Leto XIII. — štev. 2 Celje, 18. januarja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK . TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKt CENA IZVODU 2» DIN NA VRSTI SO STATUTI V vseh (Občinah celjskega okraja mo že pred dnevi zaključili z raz- nravami o predosnutkih zvezne in reDubliške ustave. Po nepoipolnih Dodatkih je bilo na terenu in v ^ietiih 660 razprav, na katerih le prisostvovalo okoli 33.500 ljudi. Ker iz vseh občin še ni dokončnih poročil o številu razprav, lahko gmatramo, da je bilo na področja okraja (brez na novo priključenih 8 občin) okcli 900 razprav, katerih te je udeležilo blizu 50.000 prebi- valcev. Na teh sestankih je v razpravi iodelovalo okoli 3900 občanov, ki »o postavili blizu 4000 vprašanj odnosno dali toliko svojih mnenj iB pripomb na ustavna osnutka. Vsa ta aktivnost kaže, da so orga- nizacije Socialistične zveze, sindi- kati in strokovna društva v zad- njem obdobju precej razgibala Bvoje članstvo. To pa je tudi do- kaz, da so se občani živo zanimali In vsestransko sodelovali pri do- končnem oblikovanju naše nove ustave. Kljub tem razveseljivim ugoto- vitvam pa moramo tudi omeniti, da nekateri sicer maloštevilni de- lovni kolektivi in krajevne orga- nizacije Socialistične zveze v "ne- katerih občinah niso še sklicale niti enega sestanka, na katerem bi razpravljali o ustavi. Zamujene bodo nadoknadili do konca tega meseca. Sedaj je pred množičnimi orga- nizacijami v delovnih kolektivih in na terenu nič manj važna naloga, kot je bila razprava o ustavi, Predosnutki občinskih statutov so T vsdi občinah že sestavljeni. O njih prav v teh dneh razpravljajo v občinskih svetih, strokovnih ak- tivih in v strokovnih društvih. V nekaterih občinah pa so občinske statute dali celo že v javno raz- pravo. Naglica pa ni vedno najboljša. Priporočljivo bi bilo, da bi pred- osnutke občinskih statutov naj- prej temeljito pretresli člani ob- činskih svetov in strokovni aktivi. SeJe ko bodo besedila predosnut- kov povsem prečiščena, bodo lah- ko uspešno tudi občani v javnih razpravah posredovali svoje pri- pombe in mnenja. Ker bodo občani -občinske statu- te sprejemali na referendumu, je Se posebej važno, da bodo z njimi prej ^obro semanjeni. Odgovor- nost množičnih organizacij, da bo- do jHDVsod razprave o občinskih statutih dobro, živo in organizira- no steJde, je zaradi tega še večja. Sleherni občan bo moral biti to- rej predhodno dobro obveščen in seznanjen s temeljno listino, za katero bo na referendumu glaso- yal. Razprava o občinskih statutih bo potekala vse naslednje mesece vse do priprav za volitve v orga- ne oblasti, ki bodo predvidoma konec aprila ali v začetku maja. Razumljivo je, da bo potrebno v to razpravo vključiti tudi razprav- ljanje o statutih delovnih orga- nizacij in krajevnih skupnosti. Po- globljena razprava o občinskih statutih bo nudila dovolj široko orientacijo za to. Predvsem bodo morali s tem pohiteti v delovnih kolektivih, da jih pozneje čas ne bo prehitel. Občinski odbori Socialistične rveze bodo v teh dneh analizirali dosedanje delo v zvezi s tolmače- njem predosnutka ustave. To je hkrati prilika, da bodo izdelali podroben program proučevanja občinskih statutov na svojem pod- ročju. Če bo delo že v začetku dobro zastavljeno, bodo uspehi gotovo še večji kot pri tolmačenju predosnutka ustave. Dober zače- tek in potek razprav o statutih pa 90 hkrati najboljši uvod v pripra- ve na volitve organov oblasti in ^užbenega samoupravljanja. -ma Uredili jo bomo z LASTNIMI MOČMI Ze pred časom so se v žal- ski občini dogovorili, da bo letos osrednja proslava ob- činskega praznika na Polze- li. Tedaj so tudi sklenili, da bodo obnovili cesto skozi ta kraj, ker je ena najslabših v okraju. Ker pa so sredstva zaradi obnove ceste v Lo- parsko dolino in proti Roga- ški Slatini izčrpana, Polzela- ni praktično ne morejo ra- čunati na bistveno podporo iz okrajnega sklada. Spričo pomembnosti ure- ditve ceste za industrijska podjetja in za kmetijsko za- drugo, saj bo na Polzeli ure- jeno osrednje skladišče in odkupna postaja, so se do- menili, da bodo cesto zgra- dili z lastnimi sredstvi. Po- trebovali bodo okoli 40 mi- lijonov, največ pa bo pri- spevala tekstilna tovarna. SEJA OKRAJNEGA KCMiTEJA ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU Več Dozoroosti delu Z mladino v ponedeljek se je v Narodnem domu sestal okrajni komite Zveze komunistov, da bi razpravljal o problemih šolstva na območju celjskega okraja. Referat s tako vsebino je podala tovarišica Milena Vršnikova, predsednik komisije ideološke pri OK ZKS. Lani se je v celjskem okraju šo- lalo na osnovnih šolah in šolah druTe stopnje nad 34 tisoč mladih ljudi. Letos se je to število — za- radi prirastka in pa zavoljo pri- ključitve zasavskih občin — povz- pelo na 45 tisoč, kar tvori že ve- lik del vsega našega prebivalstva. Prav zato do vzgoje teh mladih ljudi ne moremo biti indiferentni. Kako je na šolah v celjskem okraju? S šolsko reformo so prišli naj- dlje v osnovnih šolah; gimnazijo je ta proces šele zajel, medtem ko se ostale šole dru?e stopnje nanj šele pripravljajo. Res je, da v Sloveniji na šolsko refoiTno nis- mo bili dovclj materialno priprav- ljeni, vendar bi vsaj v nekaterih ozirih tudi v pogojdh, ki so, lahko več storili. Tako je na naših šolah še mnooro učiteljev, kr so obdržali svoje stare metode, predmetniki so še vedno neuravnovešeni in iz osemletk prihajajo dijaki še zme- raj s preslabo utrjenim znanjem. Eden največjih problemov na- šega šolstva pa je prenizka stro- kovnost prosvetnih delavcev. Na šcdah m-cčno primanjkuje pred- metnih učiteliev, zato ni čudno, če je pri predmetih, ki jih preda- vajo nestrokovniaki. še vedno ve- liko imorovizaciie. To ,ie eden iz- med rai^logov, ki govori za to, da bi le bilo treba v Celju irr^tano- viti pedasroško akademijo, vendar se zamisel o njej ne premakne in ne premakne z mrtve točke. Prosvetni delavci posvečajo mno«^o premalo pozornosti vz«»oj- ni plati svoje-^a dela. Ne more biti dovolj, če učitelj učenca samo uči, sestavni del učnovz«To1ne?ra proce- sa je tudi vzgoja mladca človeka. V samos-tojno, socialisti^n/-! obliko- vano osebnost na bo dijaka lahko vzsojil samo tisti, ki ie sam tako usmerjen. Na naših šolah na je še vedno mnogo preveč politično indiferentnih, da ne rečemo apo- litičnih prosvetnih delavcev, ki pri vz^oii marsikdaj bolj škodijo kot koris+iio. Tudi ni prav. da se m^^o^i i'čitelji in orofesorii izogi- bajo dela z mladimi ljudmi, češ, da je to predvsem naloga komu- nistov. Res je, da bi prav komu- nisti lahko bili odločilnejši faktor pri vsem dogajanju na šolah, delo z mladino pa kljub temu ni samo njihova nali'^ga. Nova delitev dohodka, ki je za- jela naše šolstvo, je nedvomno proces, ki p-a ne bi mogoče ures- ničiti v kratkih tf«dnih. V'»'^dar je prav tudi tu preiti na delitev na podlagi kvalitete — tako m^d šo- lami kot med prosvetnimi delavci. Sistem delitve osebnih dohodkov naj bo tak, da bo k boljšemu de- lu pritegnil tudi tiste pedagoge, ki ga doslej niso dovolj resno jemali. Pri delu z mladimi ljudmi na šolah ne bi smeli pozabiti na velik pomen, ki bi ga lahko na zavodih imele šolske in razredne skupno- sti. Predvsem mislimo na vlogo, ki bi jo skupnosti morale odigrati pri tem, da bi dijaki ne bili več samo pasivni sprejemalci učne snovi, temveč da bi pri učncvzgoj- nem procesu tudi sami aktivno sodelovali. Velik problem šolstva v celj- skem okraju so premajhne kapa- citete šol druge stopnje. Celjska gimnazija je prenapolnjena, to ve- lja tudi za ostale srednje šole, medtem ko je vpis na poklicne šole omejen zavoljo tega, ker je zvezan z zahtevo, da mora vsak dijak najiti tudi delovno mesto. Lani je celjske osnovne šole kon- čalo nad dva tisoč osem sto mla- dih ljudi in od tega jih je bilo vsaj petsto takih, ki bi se bili radi vpisali na šole druge stopnje, pa tega niso mogli storiti zaradi nji- hovih premajhnih kapacitet. Okrajni komite Zveze komuni- stov je bil mnenja, da bo treba problemom šolstva v bodoče po- svetiti vpč Dfjzornosti. Za to pa niso odgovorni samo komunisti na šolah, temveč vsi člani organiza- cije Zveze komunistov določenega območja. Občinski komiteji pa bi jih naj v teh prizadevanjih odloč- neje podprli. Tovaiišica Milena Vršnik med podajanjem referata Pred sedmim kongresom LMJ Od 23. do 26. januarja bo v Beogradu sedmi kongres Ljud- ske mladine Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo nad 1400 delegatov in veliko gostov — predstavnikov najvišjih organov družbenopo- litičnih organizacij pri nas. Na kongresu bo tudi zastopana mla- Sekretar Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije* Miča Perlič nam je na vpraša- nje, kaj meni o delu Ljudske mladine med šestim in sedmim zveznim kongresom, povedal tole: • >Na šestem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, januarja 1958. leta je mladina govorila o nalogah, ki jih ipred njo postav- lja razvijajoč se sistem družbe- nega upravljanja in izredno hi- ter razvoj življenja na siploh. Zdaj. po petih letih, lahko ugo- tavljamo, da je Ljudska mladina uspela realizirati velik del teh zaključkov. Vendar z doseženimi rezultati ne smemo biti zadovolj- ni. Še je namreč veliko nalog, ki jih bo ta najbolj množična organizacija mladih ljudi mo- rala izpolniti in še mnogo no- vih bo prinesel čas. Zlasti bo mo- rala mladina posvetiti več pozor- nosti izboljšanju in povečanju proizvodnje, boljšemu delu v šo- lah, pa tudi socialistični preob- razbi vasi, kvalitetnejšemu delu mladih ljudi v organih delavske- ga in družbenega upravljanja itd. Na delo Ljudske mladine t preteklem razdobju je vplivala vrsta pomembnih političnih do- godkov — od sedmega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pa do razprav o ipredosnutku nove jugoslovanske ustave, ki prar rnladim ljudem odpira širše per- spektive. Sedmi kongres Ljudske mladine Jugoslavije bo o nalo- gah mladih ljudi nedvomno veli- ko razpravljal. Izmed tisoč štiri sto delegatov bo prav gotovo ve- liko takih, ki bodo o nalogah te množične organizacije mladih ljudi povedali marsikaj korist- nega.« Tudi iz celjskega okraja bo od- šlo na sedmi kongres Ljudske mladine Jugoslavije več mladin- cev in mladink. Želimo jim plod- nega dela in veliko delovnih us- pehov tako na kongresu kot po- tem, ko se bodo obogateni z no- vimi izkušnjami vrnili v svoje osnovne organizacije Ljudske mladine. , Sekretar CK LMS — Miča Perilo MIHA PROSEN, PREDSECKIK CBČINSKEGA ODBCRA SZDL V LASKEM] Kritična obravnava Pred konferenco Socialistične zveze delovnih ljudi v La- škem smo obiskali predsednika občinskega odbora Miha Pro- sena in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi s pripravami ua kpniferencp. Takole ie nmie odgovorU: , Zdi se mi, da je za naše ob- rrc^je bilo že pT-edkonferenčno ov mcrale posvetiti še posebno skrb ustvarjanju pogojev za nadaljnjo decentralizacijo in popolno uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po delu. Ena izmed nalog, ki ji bo letos potrebno posvetiti prav gotovo še več pozornosti, je strokovno izo- braževanje. Zdi se mi, da je na našem območju velika hiba, da doslej niti ena gospodarska orga- nizacija še ni uredila lastnega izo- braževalnega centra, čeravno iz- kušnje nekaterih kolektivov ka- žejo na velike prednosti izobraže- vanja v posebnih izobraževalnih centrih podjetij. Vsekakor pa bodo tudi letos v ospredju razni komunikalni prob- lemi, ki jih v naši občini kot po pravilu ne zmanjka. Istočasno pa menim, da bomo na konferenci morali posvetiti izredno '-ozomost problematiki socialnega zavarova- nja in problemom ureditve šolskih poslopij — ter šolsM problemaitiki nasploh. Tu je še posebej treba poudariti, da se bodo morali v na- slednjem obdobju odbori bolj za- nimati tudi za vzgojne probleme, kar so doslej nekoliko zanemarili. Težavne j ši pa bodo problemi glede usposabljanja nekaterih športnih objektov, vendar sodim je dejal tovariš Prosen, da bom že letos uspeli urediti vsaj osred nji dom Partizana v Laškem. -m SINDIKAT JE PREVZEL POBUDO Na zadnjem plenumu okrajnega sindikalnega sveta so podrobno obravnavali probleme kadrovsko socialnih služb in nekatera vpra- šanja glede strokovnega izobraže- vanja. Izbrali so tudi posebno ko- misijo, ki jo vodi tovariš Tone Klinar, in ki je pripravila za- ključke s plenuma. Te bodo po- sredovali okrajnemu ljudskemu odboru, kajti sodijo, da je po te- meljitih analizah teh problemov potrebno začeti s podrobnimi ukrepi za ureditev nekaterih pe- rečih problemov. Tako sodijo, da bodo morale go- spodarske organizacije utrditi vlo- go kadrovsko socialnih služb in d.