se dobe
BRHTil EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za • umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
nBHnBEUBHHHBBHnnn
parhonti, — flanole, ff&fE*' cefiri — kanafasi kot f«4?
sortirani, 20 in za 93 kron franko. Vsak lahko naznani, koliko metrov rabi od vsake vrst« Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.	3015
MBLH MIH. tka niča io rupošiljabica v Bistrem pri Um Hlsstn iiSj M, Češhn.
3047
iz flnnga 5s!anslsk?.ga Čaragfres ISia^tl (navodilo za napravo je pridejano
vsakemu zavitku)
zavitek mahu za 1 liter olja............H 1"—
zavitek garantirano izbranega mahu za 1 liter olja zavitek garantirano izbranega mahu za 2 litra olja
K 1*20 K 2*40
Bližalo se veliki dnevi sreče!
V času do 1. ieb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornlh srečk:
Hovlh srečk Hvstr. rdečega križa . 3oo.ooo in £00.000 kron Turških srečk . . 2oo.ooo, 400r000 |n 2oo.ooo kron 37« zemljiških srečk iZ 1. 1830 . . 90.000 in dO. OOO frank. 370 zemlilfklb srečk Iz 1. 1889 . . 60.000 in I00.000 ^on
17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. —— Mesečcl obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. ————
Te srečke imajo trajno denarno vrodnosl ln je izguba denarja kakor pri loterijah v slufoju neizžrebanja izključena I — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom!
Sre£kovno zastopstvo 11, Ljubljana.
fi« puSSajte otrok samih, da se požari omejijo I
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ]e
Vzajemna zavarovalnica
proti polarnim škodam in poškodbi cerkvenih zronor
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti polarnim Ikodamt t. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, svonove In enako; 3. vse poljske pridelke, žita In krmo t 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje ln druge kombinacije In proti nezgudam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno olžjeavstrijsko zavarovalnico, od katere Ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln ndnine, ki so znašala L 1912. 873.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.U7 kron 17 vin. Tedaj fiimvefije zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj« bo rastel zaklad.	,
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« nIStvo v Celju in na Prosekn, kakor tudi po vseb iarah nastavljeni poverJerikL
Cene primerne, hitra cenitev ln takoj8nje Izplačilo.	1489
fl« puščajte otrok samih, da se požari omejijo!
Gotovo pripravljeno o3;e za fa3tui3a'n Uporabo je na razpolago liter K 2—, steklenico je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče olje ne razpošilja, n Dir se jp/2 IŽ1. Spanca, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Poštna naročila in denarne pošlljatve naj se pošiljajo na
Soan Dežman u LjniJSisns, ftap^ter^ua Klica a ko. 6.
Sprejmejo se takoj
3053
proti dobri plači za betonsko stavbo na dobravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. Scagnetti na Dobravi pri betonskem delu.--
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Bentni davek plačuje iz svojega, csscsa Zunanjim vlagateljem so za poši-
4
4
Ijanje denaria na razpo-n iago brezplačno polož-niče poštne hranilnice
m
Od 1. januarja 1917 po 4Va%.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7«/2> 15 ali 22«/2Iet; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo'in zavarovalni polici ali pjroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.848 40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 815 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,083.850 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelit in stol. kanonik v Ljubljani L podpredsednik:	H. podpredsednik:
Bogomil Remec, e. kr profesor	Karoi Pollak mL, tovarnar v Ljubljani
v Ljubljani.
01 a ni: Ivan Dolenc, c kr profesor v Ljubljani; Zajo Albin, c. kr. rad. ofici'al t Lju-bllani. Anton Aiaij, tajnik Zadružno zveie v Ljubljani; Or. Alerhar Alojzij, einin vero-učitelj v LJubljani; di. Jakob mohoric, odvetniški kandidat v L|ubliam di. Pran Papež odvetnik v Ljubljani Ivan Sušni k, stulni fem.nik v Ljubimi; Anton Suinlk, o kr mnatiiskl nrolesor v Ljubliani; di. Viljem Scbweitzer, odvetnik v Ljubljani dr. Aleš Usen nnUt, prolesor bogoslovja v Liuuljani: Pran Verbic, o kr. (rimna^ijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaploimk, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
PrecJsi.fi nik: Anton Kržlč, c. kr prolesoi in kanonik v Ljubljani. — Olam Anton Cadez, katehet v Ljubljuni; BL. Gruber o. kr. lin rac otieiinl v Liubliani Ivan Mlakar pio-iesor, v Ljubljani; AvflnšUn Zaje, o. kr. revideut in posestnik v L,ubijanu '
Selenbiirgova ulica šfeu. f.
m
Sferna: lfloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4%.
Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. Kil "nje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Esftonflra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska :r 'a. Daje predujme: na blago, ležeče v javnih skladiščih. Freozema: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
g
3
m®
IflT Sprejme se 'M
Izurjena v železnini ali vojni invalid z daljšo prakso.