-: jim bodo morale dati enak status kot ga imajo ostale službe v pod- jetjih. Istočasno pa bodo morale določiti tudi vsebino dela tem službam, kajti le tako se bodo lah- ko izognili formalističnim obrav- navam mnogih zelo perečih prob- lemov na tem področju. Tako je med pomembnimi iicJo- gami teh služb izdelava podrob- nih načrtov o potrebah gospodar- skih .organizacij po ustreznih kad- rih. Zaradi pomanjkanja ustrez- nih načrtov o potrebah po kadrih tudi občine niso mogle izdelati ustreznih načrtov, tako da je bilo delo na tem področju večinoma prepuščeno stihiji. Neugodne po- sledice takega stanja pa so se po- kazale zlasti pri vključevanju mladine v proizvodnjo, pri šola- nju mladih ljudi in pri zaposlo- vanju nasploh. Istočasno pa so se tudi strokov- ne šole znašle v precejšnih teža- vah, ker kratkomalo niso niti za pol leta vnaprej vedele, kakšen bo priliv novih šolarjev in niti niso mogle načrtno usmerjati svojega dela. Kot še hujša posledica pa so se pojavile težave pri financiranju strokovnega šolstva, kar bi lahko v prihodnje ogrozilo tudi razvoj izobraževalnega dela in imelo hu- de posledice za vse gospodarstvo. Zaradi tega meni okrajni sindi- kalni svet, da se bodo za te prob- leme morale zavzeti prav vse go- spodarske organizacije, nadalje politične organizacije, občine, okraj in tudi republika, kajti ne- katere vzgojne ustanove presega- jo po dejavnosti okvir okraja. Isto- časno pa bo prizadevanje za re- alizacijo teh načel ena od po- membnih nalog sindikatov, ki so soodgovorni pri odločanju o teh pomembnih družbenih in gospo- darskih problemih. Mi Italijanski sindikalisti V Velenju Pretekli Četrtek in petek se je v Velenju mudila 3-članska de- legacija italijanske Konfedera- cije dela. Delegacijo je vodil Angelo Krisman, član sekreta- riata centralnega odbora sindi- kata rudarjev v Italiji. V Velenju so imeli daljše raz- govore o problemih delavskega samoupravljanja, posebej pa so se zanimali za razvoj Velenja. Ogledali so si tudi površinske objekte na novem jašku v Pre- logah. V razgovorih so izmenjali medsebojne izkušnje s člani sin- dikalne organizacije velenjskih rudarjev, prav tako pa so glo- boko posegli v vprašanja komu- nalnih problemov. V petek jih je siprejel (predsed- nik občine Šoštanj inž. Ludvik Mali. Italijanski gostje so pred Ve- lenjem obiskali Beograd, Saraje- vo, Brezo in Kakanj. V Brezi je Angelo Krisman imel .predavanje o aktualnih problemih sindikal- nega gibanja v Italiji. Med dru- gim je nakazal bistvene razlike med vlogo sindikata v Italiji in pri nas, kjer je, kot je dejal, čutiti predvsem skrb za vzgojo kadrov in rast zavesti vsakega posameznega upravljalca, med- tem ko pri njih vsekakor stoji v prvem planu boj za večjo plačo. V ,T>etek (popoldne so odšli v Ljubljano na razgovore s pred- stavniki centralnega odbora sin- dikata rudarjev in metalurgov. -ik za čas od 14. do 27. januarja Okrog 18. snežne padavine, na- to približno štiri dni jasno in hud mraz. Nekako od 23. do 26. po- novno snežne padavine in neko- liko topleje. Po 26. bo spet jasno i» UadiMI. Dr. v. M. Gostje s spremstvom pred hotelom »Paka« CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 18. januarja 1963 SREČANJE Z MLADIMI... Po približno poldrugi uri prijetnega in spro- ščenega pomenka, smo vsi skupaj ugotovili: pro- problemov je še toliko, da bi o njih lahko raz- pravljali več dni skupaj. Da, veliko je proble- mov, zapaženj, želj in nalog, ki jih srečujejo mladi ljudje povsod tam, kjer živijo in delajo, v šoli, na vasi, v podjetju, ustanovi itd. Veliko jih je morda tudi zavoljo tega, ker jih mladi ljudje opazujejo in ocenjujejo z večjo krističnostjo; pa ne samo opazujejo, marveč se z njimi tudi spo- primejo in jih rešujejo. Naše srečanje z mladimi je bilo tokrat ome- jeno na šestero delegatov za kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo od 23. do 26. januarja v Beogradu. Triindvajset tisoč članov v organi- zacijah Ljudske mladine Slovenije v novem, po- večanem celjskem okraju, je za ta kongres iz- bralo na svojih občinskih konferencah petnajst delegatov. Razen tega bodo beograjskemu kongre- su Ljudske mladine Jugoslavije prisostvovali iz celjskega okraja še trije mladi opazovalci. Delegati mladine celjskega okraja so se na ta kongres temeljito pripravili. Tako so se med drugim te dni zbrali tudi na skupnem posvetu na Dobrni, kjer so proučili ves koTigresni mate- rial, razen tega pa se pogovorili o deležu, ki ga nameravajo dati v razpravi na kongresu. Tako so se zmenili, da bodo govorili o delu mladine na vasi, o problemih in nalogah mladih kmečkih proizvajalcev pri splošnih naporih za povečanje kmetijske proizvodnje in socializacijo vasi. Mimo tega pa bodo razpravljali o idejnem vplivu mladih komunistov na ostale mladince ter o tistih obli- kah idejno vzgojnega dela, ki so se že uveljavile, kot o šoli za življenje, mladinskih urah, o klubih OZN itd. Mladim delegatom želimo, da bi na kongresu častno zastopali mladino celjskega okraja in da bi s kongresa prinesli čim več spodbud za nada- ljnje delo v svojih in dmgili o(rgani:^§ciiah. Sodim po tvoji besedi, po tvoji veri, bi lahko rekli za Hruš- čova. Hruščov je namreč pohvalil papežev klic po miru in koeksis- tenci: »-Sem komunist in ne ma- ram biti za papeža, vendar mu v tem potrjujem bolj kot Adenauer, ki je papeževe vere, papeževe mirotvome dejavnosti pa ne pod- pira, rmsprotno razdira.'^ Ni čuda, da je Adenauer tako surovo od- govoril, pobožnemu kanclerju je Hruščov zares stopil na rep. A vendarle — nekaj se je pre- obrobne dogodke: Na Borneu še ni končana vstaja proti britanski kolonialni vladi. Angleži so vsta- jo zadušili s klasičnimi sredstvi, z vojsko, policijo, z vojnimi ladja- mi, vendar ognja niso pogasili. Razvija se nova ofenziva uporni- kov, ena od plamenic, ki mora še svetiti na poti v prihodnost člo- veštva, osvobojenega sramote ko- lonializma. Za Angleže ni lahko, zaradi petroleja in zaradi prestiža. Od Bornea do Arabije je in ni daleč. Tam je Aden, eden od pre- ostalih stebrov angleškega impe- rija, blizu tu je Jemen, ki je po- rušil ravnovesje, s težavo vzdrže- vano na naftnih področjih Bliž- njega Vzhoda. Jemenu so sicer ZDA priznale revolucionarno ob- last, toda niso se sprijaznili z njo iz Saudske Arabije na mlado re- in obenem z Angleži pritiskajo publiko. Ameriška letala letajo nad Jemenom. Nedaleč od Bornea je Južni Vietnam. Tudi tam so ameriški oficirji in ameriški helikopterji zato, da bi zatrli levičarsko upor- niško gibanje Vietkonga. Slabo jim gre od rok in čim slabše jim gre, tem bolj govore o svetovni komunistični nevarnosti in pene- traciji, čeprav imajo pri roki stro- kovnjake, ki jim govore, da soci- alizem ne napreduje s topovi in da se s topovi tudi ne duši. V srcu Afrike se v Kongu do- gajajo za Angleže boleče stvari. Integracija okoli Adule ni v skla- du z interesi njihovega kapitala v Katangi. Sporazum na Baham- skih otokih jih bo tu prisilil na inferioren položaj, ne ob vse, a ob prvo violino gotovo. Na daljnem zapadu zamira ku- banska kriza. Spremlja jo kriza v Peruju, kjer se skuša utrditi proameriška vojaška hunta z in- scenirano komunistično zaroto, staro politično pretvezo reakcije, s katero krije krvav udarec na- prednim silam. Tako bi ZDA ra- de uredile tudi s Kubo, če bi šlo, knza se ni končala z jasnimi za- ključki, le volja po kompromisu je evidentna. Na vso sovjetsko popustljivost je težko odgovoriti z bojevitostjo, čeprav tudi te ne manjka, saj ZDA na vsa usta go- vore, da bodo postrile gospodar- ske ukrepe zoper Kubo, da ne mislijo dati izjave zoper invazije. Kaj pa! 53 milijonov dolarjev, ki so jih dali za 1000 ujetiukov s ponesrečene invazije, je tudi ne- kaj, če ne drugega, vsaj dokaz, kako si predstavljajo O A D. A vendarle — nekaj se je pre- maknilo. Celo za Berlin — Hruš- čov je ponudil, naj namesto za- stave NATO pride v Berlin za- stava OZN. To za Nemce ni re- šitev, za ŽDA pa bi bilo morda Sprejemljivo, saj se je OZN doslej izkazala kot njihova agentvra. V Berlinu bo VI. kongres vzhodno- nemške partije. Morda bo to eden najpomembnejših dogodkov pri- hodnjih dni. Prišel bo Hruščov, vse partije sveta z močnimi za- stopstvi. Kaj če bodo tu sprego- vorili svoj anatema nad kitajsko herezijo! Pripravili so ga dobro, ne eden med zadnjimi ugledni To- gliatti. Ce se bo to znodilo, bo morda pomenilo politično enot- nost Vzhoda. Kitajci so ob svoji ^>■himalajski ekspediciji*' nedvom- no spoznali, da SZ s svojo koek- sistenco resno misli in da na ljubo Kitajski ni umaknila svoje po- nuKi Indiji niti za ščepec. To bi pomenilo tudi precejšen napredek v svetovnem prestižu in gospo- darski moči Vzhoda, posebno ker so notranje težave Zapada precej- šne. EGS je družba, ki jo pretre- sajo navzkrižne nacionalne ko- < risti Italije, Francije in Nemčije, . vstop Anglije pa bi lahko porušil »se, kar so dozdaj s težavo zgra- dili. Na kmetijsko politiko EGS pa ne pritiska samo angleški ali francoski farmar, ampak tudi ameriški žitni presežek. Zato je volja obeh velikih po razgovorih in po kompromisu trenutno tista stvar, ki je kljub zapletenemu stanju lahko vir zmernega optimizma ob smuku v novo leto. T, O. Franc Zupanič: Veliko za strokovno vzgojo z delom mladinske organizaci- je v steklarni >Boris Kidrič« v Rogaški Slatini se ne morem po- hvaliti. Navzlic temu pa to ne pomeni, da nismo ničesar napra- vili in da nič ne delamo. Do nedavnega smo imeli v or- ganizaciji 250 mladincev; pred kratkim pa smo to število znatno povečali. Zdi se mi, da smo naJTeč na- redili pri strokovni vzgoji mla- dine. Pobudo za to je sicer dal kolektiv, saj pri stalnem večanju proizvodnih sredstev, nenehno potrebuje tudi nove in zlasti mlade strokovnjake. Tako so tudi zdaj v teku posebni tečaji za bodoče mlade delavce pri pečeh, ki jih izkoriščamo tudi mi, da tem mladim ljudem govorimo o njihovih nalogah, pa tudi o delu v mladinski organizaciji. Zato so ti tečaji zanje nekakšna pri- prava za vstop v mladinsko or- ganizacijo. Pri sklicevanju sestankov, je nadaljeval tov. Zupanič, imamo precejšnje težave. Vedeti nam- reč moramo, da je v naši tovar- ni največ tiste mladine, ki ne sta- nuje v Rogaški Slatini, marveč v bližnjih vaseh. Tako imajo ne- kateri tudi po uro in več do ste- tudi po delu hitijo domov in da klarne. Seveda vse to vpliva, da se ne ustavljajo radi na enih ali drugih sestankih. -Vse to govori o tem, da bi mo- rali za te mlade ljudi preskrbeti ustrezna stanovanja, da bi mo- rali imeti samski ali mladinski dom, v katerem naj bi stanovali. Navzlic vsem tem težavam je uspešno zaživelo delo v klubu mladih proizvajalcev, razen tega pa je mladina zelo aktivna tudi na ostalih področjih, kot pri tam- buraškem zboru, v športni dejav- nosti in podobno. — Kaj pa delež mladih v de- lavskem svetu? — Po številu je zadovoljiv; ni pa po tistem, ki bi ga naj mla- dinci dali v razpravah o vseh problemih, ki jih ta organ sa- moupravljanja obravnava. Cnti se nekakšna sramežljivost; mladi se redko oglašajo k besedi, ker pač imajo občutek, da proizvo- dne probleme premalo poznajo in da niso dovolj razgledani. Vse to seveda narekuje, da bomo morali tudi v prihodnje posvetiti največ skrbi ne samo strokovne- mu, marveč tudi družbeno poli- tičnemu izobraževanju. Edi Trdin: Prva skrb e^rS^"" v konjiški občini bomo morali zastaviti vse sile, da bi utrdili mladinsko organi- zacijo in začeli z rednim in sistematičnim delom, ki smo ga v zadnjih letih močno po- grešali. Zato bo prva skrb posvečena organizacijskim problemom, saj bo treba v mnogih primerih šele ugo- tavljati število članov in sestav mladinskih vodstev. Zdi se mi, da je tudi pre- malo povezave ne samo m^d mladinskimi aktivi, marveč tudi med mladinsko ter osta- limi političnimi organizaci- jami. Prav tako, kot v vsej ob- čini, nas čaka tudi v Kostro- ju. kjer sem zaposlen, veliko težkega dela. V tej tovarni nas je okoli šestdeset mladih ljudi. In čeprav bi lahko re- kel, da v kolektivu prevla- dujemo mladi, se naša orga- nizacija ni prav uveljavila. Tako še doslej nismo usta- novili kluba mladih proizva- jalcev. Naše delo ie oodobno zimskemu spanju. Upam pa, da nam bo uspelo vse ure- diti dosti prej, preden bo posijalo toplo spomladansko sonce. Ko Da je beseda nanesla na prosti čas in vprašanje, kako ga mladi ljudje izko- riščajo, je tov. Trdin v prvi vrsti omenil kino. Kaže, da je kino res tisti prostor, ka- mor konjiška mladina naj- raje zahaja, ker pač drugam skoraj ne more. Položaj se je deloma izboljšal v Parti- zanu, ki je dobil svoje prostore; navzlic temu pa jc v telovadnici še zmeraj pre- velika gneča. Precej lazgi- bano je tudi kulturno živ- ljenje. Dagmar Šuster: Kam po šolanju na gimnaziji Delo mladinske organiza- cije na celjski gimnaziji, ki združuje nad tisoč dijakov, se razvija v specifičnih po- gojih. Težišče dela je v in- teresnih skupinah. Človek bi pričakoval, da imamo narav- nost idealne pogoje za delo; vendar izkušnje govorijo ne- koliko drugače. Najlepše uspehe so dosegli prirodo- slovni, geografski, filozofski krožek, nadalje pevski zbor. mladinski klub OZN itd. Ra- zen tega smo ustanovili še poseben študijski krožek, ki pa navzlic vsemu še ni do- segel zaželenih rezultatov. Vzroke za to lahko iščemo v objektivnih in subjektiv- nih razlogih. Medtem ko se je na šoli dalo urediti, da se je celo urnik prilagodil delu nekaterih krožkov oziroma skupin, kot na primer pev- skemu zboru, na zavodu ni mogoče najti časa, da bi za- živel študijski krožek. Hvaležno torišče dela smo našli v šolski skupnosti. Pa tudi problematika te skup- nosti je tako pestra, da je pritegnila skoraj slehernega mladinca. Ni naključje, da so se di- jaki začeli zanimati tudi za pogoje nagrajevanja članov profesorskega zbora, saj so ugotovili, da je od njih v mnogočem odvisna kvaliteta pouka. Izredno težavni so socialni problemi. Zanimiv je poda- tek, ki govori, da je med tisoč sto dijaki samo deset štipendistov. Te številke po- vedo, da gimnazijci nismo izenačeni z dijaki ostalih šol in da prav zaradi tega na- stopajo nekateri izredno te- žavni socialni problemi. Kam po gimnaziji, je vprašanje, s katerim se močno ukvarja tudi mladin- ska organizacija. Gre nam- reč tudi za dejstvo, da za okoli dvesto naših abituri- entov ne bo prostora na fa- kultetah. Kam se naj torej usmerijo ti mladi ljudje? In če k vsem tem proble- mom dodam še željo dijakov in mladinske organizacije, da je že skrajni čas, da se tudi na celjski gimnaziji uveljavi reformiran pouk, njegova delitev v tri smeri, je povedano veliko. Veliko bolj kot za načelni odgovor, ali smo za tak način šolanja, ali ne, gre za vprašanje, ali bo celjska komuna, ali sknp. nost komun našla toliko sredstev, da bo zmogla uve- ljaviti reformo šolanja tudi na našem zavodu. Torej, gre za finančna sredstva- Mladi- no zanima to vprašanje; ra- zen tega pa pričakuje še ustrezen odgovor. Izredno pereče je tudi i>o- manjkanje prostorov, v ka- terih naj bi se zbirali dijaki, zlasti vozači. Medtem ko je za ure pred začetkom pouka to urejeno, pa je dosti težje za tisti čas, ki preostane do odhodov vlakov. Danica Rozman: Nojprej izobrazba Na delo mladinske organiza- cije v laški občini v neki meri vpliva tudi dejstvo, da občinski komite LMS nima profesionalne- ga funkcionarja. Ne glede na to gre življenje svojo pot, tudi v naših aktivih. Med onimi na vasi sta vsekakor najboljša v Sedražu in v Rečici. Zgledna je pobuda mladincev iz Sedraža, ki imajo stalne stike z nekim mladinskim aktivom v ljubljanskem okraju ter se z njim srečujejo na naj- različnejših nastopih. Vtem ko aktivi na osnovnih šo- lah več ali manj životarijo, saj ne najdejo pravega dela, sta se med aktivi v podjetjih najbolj izkazala v Volni v Laškem ter v Lesni galanteriji v Rimskih Top- licah. V Volni, kjer delam tudi sama, se do nedavnega nismo mogli po- staviti z delom mladine. Naš ak- tiv je nekoliko bolj zaživel šele v zadnjem času. Ustanovili smo ideološko komisijo, ki je že po- kazala prve sadove. Sprejeli smo namreč načelo: najprej mladinca izobraziti in mu odpreti pot v življenje in šele potem od njega zahtevati, da se uveljavi kot družbeni delavec znotraj ali zu- naj podjetja. Hvaležna je ugotovitev, da je zaživel klub mladih proizvajal- cev in da v njem pridno delajo tudi mladi tehnični izobraženci, mladi ekonomisti in drugi. Kot v drugih krajih oziroma tovarnah, v katerih dela v pre- težni meri mladina s podeželja,, imamo tudi pri nas težave s skli- i cevanjem sestankov. Po delu hiti'] vse domov, tako tudi mladij ljudje, ki se neradi več časa za-' držujejo v Laškem. Jožica Cernec: Proizvodne mladinske konference; Po številu članov je mladinski aktiv v tovarni emajlirane poso- de bržkone drugi v okraju. V to- varni dela okoli sedemsto mladih ljudi; žal pa vsi zaenkrat še niso člani mladinske organizacije. Upam pa, da bomo kmalu rešili tudi to vprašanje in zajeli v naše vrste prav vse mladince. Glavna oblika našega dela so proizvodne mladinske konferen- ce. Na njih obravnavamo vse probleme in naloge, ki jih mora poznati mladi delavec v tovarni. Tako na teh konferencah raz- pravljamo tudi o proizvodnih na- logah, o rekonstrukciji podjetja in podobno. Delež mladih pri re- konstrukciji je bil lep, saj se mladi ljudje niso odtegovali de- lu, niti prostovoljnim akcijam, katerih ni manjkalo. Zadovoljni smo tudi s številom mladih v organih samoupravlja- nja. Navzlic temu pa opažamo, da se tod ne uveljavljajo t za- želeni meri. Zato smo za te mla- dince pripravili seminar, da bi se spoznali z nalogami organov de- lavskega samoupravljanja. Problem, s katerim se večkrat srečujemo, je nezadostna aktiv- nost mladih komunistov v vrstah mladinske organizacije. Da bi re- šili to vprašanje, jim bomo dajali konkretno delo, hkrati pa opo- zarjali na to, da je njihovo naj-i važnejše delo prav med mladinci, ne pa kje^rugje. Bogomir Ajdič; Laže na terenu Ni dolgo od tega, odkar sem zapustil tovarno. Delal sem v to- varni gospodinjske opreme. To je zelo mlad kolektiv, tudi po sta- rosti. Zato bi človek pričakoval, da bo delo v mladinski organiza- ciji v takem krogu uspešno in hvaležno hkrati. Toda izkušnje so pokazale, da je tod dosti težje, kot na terenu. Mladi ljudje iz tovarne se redkokdaj srečujejo na sestankih in še tisti, so po navadi slabo obiskani. Po delu hiti vsak na svoj dom, v svoj kraj. Precej težav je bilo tudi zaradi nizke splošne in politične razgle- danosti mladih ljudi v tem ko- lektivu. Zato smo sklenili naj vlogo splošnega in strokovnega izobraževanja sprejme klub mla- dih proizvajalcev. Vendar smo pri izvajanju tega sklepa naleteli na težave. Namesto, da bi mladi tehnični strokovnjaki našli v tem klubu svojega »konjička« in po- magali tudi ostalim, so se temu delu močno odtegovali. Skoraj bi rekel, da se je zdelo mladim tehnikom delo v mladinski orga- nizaciji odveč. Povsem drugačno in bolj hva- ležno je delo na terenu. Tu se mladi ljudje sestajajo z večjo zavzetostjo. Tu tudi ne pridejo do izraza razlike med njimi. Vsi si pač želijo eno, delo in raz- vedrilo. In vsi delajo za eno, bo- disi v mladinski, bodisi v kul- turno prosvetni organizaciji. Tovariš Ajdič je v razgovoru . še kritiziral ukrep, po katerem so bili razpuščeni nekdanji ak- tivi mladih zadružnikov. Ni naključje, da se nove oblike dela kmečke mladine še niso povsem uveljavile; zato bo treba še ve- liko besed in veliko prizadev- nosti, da bodo zaživeli klubi mla- dih kmetijskih proizvajalcev in da bodo tudi mladi ljudje s po- deželja našli v mladinsiki organi- zaciji dovolj hvaležnega dela, za- dovoljstva in veselja. Na vprašanje, kako mladi ljudje v Šaleški dolini preživ- ljajo svoj prosti čas, je tov. Aj- dič dejal, da je za to dosti bolj urejeno v Velenju, kot Šoštanju, kjer je organizirano družabno življenje mladine povsem zamrlo. V Velenju ima mladina delavski klub, v katerem pa žal ni orga- niziranega programa. Mladinska organizacija se močno zavzema, da bi klub zaživel ne samo v Ve- lenju, ampak tudi po vseh ostalih krajih. Pomembno je še udejstvovanje mladine v telesnovzgojnih orga- nizacijah, le žal, da se ta društva še zmeraj borijo s finančnimi te- žavami in da nimajo dovolj sredstev niti za prireditve in tek- movanja. DAGMAR ŠUSTER, sekre- tar občinskega komiteja LMS v Celju EDI TRDIN, sekretar ob- činskega komiteja LMS v Slovenskih Konjicah JOŽICA CERNEC, pred sodnica tovarniškega komi tej a LMS v Emajlirki DANICA ROZMAN, pred- sednica občinskega komi- teja" LMS v Laškem FRAN ŽUPANIC, član to- varniškega komiteja LMS v steklarni v Rog. Slatini BOGOMIR AJDIC, pred. sednik občinskega komi- teja LMS v Šoštanju CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 18. januarja 1963 S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V LAŠKEM Vso pozornost kmetijstvu SPRIČO POMEMBNOSTI KMETIJSTVA ZA LASKO OB- ČINO JE OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV 2E PRVO SVOJO SEJO V LETOŠNJEM LETU POSVETIL PRO- BLEMOM, KI SO ZA NJIHOVO PODROČJE NAJRAZLIČ- NEJŠI. RAZŠIRJENI SEJI KOMITEJA SO PRISOSTVOVA- LI TUDI SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ. POD- ROBNO ANALIZO O NEKATERIH PERECIH PROBLEMIH IN NALOGAH NA PODROČJU KMETIJSTVA PA JE PRI- PRAVIL PREDSEDNIK OBČINE TOVARIŠ LJUBO ZELIC. 2e tcrvariš Zelič — pa tudi čla- oi komiteja so posebej poudarili potrebo po močnejši aktivnosti in večjem prizadevanju zadruge in tudi političnih činiteljev za izved- bo posameznih akcij v kmetijstvu. Sem sodijo predvsem potrebe po korekturi davčne politike, in sicer T tem smislu, da se deloma raz- bremenijo višinske kmetije in da se določijo realnejši kriteriji. Drug pereč problem, ki se ga bo treba lotiti z večjo vnemo je izvajanje odloka o agrominunu. Zadnje ob- dobje je namreč dokaj jasno po- kazalo, da sam odlok ničesar ne pomeni. Potrebne so še tri stvari, ki so za izvajanje nujne. In sicer, da se kmetovalci podrobno sezna- nijo z določili odloka in prednost- mi, ki jih imajo z izvajanjem po- sameznih določil, nadalje, da se zadruga odločneje zavzame za na- bavo potrebnega semenskega ma- teriala in za potrebna gnojila in tretje, da začnejo z odločnim izva- janjem določil odloka. Na zasedanju občinskega komi- teja so tudi obširno razpravljali o nekaterih nalogah in problemih glede pridobivanja novih površin za družbeni sektor. Menili so, da bo v tej občini v naslednjem ob- dobju potrebno predvsem streme- ti za razširjanjem že obstoječih dveh kmetijskih obratov — v Rimskih Toplicah in v Jurkloštru. Sodijo, da bo za oba obrata letos potrebno pridobiti nadaljnjih 50 hektarjev, in sicer predvsem z na- kupom. Zaradi izjredno lepih uspehov za- druge pri gojitvi hmelja, saj so na sedanjih petih hektarjih pride- lali samo prvovrsten hmelj, me- nijo, da bo tudi v naslednjem ob- dobju potrebno še nadalje pove- čevati hmeljeve površine, in sicer da bi že po enem letu hmeljeve površine podvojili. Posebno pozornost pa namera- vajo posvetiti poglabljanju in raz- širjevanju kooperacijske proiz- vodnje, ki je v zadnjih dveh letih nekoliko zaostajala. Na seji komiteja so se kritično dotaknili vprašanja ureditvenega načrta in načrta razvoja na kme- tijskem področju. Tega namreč za enkrat nimajo in bo zato ena od prvih nalog v letošnjem letu, da to piDimanjkljivost popravijo. ŽE V ZAČETKU Lansko leto so v laški občini gospodarske organizacije zabele- žile kljub težavam v začetku leta znatne uspehe. Največ težav je imela tekstilna tovarna, vendar so tudi tu uspeli uresničiti planske obveznosti. Se bolj značilno pa je, da so letos gospodarske organizacije v laški občini začele izrazito dobro gospodariti. Zlasti veliko skrb so posvetili izvo2ai. Na tem področju je največje uspehe zabeležila To- varna lesne galanterije v Rim- skih Toplicah . Prav gotovo je zimski čas za kmetijstvo značilen po del- nem predahu. Ce vemo, da kmetovalci v sezonskih mese- cih nimajo časa za posebna opravila, ki niso neposred- no vezana na kmetijstvo in delo na polju, je tudi jasno, da prav na kmetih s pridom izkoristijo zimski čas. Res je sicer, da dela nikoli ne zmanjka, še zlasti ne sedaj, ko živinoreja dobiva vse večji razmah, res pa je tudi, da je zlasti izobraževalno de- lo na vasi omogočeno le v zimskem času. Zato tudi ni čudno, da so prav vse delavske univerze v celjskem okraju posvetile temu problemu posebno po- zornost. Najbolj hvaležno področje imajo glede tega na šmarskem, v mozirskem kon- cu in v Savinjski dolini. Vendar bi se motili, če bi trdili, da gre le zgolj za na- črtovanje in dejavnost delav- skih univerz. Dejansko gre za nujno potrebo. Ta pa je v zadnjem času še povečana s težnjo kmetijskih organiza- cij, da se kolikor le morejo znebijo sezonske delovne si- le. Kombinati in kmetijske zadruge pa imajo živ interes, da na najustreznejši način in čim hitreje usposobijo svo- je redne delavce. Kajti zlasti hrneljarstvo in živinoreja ter- jata strokovno izobraženega delavca, z ustvarjanjem so- dobnih obratov — na primer nova velika mlečna farma v Podlogu — pa postane tudi delo pri živini izredno od- govorno in zahtevno. Zaradi tega tudi ni čudno, če pomeni prav letošnjo zim- sko obdobje na tem področju precejšnjo kakovostno preus- meritev. Tako v žalskem in šentjurskem kombinatu ter v šmarski kmetijski zadrugi si namreč prizadevajo, da bi zimsko obdobje kar najbolje izkoristili za dopolnilno iz- obrazbo svojih delavcev. Izredno hvaležno delo pa ima na tem področju osred- nji kmetijski izobraževalni center, ki se je za ta problem zlasti močno angažiral. Kajti razen strokovnega izobraže- vanja in dopolnilne izobraz- be so v zimskih mesecih ve- like možnosti tudi za prire- janje raznih tečajev in semi- narjev, kar v poletnih mese- cih prav jotooo te oi lilo Na tem področju pa je - hvalevredna tudi pobuda okrajnega zavoda za napre- dek gospodinjstva in ustrez- nih občinskih zavodov. Ti so zlasti v zadnjih dveh letih priredili vrsto zanimivih in zelo dobro obiskanih tečajev za kmečke žene. M. SKRB za INVALIDE Pred dnevi smo obiskali kad- roviski oddelek v Tovarni emajli- rane posode, kjer smo se zanimali predvsem o njihovih ukrepih za izenačevanje pogojev dela invali- dov in invalidnih oseb. Povedali so nam, da so ta prob- lem postavili v ospredje že pred leti, saj bi gotovo s krepitvijo si- stema nagrajevanje po delu inva- lidi in starejši delavci bili priza- deti. Vsaka invahdnost ima nam- reč za posledico zmanjšanje de- loAme sposobnosti, kar zmanjšuje tudi možnosti za večje storitve. Zaradi tega je delavski svet — oziroma njihova skupščina spre- jela k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov posebne dopolnilne čle- ne, ki posebej rešujejo te proble- me. Smisel teh je, da omogočijo delavcem, ki so se med delom po- škodovali, ustrezno delovno me- sto in dohodke, kot jih imajo nji- hovi nepoškodovani tovariši. Pomembno zlasti je, da vsake- mu invalidu poizkusijo najti ustrezno delovno mesto. Pravijo, da je to zelo zahtevno delo, kajti navadno je od počutja invalida odvisno tudi njegovo delo in da pravilna premestitev ugodno vpli- va tudi na zmanjševanje možno- sti novih poškodb. Istočasno pa je v Emajlirki po- stala ena od prvih nalog skrb za zmanjšanje objektivnih pogojev, ki omogočajo nesreče pri delu. Tu so zavzeli odločno stališče, da namreč vprašanje zmanjševanja delovnih nezgod ni le naloga var- nostnega tehnika, temveč vseh vodilnih tehičnih kadrov in vsa- ke ekonomske enote posebej. Tako so se tudi tu že kmalu po- kazali izredno lepi rezultati. M. Integracija tudi vtrgovini Za Celje in celjski okraj so dokaj značilne znatne organiza- cijske spremembe v trgovini, ki ao imele predvsem ta smoter, da je trgovinsko omrežje postalo celovitejše in da smo se v trgo- rini znebili malih in navadno ne- rentabilnih ter slabo opremljenih trgovinic. Vendar doslej še nismo aabeležili kakih sprememb, ki bi Sle preko okrajnega območja. Prvi korak na tem področju je napravilo veletrgovsko ipodjetje >KoTinotehna«. Že nekaj časa so imeli živahne razgovore s trgov- skim podjetjem »Opremotehna« iz Ljubljane o predvideni pripo- jitvi tega podjetja h Kovinoteh- ni. Izdelali so tudi podrobne go- spodarske pokazatelje, o katerih 8o svoje mnenje po živahnih raz- praTah povedali tudi člani obeh delavskih svetov. Oba delavska sveta sta se odločila za neposre- dno skujpno delo obeh doseda- njih samostojnih podjetij. S tem bo Kovinotehna postala eno naj- močnejših veletrgovskih podje- tij te stroke v Jugoslaviji. Istočasno pa smo zvedeli, da si zlasti Kovinotehna v prvih mese- cih leta prizadeva, da bi indu- strijska podjetja oskrbela z za- dostnimi količinami surovin m gradiTa, ki sodi v njeno poslo- vanje. Tako na primer doslej še nikoli ni bila v januarju tolika živahnost v prometu — hkrati pa tudi ne toliko problemov, kaj- ti kljub novi sodobni skladiščni hali se v takih konicah pojavijo težave. Zaradi tega imajo v na- črtu gradnjo novih prostorov, ki bi omogočili še hitrejši vzpon podjetja in povečevanje prome- ta, .le TEKSTILCI IMAJO NAJODGOVORNEJŠO NALOGO Tudi letos bodo imele tekstilne tovarne v celjskem okraju poseb- no odgovorno nalogo pri prizade- vanju za povečanje izvoza. Sodijo, da se bo izvoz iz celjskega okraja letos povečal za okoli 23 odstot- kov, pri čemer bodo največ izvo- zile tekstilne tovarne, in sicer več kot polovico. Prednost načrtnega dela Za gradbeno dejavnost na ob- močju celjskega okraja v pretek- lih obdobjih je bila značilna ne- načrtnost, ki je imela svoj prvi vzrok že v projektiranju. Z ure- ditvijo močnega gradbenega pod- jetja v Celju — Ingrada, ki ima tudi lastni projektivni oddelek, pa so že v začetku 1961. leta pri- stopili k