Kje pove upravništvo tega lista pod št. 3053, ako se pošlje znamka za odgovor.
vgiaSmiic glasovlrjev
in trgovec olastiii
Ljubljana, lllfolfova ulica $t 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo, špec.elni zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglasevaiec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Pozor! Blago ter]
sc vsaki dan podražufe!
izSel i a	izSel je
T založbi knjigarne J. Stoka v Trstu al. MolinO plccolo št. 19
%£ C 83 41 splošni žepni koledar 91 iu iS -U ki«. iLu z notezem za leto EJCf Hajraznovrstnojša vsebina
Cena v iiJni vezavi 1 krono.
Ea sa prihranijo razmorno previsoki stroški po povzetju, naj Uvoliio p, n. naročniki priložiti (tudi t znamkah) poleg ceno K 1,— še 10 vin. za poštnino. K-dor jih narofii lt, dobi enega po vrhn. pozop J
Založništvo Vedeža jB odločilo naslednjih 12 krasnih dobitkov:
1.	dobitek. Originalna oljnata slika Marina z okvirjem v
vrednosti K 00.
2.	, Oliograiiia (tihožitje) v okvirja v vrednosti K 23. S. , Pisalnu garnitura.
4. , Fina pipa iz morske pene. i. , Elegantna usnjata listnica. G. „ Krasen album za razglednice. 7. „ Kaseta line ga pisemskega papirja, t. „ Praktičen žepni nožio.
9.	. „Dom in Svet" Lotnik 27. (1914).
10.	„ „Slovan- l.etnik M. (1011).
It. , 50 linih nmotnit.kih razglodnic.
12. „ 100 elegantnih vizitk (z imenom po želji).
Ki bodo izžrebani dne 81. marca leta 1917 pred zaupniki.
Izžrebano številke bodo objavljene v glavnih slovenskih listih v Velikonočni številki. V to evrho je naznačen vsak „Vodež" na prvi s-rani s tekočo številko.
Dobitki se dvignejo proti izkazu „ Vedeža' z dotično Izžrebano številko do 1. maja 1917.
Založništvo ,,VEDEžA". Trst, ulica Moliuo piccolo št. 10
□□□□□□□□□□aaaaaacjcaanaacaaanaaaaacaaDD
n	~
flMERIKANSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
g 1006 N. Chicago St.. Joliet, III. USA. Vse naše poslovanje je zajamčeno! §
Cenjenim rojakom in slavnim de- 3 narnim zavodom priporočamo svoj jj
Bančni Oddelek i
za pošiljanje denarja na vse D kraje in izvrševanje vseh to- 0 zadevnih bančnih poslov. — |j
□
r-ic-it-at m	ur lnnnmn
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskein zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022*76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432.232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za ODjlIO zaDarDUanJe, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj In
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. ?	Marije Terezie cesta št. 12.
1 ii očesne bolezni.
Deželni odbor kranjski razpisuje službo primarlja za očesne bolezni v
deželni bolnici v Ljubljani.
S to službo je združena plača letnih 3200 K, aktivitetna doklada v letnem znesku 966 K, ter pravica do 6 v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K.
Oziralo se bo le na take kompetente, ki so zmožni obeh deželnih Jezikov in ki dokažejo popolno strokovno vsposobljenost za razpisano službo.
Prosilci naj vlože svoje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazili o strokovni vsposobljenosti in jezikovnem znanju opremljene prošnje
do 1. februarja 1917.
pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1916.
Dostavitev I takoj 1
Brez pDifsleRa so
Dostavitev ! takoj I
a
šfcaSn) strop najlepše isi £asn najprimerneje
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najboljši sedanjosti, šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo 10letno garancijo, krogljičen, brezsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	*	2978
m
Čim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v j^inta^ajuijiHiii, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob
vodi, 3 hiša pri
Važno n
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki I
Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podpore, naj spiSe kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg Bvojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Henry C. ZARO, per Adresse der k. k. priv. LSnder-Bank Wien I.


Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Ufrji
Telefon št <1.
vr
priv.
u1HH.«H„u, prsi i. C. fflapr
Csntrala aa	UstanetrileaaTO. -33 podražita, Koga! marina žtb - So. Petra cesta. Delniški kapital 60,200.000 K Resenre 17.000.000 1
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih v!oq na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontov nc knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. — Denar se laliko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje iu prodajanje vrednostnih paprjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	ID
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mM
tih. — Izptačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustiuana in pis ena poj&soiia in nasveti o vssh '*' bančno st-rafeo spn i ,!oolii tiansakoijnh vsakdar Jiozp;ačno. Suvaj e denarnih vion aa hranilna knjižice dne 30. novembra 191» £ 143,241.140.-, JMWB»HMe«.ar- arrst :whk"sagr^agajaaEaa^^	■wnaemBSUmm imunim i i............... i iihiiiiiiiiihiihiiiiimimiih h—
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Izdaia kon»nrr'i *S1nypnca«.«
Odgovorni urednik: Jožef GostinSar. državni poslanec«