študijskemu obravnava- nju tega problema. Šlo je pred- vsem za iskanje najustreznejših prijemov za smotrno izgradnjo, in sicer tako pri stanovanjski iz- gradnji kot tudi pri investicijski dejavnosti. O teh problemih smo pred dnevi zastavili nekaj vpra- šanj vodji projektivnega oddel- ka pri Ingradu tovarišu Darku Maligoju. Takole je nanje od- .govoril: Začetno obdobje — leto 1961 je bilo za nas res težavno, a zato pomembno. Potrebno je bilo po- iskati take rešitve, ki bi pri grad- nji predvsem ob upoštevanju zmogljivosti in opremljenosti na- šega gradbenega podjetja, dale kar najboljše rezultate. Kajti od prilagoditve načrtom ter zahte- vam je v mnogem odvisna tudi cena za izgradnjo stanovanj in tudi ostalih objektov. Ta prizadevanja seve niso osta- la brez uspeha, kajti ta čas smo pripravili primerne načrte za smotrno gradnjo stanovanj za prodajo. Pri tem je prav gotovo eden od najbolj odločilnih čini- teljev cena za stanovanje, kajti sicer bi s prodajo stanovanj na- stale lahko težave, ki bi močno obremenile obratna sredstva za izgradnjo stanovanj za trg. Zara- di tega smo prav temu problemu posvetili posebno pozornost. Os- novna misel nam je bila pri tem, da se cena za kvadratni meter ne sme povzpeti znatno čez sedem- desettisoč dinarjev, kajti sicer bi se ne ujeli s težnjo kolektivov po cenenih a sodobnih stanova- njih. Na teh osnovah je tudi zasno- van načrt za nadaljnjo izgradnjo Otoka, kjer bodo postavljeni na- ši novi stolpiči in nekaj blokov. V istem obdobju pa smo posve- tili tudi posebno pozornost pra- vočasni pripravi načrtov za re- konstrukcije nekaterih industrij- skih objektov. Med večja sodijo načrti za nadaljnjo preureditev polzelske tovarne, nadalje Cin- karne in izdelava načrtov za ob- rate kmetijskega kombinata Ža- lec. Toda to so le osnovne značilno- sti projektivnega oddelka, ki pa je reševal tudi vrsto drugih ak- tualnih nalog, saj so na tem po- dročju znatne potrebe, pogosto pa tudi velike težave. Vendar so- dim, da je te s pravilno organi- zacijo možno uspešno premagati. -i. »pMiakta« 8 milijonov v skladih Zanimivo je, da nam včasih male gospodarske organizacije ali obrati, dajo klasične primere, kako je možno ob dobri organi- zaciji in prizadevnosti zabeležiti znatne gospodarske uspehe. Tak primer je tudi mala trgo- vinica v Stanetovi ulici v Celju — »Polonca«. To trgovinico je pred časom uredila polzelska to- varna nogavic, in sicer v zelo skromnih prostorih, ki pa so jih uspeli lepo urediti. Toda nas bo bolj kot ureditev prostorov zani- malo poslovanje te trgovinice, ki nam ka?e marsikatero značilnost in posebnost dela v trgovski panogi. Značilno za »Polonco« je pred- vsem velika izbira nogavic, in sicer ob istih cenah kot so v osta- lih trgovinah. Tako ne moremo hitrega porasta prometa v tej trgovinici pripisovati politiki cen, temveč zsrolj prilagajanju asorti- mana željam kuocev. Rezultati seveda niso izostali. Ta mala trgovinica je ustvarila izredno velik promet, skupaj s podobno trgovinico na Polzeli pa je uspela ustvariti tudi kar pre- ko 8 milijonov dinarjev za skla- de. To je zelo lep uspeh in prav gotovo posebnost, zlasti če vemo, kako velike težave imajo ostala trgovska podjetja glede formi- ranja skladov. In kakšno izkušnjo lahko naj- demo v tem primeru? Morda sa- mo dve, toda značilni — »Polon- ca« si prizadeva, da bi imela na zalogi bogato izbiro raznih noga- vic za ženske, moške in otroke, hkrati pa nenehno skrbi, da so takoj založeni z novitetami, ki jih zlasti pri nroizvodnji nogavic ne manjka. Morda ima »Polonca« tu nekoliko prednost, toda ta se ne zrcali v privilegiranem polo- žaju. Kajti v polzelski tovarni stoje na stališču, da njihova tr- govina ne sme imeti nobenih prednosti pred ostalimi trgovski- mi podjetji. Prednost »Polonce« je njena specializiranost, saj skrbe le za nogavice in so ne- nehno na tekočem glede proiz- vodnje in novitete, a tudi glede želja potrošnikov. Te tri elemen- te pa dosledno upoštevajo — no, od tod tudi uspehi. -«n. Televizijski prelvornik LcskegT'" Spričo neugodnih figuralnih pri- lik ozemlja v Laškem ne morejo nemoteno spremljati televizijske- ga programa. Zaradi tega so že pred časom izbrali poseben pri- pravljalni odbor, ki je imel pred- vsem nalogo zbrati potrebna sred- stva za gradnjo ustreznega pret- vornika za to območje. Po pred- računih bodo za izgradnjo podob- nega pretvornika kot je na Ku- nigundi, le z nekoliko manjšo ja- kostjo, rabili okoli 7 milijonov di- narjev. Zraven tega pa bodo člani kolektiva »Elko<^ iz Laškega opra- vili vsa montažna dela pretvomi- ške antene v prostem času. Večino sredstev so že zbrali. Po milijon dinarjev so prispevala vsa industrijska podjetja, nekaj pa bo pristavila še občina. Sodijo, da bo pretvornik, M ga bo izdelalo podjetje Elektrosignal, začel delovati že sredi letošnjega leta. Stafufi kolektivov V žalski občini so v gospodar- skih organiz^acijah razprave o ustavi v glavnem že zaključene. Večina kolektivov pa je začela razpravljati v zvezi z občinskim statutom o svojih lastnih statutih. V vseh kolektivih se natanko za- vedajo, da gre za pomembno akci- jo, ki bo imela brez dvoma odlo- čilen vpliv za gospodarski razvoj in uspešno delovanje vsake posa- mezne gospodarske organizacije. Značilna je zlasti ugotovitev, da [colektivi izhajajo predvsem iz svo- jih dosedanjih izkušenj in da jih vnašajo v svoje statute. Res je si- cer, da so na tem področju doslej naredila največ velika podjetja, vendar je treba poudariti, da tudi manjše gospodarske organizacije ne zaostajajo. Iz sedanjih razprav lahko za- ključimo, da dajemo v kolektivih poseben poudarek nadaljnji kre- pitvi ekonomskih enot in sistemu nagrajevanja. Glede ekonomskih enot prevladuje mnenje, da bo že v statutih potrebno predvideti trd- nejšo ekonomsko podlago za svoje delovanje. Nekateri pravijo, da so predpisi d glavnem zato, da se jih ne držimo. To o celoti ne drži. so pa Hud je, ki se tega oklepajo kot pijanec plota. Toda tovariši, to ven- dar ni prav! Vzemimo na primer Vrun- čeoo ulico v Celju. Na vseh dovozih vanjo je dovolj jasno označeno z ustreznimi pro-' metnimi znaki, da d tej ulici' ni dovoljen promet z motor- nimi vozili. Toda prometni znaki šoferjev vseh mogočih kategorij pač ne ovirajo. Pred dnevi se je zgodil celo tale primer. Bilo,je še pred mrazem in slaba cesta je bila polna luž in blata. Po njej je najprej privozil osebni av- tomobil. Lastnik stanuje v tej ulici in je razumljivo, da mora po niej do doma. Toda bil je toliko obziren do peš- cev, ki so se nahajali na cesti (pločnika tu ni), da je vozil počasi in se izogibat večjih luž. Takoj za njim pa je privo- zil tovornjak z refistrsko šte- vilko CE 4d-Rl. Temu se je bržčas mudilo, kajH ni oziral na pešce in jih je ^na veliko« škropil s cestnim bla- tom. Ljudje so godrnjali, toda kai so si /«^^o sircr poma- gali. Vsi so bili prepričani, da gre za nujno vožnjo in po- trebno delo in da je pač tre- ba ob takih priložnostih spre- gledati prekršek. Toda presenečenje je bilo toliko večje, ko so videli, da je voznik tovornjaka CE 44-83 prišel po tej ulici samo zato, da je izpred novega stolpiča naložil kolo in ga odpeljal. Zares se zastavlja vpra- šanje, ali je v Celju kako podjetje, ki dovoljuje svojim šoferjem, da s tovornjaki vo- zijo eno samo kolo in da pri tem ignorirajo vse prometne predpise. Če tako podjetje obstaja, potem zanj to prav gotovo ni najboljša legitima- cija. Razen tega pa je končno v interesu vseh gospodarskih organi7acii. da imajo nastav- ljene le vestne in sposobne voznike, kaiti zaradi neupo- števanja predpisov je bilo ie prpveč nesreč in škode. Hkrati na velja pripomniti, da zaradi vse večjega pro- meta pri n»s uvajamo pro- metno vzgojo že v pionirskih krožkih — pvnffvanie pred- pisov in upoštevanje le-teh p^ je pri tem bistveno. No, ali pp bi ka-f^lo snov o pro- metnih predpisih nekoliko osnfžiti tudi pri nekaterih \ poklicnih šoferjih. Pri tistih, \ ki vorjo po pppotrebnem po \ Vrunčeni uliri. bi to bilo prav gotovo pogrebno. Ce ne drugefH vsai pionirski tečaj in ne bi zapeliali več /'fl — najmani pa r^^o. da nalovijo pa kamion kolo. bine Odskočna deska Na področju gospodarstva je za letošnje leto značilna izredno velika živahnost gospodarskih organizacij in težnja, da se ne bi ponovile lanskoletne napake, ko je začetek leta bil izredno slab. Pri tem pa so gospodarske orga- nizacije v celjskem okraju dale poudarka predvsem osnovnim značilnostim, ki so pogoj za pra- vilno dinamiko proizvodnje in hitrejši tempo. Za osnovo so si v kolektivih predvsem zastavili nalogo pove- sti proizvodnjo, in sicer na tri načine. Bistveno povečanje pred- videvajo zaradi aktiviranja re- konstrukcijskih naporov kolek- tivov, nadalje posvečajo posebno pozornost izkoriščanju sedanjih zmogljivosti industrijskih podje- tij in izkoristku časa v gospo- darstvu. Medtem, ko je prvi po- Soj bistveno vezan na investicij- sko dejavnost, sta oba naslednja elementa in uresničenje teženj na tem področju predvsem od- visni od pravilne izrabe notranjih rezerv v gospodarskih organi- zacijah. Gotovo je, da so tu še velike rezerve, ki jih je zlasti v orehod- nem obdobju nujno potrebno iz- rabiti, saj je od vitalnosti gospo- darskih orsranizacij v mnogem odvisen tudi njihov nadaljnji razvoj. Nekatere izkušnje, kjer so podjetja in kolektivi znali z ustreznimi organizacijskimi ukrepi doseči znatno večje izko- riščanje kapacitet podjetja in iz- koristek časa in kjer so se zaradi tega bistveno spremenila tudi razmerja glede delitve dohodka, so vsekakor spodbudni. Tako smo že v preteklem obdobju zazna- movali v mnogih primerih zaradi primernega prizadevanja kolek- tiva tudi bistvene korekture pri povprečnih osebnih dohodkih. Ti premiki pa so možni še v večji meri, če bodo gospodarske organizacije upoštevale tri na- slednje momente, ki imajo bist- veno vlogo pri formiranju do- hodka podjetja in ki zlasti od- ločilno vplivajo na hitro prodajo ter širjenje prodajnega področja. Ce je namreč razširjanje oro- izvodnie v vseh treh oblikah prva odskočna deska industrij- skih podjetij, potem je prizade- vanje za izboljšanje kvalitete, za povečanje asortimana proizvodov in stremi ienie za zniževanie lastne proizvodne cene drusa nič manj važna izhodiščna točka. K zahtevi po povečanju proiz- vodnje se torej postavlja tudi zahteva po proizvodnji le-take^a blaga, ki ga trg rabi in zahteva. Vsekakor je druga skupina nalog precej težja in zahtevnejša. A je zato tudi učinkovitejša. Pomembnost zahteve po .večji kvaliteti, prilagojenemu asorti- manu in zniževanju lastnih cen se namreč povečuje hitro tudi z novimi pogoji, ki so nastali ob novem merilu učinkovitosti pod- jetja — plačani realizaciji. V večini kolektivov so te pro- bleme pravilno razumeli, mnogi so se zanje zavzeli že lani — toda kljub temu obstaja bojazen, da bi morda le nekateri šli mimo dejstev in nujnosti. Tu pa je srž nevarnosti, kajti v takem pri- meru bi zaradi neelastičnosti in Opustitvi osnovnih obveznosti, ki jih novi poToi'' narekutejo. lahko nekateri kolektivi zašli v hude težave. V posameznih primerih tudi v težave, iz katerih ne bi bilo izhoda. Zaradi te(*a je go- tovo prav, če delavski sveti in drujTi or^^ani de'pvskep'a sai^o- upravljflnja te nroh^eme temelji- to prouče. kajti od»rovornost je prnv v sedanjem obdobju toliko večja. Istočasno pa se jasno ob teh nalogah še bolj določeno postav- lja v ospredje odgovornost vo- dilnih kadrov v podjetjih, ki mimo teh problempv ne smejo. o CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 18. januarja 1963 Dan šoferiev v CELJU Petnajstega januarja smo tudi ▼ Celju praznovali dan šoferjev. Ko smo na združenju šoferjev in Rvtomehanikov povprašali, zakaj 6o šoferji za svoj praznik izbrali prav petnajsti januar, so nam po- vedali, da je na ta dan 1959. leta postal njihov aktivni član tovariš Tito. Letos je okrajni odbor združe- nja šoferjev in avtomehanikov pripravil v počastitev svojega praznika slavnostno plenarno sejo, ki so se je udeležili tudi pred- stavniki komisije za varnost pro- meta in predstavniki družbeno po- litičnih organizacij. Na seji so bili tudi pionirji, ki so v imenu pro- metnih krožkov a osnovnih šolah izrekli željo po še tesnejšem sode- lovanju z vsemi, ki jim je var- nost prometa dolžnost. Združenje šoferjev in avtome- hanikov vključuje v celjskem okraju nad osem sto poklicnih voznikov motornih vozil, avtome- hanikov in tudi nekaterih vozni- kov amaterjev. Od tega jih je v celjski občini v združenje vklju- čenih okrog 340, kar je nedvomno že lepo število. Na združenju šoferjev in avto- mehanikov so nam zaupali, da bo- do čez nekaj tednov začeli z ve- liko akcijo testiranja voznikov motornih vozli, ki bo imelo na- men, da preveri njihovo znanje o prometnih predpisih. Tako bodo v celjskem okraju pripravili nad trideset predavanj, na katerih bo- do voznike že pred testiranjem se- znanili z vsebino, ki jo bodo po- tem preverili s testi. Ta akcija bo trajala skoraj dva meseca in bo prav gotovo velik prispevek k ak- cijam za večjo varnost na cestah. CELJSKI OBRAZI KAJ BOMO GLEDALI V KINU? Dva kinematografa imamo d Celju in vsak teden nam v njih zaortijo po štiri nove filme. To je za množico lju- biteljev filma, ki živi v mestu ob Savinji res odločno pre- malo. Pa kaj hočemo, tako je pač! Če je repertoar o redu, še kar gre, kadar pa se teden za tednom vrstijo na film- skem platnu zmazki, nam zmanjka dobre volje in na vso moč udarimo po kino- podjetju; včasih tudi po kri- vici. Toda že prvi mesec letoš- njega leta nam je prinesel nekaj zelo lepo obiskanih filmov. Če pustimo ob strani kvaliteto in vzamemo samo obisk za merilo zadovoljstva kinoobiskovalcev, se nam res ni treba treba pritoževati. Rekordno število gledalcev ie v mesecu januarju dosegel jugoslovanski film >Kozara€, ki so ga v Metropolu vrteli sedem dni in si ga je ogle- dalo nad deset tinoč Celjanov in okoličanov. To je za do- mač film lep uspeh, sai so v preteklem letu tok rekord dosegli samo nekateri avan- turistični in vojni filmi, če- prav večina tega ni bila vredna. In kaj bomo še gledali v letošnjem letu? Direktor kinopodjetja to- variš Martin Godler pravi ta- kole: >Tudi letos bomo žal med premiere morali uvrstiti ne- kaj filmov, ki so jih Celjani že videli. Vendar upamo, da jih ne bo preveč in da bodo vsaj tisti, ki so pri naši pu- bliki doživeli lep uspeh. V januarju in februarju bomo med drugim vrteli filme kot so ^Zakonski vrtiljaka, ame- riške proizvodnje, švedski film ^Poletje z Monikot, pa znano špansko glasbeno stva- ritev >Mama, poslušaj mojo pesem€, nato domači film »Maček pod čelado^, pa fran- cosko »Potovanje z balonomi itd. Marca bo na sporedu več francoskih, pa tudi ruskih filmov, aprila pa bomo vi- del egipčanski film »Neznana žena€, francoske »Dobrosrčne lopovet, italijansko »Rimsko sužnjo^ in še nekatere druge. Maj bo pripeljal s seboj »Člo- veka z zlatim koltomt — to je ameriški barvni film, pa domači film »Medaljon s tremi srci« in star ruski film, ki se ga bodo verjetno vsi kinoobiskovalci razveselili — »Kamniti rneti. Med ostalimi znanimi filmi, ki jih bomo letos vrteli, naj omenim še ameriška filma »^gbrfna« ter »Salamon in Sabska kralji- cam, »Tarzanovo največjo pu- stolovščinot itd.i No, letos bo celjski Metro- pol tudi povečal svojo čakal- nico, ki je prav zares pre- maihna 7.a trko velik kine- matograf. Letni kino bo še vedno na dvorišču Delavske- ga odra in tudi tretji kine- matograf bo moral še neko- liko počakati. Sicer pa — kaj bi o teh stvareh govorili ve zdaj?! Saj bo leto kar hitro naokoli in takrat nam ne bo treba več ugibati. Samo to si želimo, dn bi celjsko kino- podjetie letos res sestavilo tak filmski repertoar, ki bi filmsko publiko ne samo za- baval, temveč — vsaj čisto malo — tudi vzgajal. GIBANJE fREBIVALST.VA v času od 1. do 12. januarja 1963 je bilo rojenih 30 dečkov in 18 deklic. POROČILI SO SE: Stanislav IVENCNIK, strojni klju- čavničar iz Smiklavža pri Skofjl vasi in Veronika SENICA, frizerka iz Laškega. Tomislav JELIC, podoficir JLA in Zofija Spolar. uslužbenka, oba iz Celja. Ivan TAUFER, strojni tehnik in Veronika, Zdenka LUBSE, bančna uslužbenka, oba iz Maribora. Milan KOS, mesarski pomočnik iz Celja in Lidija FRANCA, delavka iz Izole. Herman JURSiC, poštni usluž- benec in Erika SIVKA, delavka, oba iz Celja. Milan NOVAK, pečar iz Hromca in Marija, Terezija CVIRN, tkalka iz Celja. Jožef ' KRAJNC, elektrovarilee in Lucija URSNIK, snažilka, oba iz Celja. Anton GAJ- SEK, uslužbenec in Veronikn DE- BEVC, uslužbonka. oba iz Celja. Ja- nez, Peter OKROZNIK, kmetijski teh- nik in Cecilija DIMEC uCteljica, oba iz Dobrne. Jožef BREZNIK, agronom iz Kasaz in Helena 2U2EJ, gospod, pomočnica iz Ar je vasi. Josip MA- RODI, miner in Ivanka CERENAK, nataka'-ioa. oba iz Celja. Alojzij KRAJNCAN. Fofer iz BTii^ovžlaVa in Marija CERINSEK, poljska delavka iz Celja. UMRLI: Štefanija BariC. gospodravni organa občin pa niso utegnili, da bi le-te pre- gledali. Neprijeten je občutek ne- gotovosti glede sredstev, ki so v začetku leta dokajšnja neznanka (vezaiiost na proračim), prav tako p« zaradi ne dovolj izdelaoiih kri- terijev nastopa težava v delitvi na posamezne ustanove. V bodoče bo to najbolje rešlji- vo le v pogodbenem odnosu šol s skladom za šolstvo, V tem pa morajo biti postavke: število od- delkov, število učencev in stroški vzdrževanja. Vse to pa se naj preračuna na vrednost obvezne ure. # Kot kaže je torej najobčut- Uivešji del v prosveti gibljivi del osebnih dohodkov? # Da in to kljub minimalnim zneskom. V večini primerov je postavljen limit, ki znaša v okraj- nem merilu okrog šest tisoč di- narjev. S tem v zvezi pa je vpra- šanje, katero delo se vzame za merEo pri ocenjevanju. Večina ljudi v prosveti vlaga trud, da bi čim bolje vzgajala. Razlike so to- rej minimalne in s tem tudii sti- mulativnost odpada. Marsikje štejejo za določitev gibljivega de- la zgolj izvenšolsko dejavnost — to je pošolsko delo z mladino. Vemo pa, da je to napak, kajti naš cilj je, da čim več osebnega dohodka spremenimo v gibljivi del, torej v kompleksno oceno de- la. Zato se nekateri kolektivi ogrevajo, da bi zvišali učno ob- veznost od 22 na 24. ur tedensko, medtem ko drugi za to, da bi v bodoče prosvetni delavec preve- del obvezno 7 ur dnevno na šoli, kakor vsak drug delavec. Vseka- kor pa je to le na nekaterih šo- lah možno izvesti. # V kolikšni meri je našla šol- ska reforma tla v našem okraju? # Marsikdo zmotno meni, da prinaša reforma razbremenitev učencev in učiteljev. Ta se res- nično odraža le v olajšanem na- predovanju učencev iz razreda v razred. Prinaša pa vse večjo od- govornost in obremenitev učite- lja in učenca. Vedno znova do- dajamo nove predmete in iščemo nove učne oblike in metode. Še vedno naš pouk v polni meri ne pritegne učenca, mnogo je še ver- balizma, kajti šolam primanjkuje sodobnih učil. Nedvomno pa je zanimiv pojav, da učiteljišča in druge pedagoške institucije po- šiljajo v šole kader, ki je ideolo- ško slabo usposobljen. Le kako naj potem izpolnimo v celoti zah- tevo po enotnosti učno-vzgojnega smotra, t. j. napredno vzgojen in široko izobražen človek. K. SRČNA KULTURA Kako širok je pojem kul- ture. Mar je sploh možno, da ga dovolj osvetlimo. Vseka- kor pa kultura ni nekaj brez- predmetnega. Je del nas sa- mih in prav naših medseboj- ni odnosi stopnjo naše kul- turnosti. Se vedno vsepovsod srečuješ mnenje, da je izo- bražen človek kulturen. Ne- kaj bi na tem že moralo dr- žati. Izobražen človek ima namreč nešteto možnosti za kulturno življenje in to naj bi ga notranje preobrazilo. Zal pa ni vedno tako. S kratko, a resnično zgodbo bom skušal dokazati nekaj, kar ni le zame. temveč bo tudi vas prepričalo, da so ljudje dandanes še marsikje brez srčne kulture. V Velenju je k inžinerju C. prišla tovarišica z name- nom, da ga pridobi za člana humane organizacije Rdeče- ga križa. Brez šale bodi po- vedano da tovariš inženir zasluži vsak mesec preko sto- tdsoč dinarjev. Tovarišica mu je na kratko obrazložila pomen organiza- cije in bila prepričana, da bo plačal članarino ter postal član. Zal pa se je zgodilo dru- gače. Tovariš inženir se je pričel hudovati, češ, da mora vedno in samo plačevati čla- narine, da nima od tega nič ne bo plačal ter da noče po- stati član te organizacije. Torej tovariš inženir je iz- obražen, je mlad in ima sred- stev za dokaj solidno življe- nje dovolj. Vprašali pa bi, kje je njegov čut do sočlove- ka, in še to, kako je mogel ta človek prejemati od družbe nešteto olajšav in vsakovrst- nih pomoči pri visokošol- skem študiju, on sam pa da- nes ne čuti potrebe, da bi z malim prispevkom pomagal drugim? Pa nas je to le še bolj za- nimalo in vprašali smo, v ka- terih organizacijah je včla- njen. Odgovor je bil podo- ben. Je član Socialistične zveze, toda ne čuti potrebe, da bi plačal članarino. In znova bi s poudarkom vprašali, kako lahko v naši sredi prenašamo človeka, ki mu je družba omogočila štu- dij, ga vodila, oblikovala, medtem ko on ne čuti no- benih dolžnosti napram njej? In še huje nas je prizadelo, ko smo zvedeli, da v tej go- spodarski enoti ta intiligent- ni inženir s svojim zelo ne- družbenim odnosom pač ni osamljen. Le kaj naj ob tem de ne- kvalificiran delavec ali kdor- koli drug in kaj menite o srčni kulturi? —J Kultura v komuni V zvezi z novo, razširjeno in poglobljeno vlogo kulturne dejavnosti v bodočih občinskih in krajevnih skupnostih ter zaradi neštetih perečih vprašanj dosedanjega kulturnega poslanstva Svobod bo imel okrajni svet Svobod in prosvet- nih društev v torek, 22. januarja plenum, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki okrajnega sveta za kulturo in prosveto, okrajnega odbora Socialistične zveze in okrajnega sindikalnega sveta. Tovariš JAKA MAJCEN, tajnik okrajnega sveta Svobod nam je nakazal nekaj najbistvenih vprašanj, ki jih je iz- luščila analiza »Kultura v komuni«. — Naše poročilo o vlogi, pomenu in razširjenih obvez- nostih občin do kulture bo zajemalo pet bistvenih vprašanj. V celotnem dosedanjem delu je izredno občutna skrajna slaba povezava in sodelovanje med občinskimi sveti Svobod! ter ostalimi političnimi organizacijami. Vsekakor ne morejo biti dovolj skrbno pripravljena posvetovanja o kulturi in veliko število sprejetih sklepov, če so le-ti deklarativne narave. Le redkokje se je del tako sprejetih sklepov reali- ziral, kajti po posvetu so predstavniki pozabili na obveznost. Omenil bi vprašanje medsebojnega sporazumevanja sin- dikatov podjetij in Svobod. Tu in tam je v nekaterih gospo- darskih organizacijah sindikat znotraj kolektiva podprl kulturna prizadevanja (kot v Štorah, v Emajlirki, v Cin- karni in podobno), vendar pa kljub iskanju vezi ni dajal podpore Svobodam. Jasno pa je, da je kultura nedeljiva. In prav zato je več kot osnovna potreba, da se tovrstna dvotirnost ali prej ne- zainteresiranost slednjič neha. To bo pa rešljivo s trdnimi, delovnimi koordinacijskimi telesi na območju občin. Poznamo primere, da so doslej marsikatera podjetja imela svoj patronat nad posameznimi društvi. In v tem okviru so tudi dala dokajšnja sredstva. Z uvajanjem občin- skih skladov za kulturno dejavnost pa je to razumevanje več ali manj zvodenelo. Podobno, čeprav drugače je na po- deželju, kjer je mecenstvo vršila kmetijska zadruga. Z zdru- žitvijo le-teh pa se je tudi na vasi marsikaj porušilo. Me- censtva ni več in s tem v zvezi je tudi dejavnost manjša:. — Zanima nas, kdaj se bodo predstavniki kulturnega življenja brežiške, sevniške in krške občine vključili v kul- turno celoto našega okraja? — Prav na tem plennmu bodo predstavniki občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev teh treh novo priklju- čenih občin podali poročilo o dosedanjem delu in predviden program za tekočo sezono. Istočasno pa bo plenum s temi predstavniki dopolnil okrajni svet Svobod. -ik Posrečilo se nam je, da smo jih presenetili. Šele iznenadni blisk jih je zmotil v napetem poslušanju. Tovarišica jim je ravnokar prijjovedovala zanimivo zgodbo o partizanih in njihovih težavah v zimskem času. Bile so jih sama ušesa in njihove velike, razprte oči so pričale, kako nepopisana je še njihova duševnost. In prav zato je odveč govoriti o odgovor nosti prosvetnega delavca. Te dni bodo prejeli svoje prve ocene. Tovarišica nam je zaupala, da je letos izredno zadovoljna, kajti vsi mali se trudijo in jim ne bo treba dati negativne ocene. Slab obisk i Pregled obiska kino pred- 5 stav v Celju v lanskem letu 5 kaže, da je bil porast le mi- : nimalen, kar lahko nedvom- S no pripišemo vse večji raz- ^ širjenosti televizorjev. Tako = si je 290 filmov v 2320 pred- ^ stavah ogledalo 662.000 obi- ^ skovalcev. To je vsekakor 5 majhno število, saj odpade ^ na eno predstavo okrog 300 5 ljubiteljev te še vedno vo- ; deče zvrsti razvedrila. Ob ^ tem povprečju obiska je ra- ; ziimljivo. da so dvorane ne- \ redko samevale. ; Omembe vredno je, da je i naš domači film dosegel s častno četrto mesto po šte- I vilii predvajanih filmov (39). \ Število ameriških filmov je i T močnem padcu, porasli pa i so filmi francoske in itali- : jansike. sovjetske in nemške ; proizvodnje. Se vedno pa j vodijo filmi ameriške pro- i dukcije (72). Med najbolj in najmanj ! obiskanim predvajanim fil- mom je razlika za colih : 12.500. saj si je domači film >Velika razprava« ogledalo le dobrih 40 gledalcev, med- tem ko je francoski film >Grbavi vitez« žel rekord. Skupni dohodek od vseh predstav je znašal okrog 70 milijonov. Žal pa je, da je celjsko kino podjetje moralo ukiniti dodatno plačilo 10 di- narjev za sklad za novo kino dvorano, kajti potrebe po novi kino dvorani v Gaberjn so utemeljene. V VELENJU ŽE DRUGA PREMIERA Letošnjo se2Mino si je amatersko gledališče DPD Svobode v Vele- nju zadalo bogat program, saj na- meravajo spraviti na oder kar štiri dela. To je velik pozitiven premik od lanskega leta, ko so dali le eno samo delo. Seveda je to letos možno le zato, ker so k dramski skupini pritegnili veliko skupino mladin ljudi, v okviru mladinskega gledališča. Tako je tovariš Rudi Horvat, tehnični tajnik Svobode, v dneh pred novim letom s pionirji dal za mladino Šaleške doline kar deset ponovitev Gobčeve spevo- igre »Kresniček«, 26. tega meseca pa bomo lahko videli mladinski oder v koroški ljudski igri »Mi- klova Zala«. Starejši pa že prav pridno študirajo Cankarjevo »Po- hujšanje v dolini Sentflorjanski«, pripravljajo pa se, da bi nekje sredi aprila dali tudi prijetno, sodobno- komedijo »Naši ljubi otroci«. Program je torej pester, saj bo skušal vsem vsaj z enim delom ustreči. Kresnička si je ogledalo okrog dva tisoč otrok. Z ljudsko igro »Miklovo Zalo« pa želijo ustreči večini tistih gledalcev v Velenju, ki doslej še niso stopili v Talij in hram, ker so jim dela bila preveč tuja. In prav zato upajo in želijo, da prestopi prag kulturnega doma sleherni, kajti le s tem bo dom lahko živ po- srednik kulture. Z »Dolino Sent- florijansko« in »Našimi ljubimi otroci« pa želijo ustreči zahtev- nemu gledalcu; tistemu, ki kljiib svoji kulturnosti doslej ni čutil dovolj nih potreb po tovrstnemu kulturnemu izživljanju. Nekaj je nedvomno: če tudi ne bo uprizoritev »Miklove Zale« mojstrovina, kajti igrajo jo mla- dinci in to sami začetniki, je ven- dar prav s pritegnitvijo le-^eh možno zagotoviti množičnost in kasneje tudi kvaliteto. Ure pre- vedene na bralnih in odrs:kih va- jah pa so vsekakor koristneje iz- rabljene kot v pretiranem ples- nem izživljanju. —že Hinko Smrekar: Godca bom vzela ..., kolorirana risba s tušem, 1929 _ V petek, dne 18. I. 1963 ob 17. uri bo v Likovnem salonu v *^Ijn otvoritev razstave Hinka Smrekarja — slovenskega karika- nnsta in ilustratorja, ko so ga Italijani zaradi brezkompromisne svobodomiselnosU in sodeiovaiija % OF ustrelili kot talca v Gra- »nozni jami. M. Kratkometražni filmi Po izidu zakona o zaščiti doma- čega filma in o uvedbi obveznega predvajanja kratkometražnega domačega filma se je odprla plodna p)ot že zelo kvalitetnemu tovrstnemu filmskemu žanru. Ta- ko je v novembru in decembru nastopila prava poplava kratko- metražnega filma. Prav te dni je končal snemanje enega teh filmov D. Makavejev. Film obravnava beograjsko prvo- majsko proslavo in nosi naslov »Paradac. Zanimivost tega kratkometražnega filma je t svojstveni, neobičajni obdelavi. Režiser se ne drži klasičnih posnetkov nastopajočih na pa- radi, temveč s kamero prodira t srca in razpoloženje gledalcev, ki so doslej služili v glavnem le kot dekor. -ihk Hladnikova noviteta Te dni Smo obogatili zakladni- co slovenskega filma s Hladni- kovo noviteto »Peščeni grad«, ki ima poleg kvalitete nesporno vodstvo v tem, da je zaenkrat naš najcenejši film. Pred dnevi so ga predvajali v Ljubljani za zastopnike tis'ka. Že naslov sam pove. da flm govori o iluzijah. Peščeni grad je krhek in že lalien dotik roke ali slaboten val ga poruši. Takšna je osnovna misel, ki jo srečujemo v Hladnikovem pesimisitičnem na- zoru o minljivosti vsega letpega. Glavni nosilec filma je dekle, ki nikakor ne more najti realna tla. Prepolna je hrepenenja po lepoti. zraku, soncu, prostosti; torej vsega lepega, preprostega, doseg- ljivega — toda ... Njena pot jo vodi k spoznanju dveh študentov. In ta preprosta zgodba nam pri- poveduje o ljubezenskem trikotu s Cankarjevo subtilnostjo. In ka- kor je neminovno v življenju, tako tudi tukaj ljubosumnost po- temni sonce, prostost in lepoto. Dekle skuša ubežati k svojim peščenim gradovom, a najde smrt. V filmu se vrstijo odlični pri- zori: svojstvena in nova za slo- venski film pa je fotografija. Film bo vsekakor prijetna do- mača osvežitev naših kino dToran. Plodna gostovanja Ljubljanstka Drama je v ne- dteljo prvič gostovala v letošnji sezoni v celjskem gledališču s kabaretno zasnovano >Malo žehto«. Razmeroma velik obisk pri nedeljski predstavi kaže na priljubljenost ljubljanske Drame in na porast zanimanja za gle- dališko dejavnost. Kratke, satirične in duhovite osti v delih Serafimova, Kolarja, Kovica, Menarta, Torkarja in Pe- tana so ustvarila različna gle- dišča in mnenja. Prav posebej pa je zanimiva nadaljnja izmenjava medseboj- nih gostovanj, saj bomo imeli priložnost (tako smo zvedeli od samega avtorja), da bomo Žmav- čevo delo »Jubilej« videli v iz- vedbi Ljubljančanov, medtem ko bodo Celjani igrali to delo v Ljubljani. Celjani predvidevajo premiero »Jubileja« za dan slo- venske kulture, medtem ko bodo Ljubljančani dali to uprizoritev v prvih dneh marca. PARADA HARMONIKARJEV Po dveh uspelih internih pro- dukcajah gojencev Glasbene šole DPD Svoboda Celje, ki se jim bo 14. februarja pridružila še tretja skupina mladih ljubiteljev glas- bene umetnosti, bo v nedeljo, dne M. tega meseca ob 18. uri v dvo- rani Okrajnega ljudskega odbora (Narodni dom) deseta tradicional- na parada harmonikarjev. Pestrost sporeda bo obogatil s ffvojim nastopom še instrumental- ni kvintet, kot gostje pa bodo za- pele sestre Berghaus, članice DPD Svoboda iz Stor. CELJSKI TEDNIK STEV. 2. — 18. januarja 1963 Obsežni, a stvarni načrti * Šeotjurju Razen na območju, ki ga zaje- ma žalski agro':ombinat, je p.-av gotovo najznačilnejša izredno raz- gibana investicijska dejavnost v Šentjurskem agrokombinatu. Vse objekte, kd jih gradijo ali ureju- jejo bi celo le težko opusaili v eoiem samem sestavku. Dokončaili bodo pekarnjo, uredili so sodobno klavnico s primernimi hladilnimi prostori, skladišča — najbolj zna- čilna pa so vlaganja za poveča- nje kmetijskih površin kombma- ta in za povečevanje lastne pro- izvodnje. Na tem področju zavze- ma prav gotovo posebno mesto prizadevanje kombinata iz Šent- jurja za ureditev sadnih plantaž. V Šentjurju so se že pred ča- som odilaSiili, da bodo obrate agro- kombinata speciializitrali, s čemer bodo dosegli znatno ziman j še va- nje stroškov proizvodnje, hkrati pa bodo lahko na ta način kme- tijsko proizvodnjo popolnoma pri- lagodili tržnim zahtevam. Posebni mesti pri tem zavzemata živino- reja in sadjarstvo z jagodičevjem. Pri slednjem so že lani zabeležili znatne uspehe. Uredili so za 60 hektarjev velike plantažne kom- plekse in na 20 hektarjih ribezo- ve nasade. V letošnjem letu jih čaka na tem področju obsežno delo. Do kraja je treba urediti sadno plantažo, v načrtu pa ima- jo tudi ureditev več kompleksov jagodičevja, ki bi skupaj zajema- li preko 160 hektarjev. Osnova za tak hiter razvoj na tem odmočju je prav gotovo tež- nja, ki ima stvarno podlago, da pridobe letos za družbeni sektor kar 1.400 hektarjev novih obdelo- valnih površin. To pa je tudi iz- med vseh občinskih območij v celjskem okraju največja zadol- žitev. Vendar so pri šentjurskem agrokombinatu prepričani, da jo bodio z ustreznim prizadevanjem v celoti uresničiti — morda pa tudi presegli. Kajti od uresniče- nja tega načrta je v veliki meri odvisno uresničenje ostalih na- črtov. Posebno pozornost pa bodo le- tos posvetili nadaljnjemu razvoju proizvodnega sodelovanja med zadrugo in zadružniki za vzrejo kvalitetne živine. Tu jim bodo po- magale zlasti letošnje izkušnje in pa seveda nova klavnica ter pri- merni hladilni prostori. Kajti zia- siti pri izvozu živine ima kvalite- ta odločujoči pomen. To dejstvo so v Šentjurju že doslej upošte- vali in razumljivo je, da rezultati niso izostali. —le PITALIŠCE v SLIVNICI PRI CELJU BODO DOKONČALI Aktiviranje kmetijskih investi- cij je ena izmed najpornombnej- šdh nallog pri investicijah v kme- tijstvu. Temu problemu posveča- jo v Šentjurju posebno pozornost. Zaradi tega so se odločili, da bodo letos zagotovo do kraja zgradili sodobno pitališče v Slivnici. Isto- časno pa bodo obniovdli hleve agrokombinata v Drami j ah lin v Tmiovcu. m. Mlekarna nam ie potrebna Pred dnevi smo obiskali Polze- k). Zanimali so nas razni krajev- ni problemi in želje prebivalcev. Zanimivo je, da je med vsemi še najbolj v ospredju želja prebival- cev tega okoliša, da bi dobili pri- memo mlekarno in še nekatere trgovine. Za Polzelo je dokaj značilna številčnost delavcev, razen tega pa tudi raztresenost kraja. Mnogi celo pravijo, da prave Polzele dejansko ni. Hkrati pa sodijo, da je v industrijskih podjetjih za- poslenih okoli 50 odstotkov pre- bivalcev. To število se bo z raz- širitvijo tekstilne tovarne še po- večalo, spremenila pa se bo še bolj tudi struktura prebivalcev m isicer v prid industr jskemu živ_ vljenju. Razen tega pa tudi s pri- dobivanjem obdelovalnih povr- šin za potrebe kmetijstva neneh- no raste tudi število kmetijskih delavcev. Vsi ti elementi še po- večujejo potrebe po ureditvi po- trebnih prodaj alnih prostorov za mileko, kruh in povrtnino. Kaj pravijo prebivalci Polzele? Res je, da mleko lahko dobimo pri kmetovalcih, res pa je tudi, da je pri tem veliko težav. Več- krat je potrebno iskati novega kmeta, večkrat pa ostanejo dru- žine tudi brez mleka. Podobno je tudi s povrtnino. Ljudje si jih na- vadno pridelajo doma, toda pri tem gre le za sezonske povrtnino. Zgodnje povrtnino in nekaterih posebnosti pa v Polzeli ni možno dobiti. Ce pa jih že dobijo, jih morajo drago plačati. Tako je bi- lo letos tudi z krompirjem. Pol- zelani so ga plačevali precej dražje, čeravno so dejansko v kmetijskem okolišu, kot Celjarii v tednu ozimnice. Ali to res ni čudno? Razen tega pa pravijo, da je za ureditev trgovinice, ki bi kraj oskrbovala z mlekom, zelenjavo in kruhom res potrebno le malo volje in prizadevanj. No, in kako je s kruhom. Tu imajo še največ- je težave. V kraju ni posebne pekarne, kruh pa pripeljejo v tr- govino navadno v premalih koli- činah, pravijo pa tudi, da navad- no starega. Bržčas bo na Polzeli ta pro- blem že letos potrebno rešiti. m. ORJEIVIO LEDINO Uveljavljanje kmetioskega oko- liša na kozjanskem predelu je vsekakor spodbudna ugotovitev, zlasti še zato, ker je to področje relativno najbolj zaostajalo za drugimi kmetijskimi področja v celjskem okraju. Svojo dejavnost je poslovni okoliš usmeril pred- vsem na razvoj živinoreje in ja- godičevja, ki sta za to območje najustreznejši panogi kmetijstva. Zlasti glede povečanja površin jagodičevja so v preteklem ob- dobju zabeležili znatne vispehe. Zaradi tega je bilo v Kozjem lani tudi posvetovanje o gojitvi jago-' dičevja — predvsem ribeza. Posebna zanimivost s tega ob- močja pa je tudi izredno prizade- vanje ooslovnega okoliša, da bi oskrbeli zadružrLike s potrebnim reprodukcijskim materialom in jih navajali na intenzivno proiz- vodnjo. To je, tako pravijo, naj- težavnejša naloga, kajti srečujejo se s staro miselnostjo, ki jo je težavno odpraviti. Res je sicer, da je tod relativno najmanjša po- raba umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemije. Toda le za- enkrat!, kajti prizadevanja po- slovnega okoliša že kažejo uspe- he, zlasti pa so vzpodbudni posa- mezni primeri, ko so kmetovalci sledili navodilom kmetijskih teh- nikov in so s tem dosegli znat- nejše hektarske donose. Podobno je tudi na področju živinoreje. Tudi tu je močna ovi- ra stara miselnost in pa velika raznolikost živine v hlevih. S po- stopnim uvajanjem enotne pasme govedi in predvsem z ureditvijo lastne proizvodnje in z dogradit- vijo novega hleva v Lesičnem, kjer bodo kmetovalci lahko nepo- sredno vidoli prednosti sodobne reje živine, pa bo delo tudi na tem področju laže. Ko smo se v Kozjem pogovar- jali s predstavniki kmetijskega okoliša, so nam povedali, da je bilo precej kritik na račun nedo- grajenega hleva v Lisičnem. To pot pa volja pojasniti, da je to bolje, kot da bi že zgradili odprt hlev in bi ga sedaj morali obnav- ljati. Taki pojavi so namreč po- gosti v celjskem okraju — pre- prosto zato, ker so se odprti hlevi pokazali za neprimerne v naših razmerah. Že letos, so dejali, pa bomo uredili v Lisičnem sodoben živinorejski obrat. Istočasno pa bomo usposobili tudi dosedanje obrate. —mi V malem naselju ob polzelski tovarni nogavic si je tovariš Šuster — po domače Pirnat — v vrtu uredil ličen lesen grad, ki ima lepo urejen miniaturni park, dovozne poti in vse kar spada tudi k pravemu gradu. INTERVJU NA sezono smo pripravljeni v pogovoru s tehnikom celjske kmetijske zadruge Jo- žctom Sabjanom, ki dela v celjski ekonomski enoti za- druge, smo zvedeli za neka- tere značilnosti dela v n|ihovi enoti. Takole je odgovoril na naša vprašanja: Spričo lanskoletnih izkuSenJ, smo letos posvetili posebno po- zornost razvoju kooperativnih od- nosov pri gojitvi pšenice. Ngš na- črt za jesensko setev pšenice v kooperaciji smo tako uspeli po- polnoma uresničiti. Kar pomenA, da so kmetje v jeseni posejalli preko 100 hektarjev obdelovalnih površin s kakovostnim semenom. Seme smo jim tudi pravočasno oskrbeli, in sicer preko 18 ton, kar je gotovo rekord na tem pod- ročju. Naša ekonomska enota si pri- zadeva, da bi kmetovalci sodelo- vali pri preskrbi mesta s povrt- nino. Zaradi tega smo jim pre- skrbeli potrebne količine raznih semen za povrtnine, istočasno pa smo še posebno pozornost posve- tili krompirju. Lanskoletne izkuš- nje so namreč prav gotovo dobec nauk. Glede krompirja smo leiios že ■ v jeseni začeli intenzivno skle- j pati pogodbe z zadružniki. Doslej' smo slenili takih pogodb za oko-1 li 7 hektarjev površin. Menimo; pa, da bomo do začetka sezono^ uspela to število dvigniti na 20 hektarjev. Da bi pri tem v celoti uspeli, smo oskrbeli tudi kvali- tetno seme jedilnega krompirja, in sicer za okoli 16 ton semenske- ga cvetnika. Ta količina je pri- merna, kajti nekateri zadružniki so si tudi sarni oskrbeli seme iz Zgornje Savinjske doline. Na našem območju pa obstaja še en specifičen problem. Območ- je je zajeto z odlokom o agromi- nimumu, a izvajanje tega je po- nekod otežkočeno zaradi zamoč- virjenih in kislih zemljišč. Zara- di tega sodim, da bo potrebno ta. območja pregledati in izvesti ustrezne meliorativne ukrepe, si- cer bi prav gotovo izvajanje od- loka o agrorrminimumu bilo brezr predmetno. Sodim, da je takih po- vršin na območju celjske eko- nomske enote za okoli 50 hektar- jev. Gre torej za precejšnje povr- šine, s tem pa je tudi problem toliko pomembnejši MLEKO za enkrat še problem Hiter tempo razvoja obeh ve- likih industrijskih središč v Ša- lešJd dolini — Velenja in Šoštanja ima za posledico tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so zlasti po- sledica zaostajanja nekaterih go- spodarskih panog. Sem zlasti sodi tudi problem oskrbe prebivalstva z mlekom. Ta problem so na tem območju že večkart načeli, vendar realne rešitve ni moč pričakovati prej, predno bo kmetijska zadruga popolnoma usposobila svoj živi- norejski obrat. Sodijo, da ima prav ta problem — po rešitvi ak- tualnega problema oskrbe prebi- valcev s sadjem in zelenjavo — v sedanjem obdobju prednost. Pri tem je za enkrat še nerešeno vprašanje mlekarne, kar je akut- no vprašanje že nekaj let nazaj. —le. Letošnje izkušnje glede zapos- lovanja sezonske delovne sile so prav gotovo zelo poučne. Kajti ta problem postaja iz leta v leto vse bolj pereč. Dejstvo je namreč, da je potrebno število sezonskih de- lavcev vsako leto vse težje do- biti in da zaradi tega zastajajo kmetijska dela. Dokaj razumljivo je, da zaradi tega nastaja tudi precejšnja go- spodarska škoda. Zlasti značilen je ta pojav v hmeljarstvu, kjer je kvaliteta pridelka v veliki me- ri odvisna od pravočasno oprav- ljenih kmetijskih del. Rešitev je možno poiskati na dva načina. Prvega in bolj učin- kovitega so ubrale kmetijske or- ganizacije, ki so vse bolj usmer- jajo na zaposlovanje stalne de- lovne sile, kar je zlasti značilno za hmeljarsko območje in za žal- ski kmetijski kombinat. Pri tem nastaja sicer logična težava in vzporedno težja naloga vodstve- nega kadra. Delo je namreč tako potrebno prilagoditi, da so ljudje ves čas zasedeni. To sicer zahteva nekoliko več prizadevanj, vendar se ta visoko obrestujejo. Manjše so težave v sezoni, delo je kvali- tetnejše in kar je najvažnejše, kmetijski delavec postaja pola- goma enakopraven lindustr i jske- mu. Druga rešitev pa je v tem, da si kmetijske organizacije in za- druge za svoje potrebe že pravo- časno oskrbi j o potrebno sezonsko delovno silo. Gre torej za prepro- sto resnico, da je potrebno pohi- teti in da je čakanje na zadnje dni lahko usodno. Kljub težavam Letošnje hudomušno vreme in zlasti nepričakovano hitra zima v veliki meri otežuje nemoteno delo pri obnovi hmeljišč. To je toliko težavneje, ker je zlasti le- tošnje leto za Savinjsko dolino značilno po izredno mtenzivni obnovi hmeljevih nasadov. Toda pri kmetijskem kombi- natu v Žalcu se ne pustijo moti- ti. Čeravno je delo izredno otež- kočeno, so ureditvena dela orga- nizirali tako, da lahko tudi v teh dneh nadaljujejo z delom. Dojijo se le hudega mraza, vendar so optimistično razpoloženi. Mraz bi jhn delo ustavil namreč zavoljo tega, ker bi bilo nemogoče pri- pravljati jame za nove žičnice in vse ostale predpriprave v hme- ljiščih. Istočasno pa poudatrjajo, da bo spričo neprimernega vremena za ureditev novih hmeljišč potrebno nekoliko več sredstev, vendar'se jim to izplača, kajti sicer bi za- radi izpada proizvodnje na nedo- vršenih žičnicah imeli še večjo izgubo. Največ težav ima obrat Vrbje, ki ima glede obnove tudi najob- sežnejše naloge. Istočasno pa se pritožujejo tudi pri Hmezadu, kajti zaradi slabega vremena ne- koliko zaostaja tudi tempo hr gradnje novega velikega skladi- šča. Menijo pa, da ga bodo kljub težavam do začetka sezone do kraja zgradili. m. Politična šola v Šentjurju Politična šola t Šentjurju je že pokazala prve lepe uspehe. Šola, ki šteje 25 slušateljev, je posvetila vso skrb njihovi druž- beno politični razgledanostL Tako poslušajo slušatelji preda- vanja iz gospodarstva, samo- uprave, delitve itd., pripravljajo pa «e tudi na seminarska dela, ki jih.bodo izdelali pred zaključ- kom šole. Ta seminarska dela bodo zajela snov iz konkretne prakse v šentjurski občini. Slu- šatelji bodo svoje misli zago- varjali pred komisijo, ki bo hkrati s seminarskimi nalogami ocenila tudi znanje, ki so ga slu/- šatelji t politični šoli pridobili. Šele v zadnjem času Podjetje »Ključavničarstvoc y Slovenskih Konjicah se je prav razvilo šele lani. K temu je še posebej pripomogla pridobitev večjega gospodarskega" prostora, ki ga je prej imela kmetijska za- druga. V njem si je uredilo po- trebna sklad-šča. deloma pa tu- di nekatere delavnice. V. L. Prosimo malo pre Tudi v Smartnem ob Paki ima- jo prebivalci precej težav zaradi oskrbe s kruhom. Pravijo, da oskrbovalno podjetje sicer redno oskrbuje območje s kruhom, a da ga dostavljajo prepozno. In sicer navadno po deveti uri, tako da delavci med malico ne morejo do- biti svežega kruha. Sicer pa so s preskrbo zadovoljfii, le to prošnjo imajo, da bi jim celjsko podjetje Veležitar dostavljajo kruh neko- liko prej, če ne morejo plastnimi vozili, pa bi morda šlo t vlakom. Sodijo, da s tem ne bi v podjetju 'imeli večjih težav, prebivalci kra- ja pa bi jim bili za prizadevanje hvaležni. Da ne bo več težav s krompirjem Lanskoletne izkušnje glede oskrbe industrijskih središč s krompirjem so bile posreden po- vod za to, da se je gospadarska zbornica v Celju intenzivno za- vzela za organizacijo pospeševa- nja proizvodnje krompirja. Tako so na posebnem posvetovanju iz- delali podroben načrt za proiz- vodnjo krompirja v celjskem okraju. Dor^enili so se, da bodo kmetij- ske organizacije letos zasejale s krompirjem v lastni proizvodnji kakih 70 hektarjev povnun, za- druge pa bodo s trdnimi pogod- bami sldonile poslovno sodelova- nje z zadružniki na 315 hektarjih. Ce ob normalni letini računa- mo, da bodo iz lastne proizvodnje dobili okoli 10 ton na hektar in v koopveraciji okoiM 5 ton tržnih viškov na hektar, .potem lahko predvidevamo letos, da bodo sa- mo na celjskem območju pride- lali okoli 2.500 ton krompirja, kar bo zadostovalo za potrebe pre- bivalcev iz industrijskih naselij. Največje zadolžitve v lastni proizvodnji ima Mozirje, nato žalski agrokombinat in pa kme- tijsko gospodarstvo Salek. V ko- operativni proizvodnji pa ima prav tako največje obveznosti mozirska zadruga, nato žalska in šentjurski km^ski .kombmat,.. Živinoreia nam še zaostala Pred dnevi smo obiskali kmetijski poslovni okoliš Savinjske za- druge na Polzeli. S tovarišem Ja ničem, upravnikom kmetijskega okoliša smo si ogledali nekatere novosti pri njih, hkrati pa smo mu zastavili nekaj, vprašanj o razvoju kmetijstva na tem območ- ju. Takole je odgovoril na naša vprašanja: Za naše območje je značilna bistvena razlika med razvojno stopnjo na področju hmeljarstva in živinoreje. Medtem ko je hmeljarstvo bilo vseskozi vklju- čeno v enakomeren razvojni pro- ces, ki je značilen za vso Savinj- sko dolino in ki se zrcali pred- vsem v hitrem povcčavanju kva- litete hmelja in mehanizaciji del ▼ tej panogi, pa je živinoreja za- ostajala. Zaostajanje ima prav gotovo svoje globlje objektivne pogoje in je predvsem posledica posebnih razmer. Čeravno na vi- dez ta slabost ni tako očilna, nam drobnejše analize pokažejo, da je zaostajanje živinoreje na tem po- dročju za razvoj kmetijstva na- sploh lahko usodno. Mimo dej- stva, da je živinoreja nujna do- polnilna panoga hmeljarstvu, pa pomeni zaostajanje živinoreje tudi zaostajaje življenske ravni kmečkega prebivalstva za onimi področji, kjer je živinoreja že za- beležila hiter vzpon. Osnovna ovira in pogoj za ne- pravilno orientacijo je dejstvo, da je na polzelskem območju kar okoli 50 odstotkov industirjskih delavcev. Tako je dejansko naše kmetijsko območje neposredno vezano na trg, kar pa vpliva tudi na usmerjanje zadružnikov. To je zlasti očitno v živinoreji. Toli- ko število industrijskih delavcev porabi tudi velike količine mleka in predvsem zaradi dejstva, da kmetovalci dobivajo od mleka sproti plačilo, se raje usmerjajo na proizvodnjo mleka; v hlevih imajo mlekarice namesto goveda, ki bi jih kvalitetno pitali za trg in izvoz. Tako je stanje in proti tej miselnosti se v glavnem tudi^ borimo. Kajti preprosti izračuni nam pokažejo, da je taka usme- ritev v živinoreji tudi na našem območju v škodo zadružnika in zadruge, pa tudi v škodo družbe. Vzemimo za primer osem hek-| tarsko posestvo. Naj bo toliko ob- i delovalnih površin. Ce pri tem jemljemo grobo posplošen pri- mer, potem izstrži pri 1,2 ha hme- lja zadružnik s Polzele okoli 900 tisoč in za mleko od treh krav nekaj čez 100 tisoč dinarjev. Ce odproda eno kravo, znese to sku- paj okoli milijon in 50 tisoč di- narjev. Za primerjavo pa vzemimo za- družnika iz obipočja Šempetra. (Tov. Janič je prej tam vodil po- slovni okoliš in so mu razmere zelo poznane). Ob istih površinah in z istim dohodkom od hmelja, ustvari tam zadružnik s štirimi govedi v vzreji, kar pa brez na- daljnega lahko, dodaten dohodek od 400 tisoč dinarjev. Torej rre pri probem izračunu že za razliko od 300 tisoč dinarjev. Zato sodim, je dejal tovariš Ja- nič, da bo naša naloga predvsem, da bomo kmetovalcem s številka- mi pokazali ka+era usmeritev je pravilnejša. Razen tega pa je go- tovo, da v Savinjski dolini uspe le tista dejavnost, od katere ima več koristi zadružnik in zadruga, sicer je nemogoče ostvariti oboje- stransko prizadevanje, ki pa je zlasti za razvoj kmetijstva nujno pptrebgp._____________ Mile Kmetijski okoliš žalske zndnigc nn Po'ze'i je Inni uredil sodobne strojne lope, ki so jim doNloj ino čno primanjkovale. UrediM ra bodo še ostali del dvor ščiiega pro"^on in priročno benzinsko črpalko za kmetijske motorje in traktorje. CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 18. januarja 1963 žena • dom • družina pred ustanovitvijo novega servisa POMOČ PRI NEGI BOLNIKA Pri stanovanjski skupnosti Otok že nekaj časa uspešno dela servis za pomoč družini. Kljub temu, sta servis ustanovila zavod za napredek gospodinjstva — ki je prevzel tudi strokovno vod- stvo — in stanovanjska skupnost Otok, pa je servis namenjen tu- di ostalim predelom našega mesta. V glavnem nudi nekajurno te- densko pomoč pri negi stanovanja, pranju drobnega perila, varo- vanja otrok itd. Potrebe pa so se pokazale, da bo treba dejavnost tega servisa dopolniti; zlasti to velja za nego bolnika na domu. f Na zavodu za napredek gospo- dinjstva so nam o servisu in pa o načrtih za organizacije nege bol- nika na domu povedali takole: »Servis za pomoč družini se je sedaj že lepo uveljavil. Ima pri- bližno štirideset naročnikov, ki po-.^ nekajkrat na teden zaprosijo za i pomoč pri negi stanovanja, pra- ■ nju drobnega perila, ali za kak- šno drugo uslugo, ki jo servis nu- di Seveda so to stalni naročniki In iz dneva v dan jih je več. Z opravljenim delom so zadovoljni, le nekateri včasih potožijo, da so usluge servisa predrage, ura je namreč po 140 dinarjev. Toda če bi te stroške primerjali z izdatki, ki bi jih družine morale izdati za gospodinjske pomočnice, 140 dinarjev na uro res ni veliko. In v tej uri servisne pomočnice res veliko napravijo. Zavod za na- predek gospodinjstva, ki je pre- vzel strokovno nadzorstvo servi- sa, te tovarišice namreč še vedno Izobražuje. Pri tem pa bi lahko veliko storile tudi gospodinje. Pomočnici bi lahko pomagale s kakšnim nasvetom, največ zanjo in za njeno dobro delo pa bi lah- ko storile s tem, da bi ji izkazale zaupanje. Tega je včasih kar pre- malo!« »In kaj je zavod za napredek gospodinjstva pripeljalo do tega, da zdaj organizira še pomoč pri negi bolnika na domu?« »Zamislili smo se nad velikimi izostanki od dela in nekoliko ana- lizirali vzroke za te izpade. Mno- gokrat ne nastanejo samo zaradi bolezni proizvajalca, temveč tudi zaradi obolenja njegovih družin- skih članov. Zakonska določila namreč omogočajo ženi oziroma možu, ali materi oziroma očetu bolezenski dopust, če zboli ožji član njegove družine. To je eden izmed vzrokov, zaradi katerega smo mislili, da bi bilo prav, če bi organizirali servisno pomoč za nego bolnika na domu. Takrat bi materam oniroma očetom ne bilo treba ziapuščati delovnega mesta. Seveda pa je tu še več vzrokov: veliko število samskih zaposlenih os^b, ki se v primeru bolezni znajdejo v težkem polo.- žaju, potem precej stare.iših ljudi v zaposlenih družinah itd. Pomoč, ki bi jo nudil servis, bi bila — razumljivo — laična, ven- dar bi delala v tesni povez^ivi s strokovno medicinsko slu?bo Med- tem ko bi slednja nudila oskrbo- vancu predvsem medicinske sto- ritve, bi laična nega boln'ka zla- sti skrb za ureditev bolnikove okolice (zračenje, razsvetljava, ogrevanje), pranje, čiščenje ?n desinfekcija boln'kovfgi postelj- nega in osebnega perila, telesna higiena bolnika, pripravljanje os- novnih malih obrokov — čaja, kave, mleka itd. Seveda bo treba kader za tako pomoč šele usposobiti. V ta namen se je že v ponedeljek v zavodu za pospeševanje gospodinjstva zr.čel tečaj. Kako bo služba po- moči pri negi bolnika na domu stekla, je odvisno predvsem od gospodarskih organizacij, pa tudi od vsoh ostaVjh za nie/e^.iraniih činiteljev. V ilustracijo povejmo, da so nekateri kolektivi v Slove- niji že organizirali pomoč pri ne- gi bolnika na domu in dosegli lepe uspehe. Tako se je v jeseni- ški železarni v letu 1959 zavoljo bolezenskih izostankov izgubilo^ okrog osem tisoč delovnih dni. leta 1960 pa, ko so uvedli službo pomoči pri negi bolnika samo nekaj nad tisoč tri sto delovnih dni. To je nedvomno dovolj zgo- voren in prepričljiv podatek, ki govori za to, da bi tako službo uvedli tudi pri nas. tudi to sodi k vzgoji Tov urednik! Ker v vašem listu objavljate tudi čkinke o vzgoji naših otrok, o odnosu med ljudmi, menim, da k tem isodijo tudi te moje vrstica Vsako zimo moramo prebivalci iz okolice Golovca gledati isto sliko: sankarje in smučarje na Pokopališki cesti. Vprašali boste morda, kaj nas pri tem moti. Da boste laže spoznali, da nismo nasprotniki zimskega športa, naj vam navedem le n&- kaj primerov, zaradi katerih bi bilo vredno na tem cestišču uve- ljaviti nekakšna opozorilna xnB^^ menja, da bi se lahko pravočasno zavarovali pred nezgodami. Lani sem bila priča primern, ko je po klancu Pokopališka ceste, čez Cesto na Dobravo za- peljal na Gosposvetsko ulico % sanmi majhen deček — praT pred kolesa avtomobila. Le voz- nikova previdnost in prisotnost duha sta preprečila nezgodo, 'ki bi bila prav gotovo lahko tudi tragična. Starši tega dečka prav gotovo niso slutili, kaj se je ta dan na sankališču zgodilo. In voznik? Nemo je obsedel za vola- nom; prav gotovo ga je ta do- godek stal precej živčne nape- tosti. Tudi vožnja z vprežnimi vozili, ki je usmerjena na tem predelu^ mesta prav po teh cestiščih, j»i silno otežkočena. Teža naložene-] ga tovora in pa spolzka tla, staj povod za inešteto kletvic na ra^j čun vseh, ki imajo pri temi kakršnokoli besedo, pa je ne uveljavijo. K temu lahko tudi prištejemo nevarno pot delavcev, zaposlenih v industrijskem delu mesta — Gaberju. Se je morda kdo že vprašal, na čigavo breme bi pri- pisali poškodbe nastale zaradi padca na takšnem cestišču? Menim, da bi bilo vendarle prav, da bi starši svojim otro- kom dali potrebne napotke, kje naj si izberejo sankališče. Golo- vec jih ima dovolj, cesta pa za to prav gotovo ni primerna. d. a. Ta dva modela sta iz zadnje šte- vilke Manekena. Oblekli ju bo- mo lahko za najrazličnejše pri- ložnosti, ker sta zelo prikupna. pranje s pralnim strojem Koliko je gospodinj, ki se hudo- jejo na svoj pralni stroj! Vendar marsičesa tega ne bi bilo treba, če znate prav ravnati s tem apa- ratom. e Predvsem moramo upošte- vati vsa navodila, ki nam jih je namenila tovarna. Druga zapo- ved pravi, da ne smemo pralnega stroja nikdar preobremenjevati s prevelikimi količinami perila. Voda mora med perilom prosto cirkulirati. e Ne glede na to kakšen de- tergent uporabljamo, moramo upoštevati tele mere: na dvanajst litrov vode po navadi porabimo en kozarec pralnega sredstva. e Preden pretresemo perilo v vodo, moramo paziti, da se je pralni prašek, raztopil. Perilo obr- nemo narobe, rokave pustimo na notranji strani, trakove pa zave- žemo. e Ko peremo že drugi ali tretji kup perila, moramo dodati novo količino pralnega praška. Paziti je namreč treta, da p?re- mo vse perilo v enaki raztopini vode in pralnega praška. e Pri barvnem perilu raje ne tvegajmo! Ce nismo popolnoma sigurni, če je barva v redu ali ne, napravimo tale poskus: kos obar- vanega blaga zmočimo in ga na- to prelikamo med dvema belima krpama. Ce je tkanina pustila na beli krpi sled, jo moramo tako prati kot sušiti posebej. e Po uporabi pralni stroj dob- ro izperemo in ga ne zapremo prej, dokler se popolnoma ne po- suši. e In še en nasvet: če ste se odločili, da kupite novo perilo, kupite nekaj centimetrov več bla- ga. Nato sešijte preobleke in ode- je in blazine tako, da boste robo- ve lahko precej prekrižali in vam ne bo treba prišiti nanje še gum- bov. Takoj bo manj nevarnosti za to, da vam jih pralni stroj po- trga. čiščenje usnjenih predmetov Ce ste zmočili usnjen suknjič, ga ne sumite blizu ognja, temveč na prepihu. Ko se posuši, ga odrg- nite s čisftim vazelinom in volneno krpo. Ce ste dobili na usnjen pred- met masten madež, ga čimprej odstranite s koščkom vate, ki ste jo namočili v vodo. Drgnite, ne da bi preveč pritiskali, nato pa mesto prevlečlte s kremo za bar- vanje. Pustite, da se popolnoma posuši in ga rmto zdrgnite s čisto tx)lneno krpo. Pretlačevalka enostavni gdspodinjski pripomočelc Vse bolj se v naših gospo- dinjstvih uveljavljajo priprave, ki omogočajo hitro pripravo obrokov. Eden takih gospodinj- skih pripomočkov je nedvomno tudi pretlačevalka, ki jo je na priporočilo zavoda za napredek gosipodinjstva založila celjska ve- leblagovnica Ljudski magazin. Naj vam pretlačevalko nekoli- ko podrobneje opišemo. Je na videz tako skromna in enostavna priprava, da si od nje ne obeta- mo posebne uporabnosti. Sele ko jo v praksi preizkusimo, ugoto- vimo številne prednosti, ki jih ima pred drugimi podobnimi pri- pomočki. Priprava je enostavna, v rahlem loku upognjena poko- sitrena luknjičasta plošča z dr- žaji. Z njo lahko pretlačimo vse vrste mehkejših živil kot na pri- mer kuhan krompir, korenjček, kolerabo, peso, trdo kuhana jajca, skuto, sir itd. Pretlačujemo tako, da z zaokroženim delom pritiskamo na živila, ki jih po- tem sproti z žlico pobiramo iz žlebička nad preluknjanim lo- kom. Ker je izdelek iz enega kosa^ ga zelo lahko čistimo in tudi sestavljati in razstavljati ga ni treba. Skratka, pretlačevalka, ki jo dobite v Ljudskem magazinn je za sodobno gospodinjstvo ve- likega pomena. Z. M. klobuki, klobuki Ni še dolgo tega. ko smo zatrjevale, da je edino solid- no pokrivalo ruta ali največ pletena kapica. Pa nas je čas spet presenetil! Ruta vsaj ta- ko klasično zavezana, vse boli izqinja s skrbno počesa- nih glav in spet so zakralje- vali najbolj zanimivi in tudi najbolj draii — klobuki. Letošnjo sezono, pa že dve prej. smo pozimi največ no- sili kučme. Sprva so bile iz kratkodlakega krzna, nato pa vse bolj bujne, dokler ni že zdaj pod njo izg'nila dobra polovica čela in lic da o la- seh sploh n° govorim. No, moda pa vlada ^uii nad po- krivali Za letošnjo zimo je pravzaprav izbrala derby li- nijo ki vam jo danes pred- stavljamo. To je klobuček precej vi- soke in na vrhu leno zaokro- ž 'n? obVks s krajčk-^m. ki j? na zadnji strani navihano prijrkan navzgor. Možje, ki trdijo, da taki klobuki spo- minjajo na lovska pokrivala, imajo kar prav. Samo to ni prav, da to svojo pripombo tako zlobno povedo. Marsika- teri glavici se tak klobuček prav prijetno poda! In ostale oblike? Klasična baretka ima še vedno vidno mesto. Kaj pa barve? Pred- vsem: zelena, siva in modra. Pa še nasvet: predno si ku- pite klobuk, se dobro oglejte v ogledalu od vseh strani. Ni rečeno, da bo pristajal tudi vam tako dobro kot vaši pri- jateljici. Dobro srečo pri iz- biri! -a dedek mraz v loki pri 2usmu v- ."^^ v Loki pri Žusmu je "!jh letos obiskal dedek Mraz. je skromen, a vendar je vse prizadevanje poplačalo nepopisna veselje otrok. Učenci iz te šole so namreč iz dveh občin: Šmarja in Šentjurja. Žal pa merodajni v občini Šmar- je niso imeli razumevanja, da bi z mnljmi sredstvi podprli željo po obdaritvi revnih otrok, če- prav jih je okrog 50 iz območja te občine. Društvo prijateljev m'adinc iz Šentiurja je prispevalo 20 ooo di- narjev, nekaj pa so nrisnov;ile tudi vaško orranizn^i^e. Želimo, da bi v prihodnje takš-'e napake popravili z razumevanjem. več kot 50 na novozaposu nih y konjiški občini je lani do- u-ilo zaposlitev več kot petdeset delavcev in delavk, ki stanujejo •^•ven njenih meja. Med njimi je bilo naiveč iz Slovenske •bistrice in Oplotnice. V. L- (hasuett • nasveti LIMONOV SOK S ČRNIM VINOM Liter dobref;a črnega vina, pol kilo- grama sladkorja in po želji tudi malo *anilije kutianio tako dolgo, da se slad- kor razstopi. Shlajeno vlijemo v stekle- nice in uporabljamo kot ostale sadne *^>ko\e, maHnov itd. ALI ZNATE iZDRAVITI« TLAf Ce po^i teraco pločicu ali če je od- krhnjen košfek velike plošče iz umet- nega kamna, bomo okvaro pupravili ta- 6 (»le: 1 utežni del portlnnd cementa in tri utežne dele pesku (di bro mletega) dobroj pr'inešamo v suhem stanju in šele n.ito, dodamo malo vode, da dobimo primer-1 h« gosto kaSo, ki z njo napolnimo raz- poko. Ko se kaša osuši, jo zgladimo s pIoTcem. CAS KOLIN JE TUI V stroja zmeljenio pol kilograma svinj- iklh jeter. Nato pridumo i5 dkg kuhane ii. .... majhne ki.iive /lezaiie sveže sla- nine, nekoliko soli, velik ščcp popra in stolčcnega muškiilovega cveta. dt;bro zre- zano srednje veliko čebulo in jajte. Ko smo zmes dobro premešali, deiiemo v zn- špiljeno govejo ali svinjsko, zelo veliko črevo. Kuhamo previdno v vreli v(d;. Po eni in pol do 2 ur mlilega vretja. kuha- no kil buso popolikinia (hlad mo in /re- žemo na tanka kolcm-a. Serviramo jih s kislimi kumaricami ali gubami. Organizem v borbi PROTI RAKU o imuniteti za rakasta obole- nja, o prirodni sposobnosti člove- ka, da se bori proti povzročite- ljem raka, strokovnjaki že delj časa razpravljajo. Porodilo se je vprašanje, ali povzročitelj raka izzove v organizmu tudi nastaja- nje odgovarjajočih protiteles, ki povzročijo odpornost proti nove- mu obolenju. Eden naših znanih strokovnja- kov za rak dr. Milan Markovič je o tej zadevi — na vprašanje novinarjev — odgovoril taikole: Z vprašanjem imunitete za ra- kasta obolenja se je bavilo že več znanih strokovnjakov, ki so ugo- tovili zelo razveseljiva dejstva. Tako so delj časa klinično opazo- vali bolnike in zbirali številne ugotovitve, ki bi lahko pokazale točen odgovor. Posebno pozornost so posvetili bolnikom, ki so hkra- ti oboleli za eno ali veČ vrst raka in to ne glede na to, če je šlo za sočasno obolenje ali za primere, ko je bila med dvema obolenjema daljša doba. Tako so^ tudi na ra- diološkem institutu* medicinske fakultete proučevali skupino več kot 24 takih bolnikov. Večina njih je bolovala na kombinaciji raka dojk in maternice, ali ma- ternice in kosti in podobno, skratka sami težki primeri. Lo- gično bi bilo zato sklepati, da so imeli ti bolniki mnogo manjše možnosti za ozdravitev kot tisti, ki bolujejo samo za eno vrsto raka. Raziskave pa so pokazale po- polnoma nasprotne rezultate. Dve tretjini bolnikov sta popolnoma ozdraveli in to obeh vrst raka, kair je bilo potrjeno s kliničnimi pregiledi tudi pet, deset in več let kasneje. To število ozdravljenih je znatno večje kot odstotek ozdravelih bolnikov, ki so bolo- vaLi samo za eno vrsto raka. Vse te in še nekatere druge ugotovitve, do katerih so se do- kopali strokovnjaki, nam zbujajo upanje, da se nam za zdravljenje rakastih obolenj odpirajo lepši časi. Lahko torej sklepamo, da je mogoče tudi v primeru te bolezni govoriti o imuniteti. S. S »jem mode v L*ubljarii še do dvnjsctef^a januaria bo na Oospodnrskcm razstavišču v Ljubljani odprt se^em »Moda — 1963«. Na sojmu sodeMije nad sto podie+ij, ki razstavljajo svoie nn'bolj kvalitetne in modne iz- delke. Tnko s! lal-ko na seimu ovrledamo bogato izbiro konfek- cijskih izde?kov. pa tudi usnjene f^alanterije in obutve. Modni se- jem »Moda 196'5« pa spremlja tudi mo('na revija, li je nn spo- rf^du vspk da" ob 17. in 2X uri. Vns zf^T^ijvn. kdo cpj—.n sode^"tp? To «0 »Nn"5*"+« iz v^^a s'''''t- ^■'^'"r^« '"^ '^^'ipcirp s'*- hoi(^. n"š »Torer'<. »Nadn D'"i'čr iz Zasrrcbn in š*^ mno*i drvri rro*zva'n'c' 1 -'"'-*o^"o-.> norila. obutve in ostale konfekcije. . LEP PRT ponos" gospodinje Pravijo, da so lepi prti ponos gospodinje. Vendar se lahko vča- sih primeri, da nam kakšen ma- dež uniči popolnoma nov ali še dovolj lep prt in upravičeno smo nesrečni zavoljo tega. Toda mar- sikateri madež lahko odstranimo. Ce je prt popacan z rdečim vi- nom in je prt bel, namočite uma- zana mesta v vrelem mleku in jih izperite. Ce pa je prt barvast, ga operite v topli milnici, ki ste ji dodali kavno žličko amoniaka rut tri litre vode. Na prt je kanila sveča. Kaj zdaj? Vosek najprej sestržemo z nožem, ostanek pa položimo med dva pivnika. Preko tega likamo z vročim likalnikom tako dolgo, da madež odstranimo. Isto velja tudi za prte, ki so barvasti ali iz bombaža in lanenega platna. Ce je prt popacan z gorčico, namočimo umazano mesto v gli- cerin in ga nato, ko je madež izginil, operemo v topli milnici. Rdečilo za ustnice na belem prtu! Vato namočite v eter in z njo lahno udarjajte po madežu vse dotlej, dokler ne bo izginil. Ce pa je prt barvast ga raje kar operimo. Prt izdaja, da smo na njem pili kavo. Izperimo ga najprej v mlač- ni vodi in šele nato v milnici. Grešnik je bil kemični svinčnik. Ta nam je »■uničil« prt. No, oči- stili ga bomo, če bomo madež na- topili z alkoholom, ki smo ga se- greli na 90 stopinj. Prt nato izpe- remo. Isti postopek priporočamo tudi za barvaste prte. celjski tednik stev. 2,-18. januarja 1963 BEL TELEFON Današnji dan je bil najbolj sve- čan. Delavski svet je imel zadnjo iejo v letu. Cigaretna megla je posivila obraze. Somrak je počasi lezel skozi okna in ni bilo ne kon- ca ne kraja sreče nad uspehom; neredki pa so bili tisti, ki so se v mislih že zabavali na priprav- ljeni zakuski v bližnjem lokalu. Ta dan je imel posebno obelež- je. Direktor sam se je ponudil, da bo plačal »-ceho-^. Torej ... Predsednik Tine je ravnokar bral zadnje stavke skrbno pri- pravljenega referata^ ki so ga fcot običajno sestavili v upravi. Uspehi, uspehi — težave in na- pake so postranske kot slabo vre- me v vremenoslovskih napovedih. Nikoli jih ne jemlji resno, če »e želiš nepotrebne gripe. Zato ... v letu 1962 so naskočili mili- )ardo bruto produkta in tudi za- vzeli to postojanko. *^Vidite,*< je dejal predsednik, »imamo vso pravico, da si na po- dlagi dosedanjih uspehov zadamo ta prihodnje leto vsaj za 50 od- tiotkov večje naloge!-< »Tako je/-« so zaorili glasom. Aplavz je bil dolg in v njem si čutil okorne, a krepke delavske roke. K besedi se je prijavil direktor. Bil je tako srečen, da je kljub močni, visoki postavi lahko stopil na prste. Čutil je, kako njegove besede razlivajo krepko dozo ma- Uganov ponosa. >*ToTej, dragi sodelavci! Naša proizvodnja — nad planomr, sto- rilnost — kar v redu kvaliteta — izredna (samo tu in tam bomo še kakšno napakico popravili), pov- prečje osebnih dohodkov — nekaj nad občinskimi; torej, nam manj- ka samo še pravilTui, lepo kro- jena obleka.-x »■Ha, ha, ha, hah je zadonelo nekaj veselih glasov. Direktor se |e vzpel še malo višje. Zaslutil #e, da je bila prispodoba nerodna. »No, dovolite, da obrazložim. Mi sedaj nekaj predstavljamo v ko- muni. Na nas gledajo s ponosom. Menim na rmše delo! Toda, veste, mi moramo biti reprezentitivni. Tako torej! Mi smo že premišlje- vali (večina članov delavskega sveta se je vprašala — kdo so: mi), da moramo naše »■pajzelce-< olepšati. Recimo, na primer, če pogledate mojo pisarno. In tudi druge. Tako ne gre več: Nabaviti moramo novo opremo. Potem nas ne bo več sram (člani sveta so se spomnili svojih oblačil na grad- biščih). V nas bodo videli garan- cijo solidnega dela. Veste, lepa oprema vzbuja zaupanje.-« Vsem članom ni bilo jasno, kaj ima zunanja oblika opravka z izvajanjem del, a menili so, da direktor že ve. Le-ta pa je na- ravnost triumfiral. »-Ali si lahko predstavljate,-« glas se je ovil z mačjo mehkobo, >*da pride nekdo s komune in jaz ga posadim v globok fotelj, pa mu oko zagleda na mizi iz mahagonija bel tele- fon ...-« »■Bel telefon! Bel telefon!-« je odmevalo začudanje in se zrcalilo ttidi v očeh. »■In verjemite, vse to bo srtalo borih tri do štiri milijone. Toda ti se bodo obrestovali.-« Večer se je vlekel, navdušenje je raslo; bližala se je zakuska. In končno se je približalo obi- čajno vprašanje: »No, če nima nihče nič več kaj...-« Takrat pa se je dvignil Stevo. Pepe je butnil Marka in zaše- petal: »Vraga, bo spet opletal.-« Stevo pa se je prestopil in s težavo začel. »E, pa ne vem, kako bi dejal. Vse to je tako lepo in prav, pa sem mislil, da bi še ne- kaj pripomnil.-« Direktor se je po- smehljivo ruimrdnil in pomenljivo zakašljal. Stevo se je za hip zmedel, vrgel čik na tla in ga pomendral. »Ves- te, drugovi,-« je dejal. »Premišlju- jem o delavcih, ki žive v ba/rakah — o sezoncih. Zima je huda. Ba- rake pa so slabše kot drvarnice. No, pa saj sami veste. Pa sem mi- slil, če bi ta denar dali za popra- vilo barak. Kaj':*' Bilo je, kot da bi dregnil v roj čebel. Marjan in Matevž sta se spogledala. Pogled je govoril: hm, ali ga je! Direktor je čisto počasi vsttal, cinično potegnil ustnico in se na- slonil na mizo. »Stevo, vidiš, da je naša skrb vedno skrb za delavca. Mar ne?-« S pogledom je šel od obraza do obraza in izzival prikimavanje. »Jasno pa je, da s tremi milijonč- ki ne moremo v redu popraviti barak, lahko pa uredimo podjetje Up top, potem pa bo še več de- narja in bo tudi za to». Pogledal je na uro. »Fantjc-^glas se mu je zmedil, »meni se pa zdi, da se bo zakuhani vinček preveč shladil, da ne omenim krvavic!-« Stevo je sklonil glaro in, ko so zavili proti gostišču, je krenil samcat proti barakam. Tudi sam je stanoval v barakah in ni razu- mel, da ga ostali ne razumejo (bil je edini iz barak v svetu). Sneg se je belil v kristalni no- či, stomnje so trdo odmevale v belo tišino in Stevo je nenadoma pred seboj zagledal neštetp belih telefonov, hladnih, mrzlih, ki pa vendarle vežejo ljudi na daljavo. — jože MED Graška gora je bila vedno za- vetje partizanov. Nanjo so vezani mnogi prijetni spomini. Pri Me- tulju pa se posebno spominjajo na Ivana, ranjenega partizana. Tam nekje v bližini je bil v bun- kerju. Zavlekel se je tja s svojimi poslednjimi močmi. Noga mu je prav izgorevala. Gnojila se je ta- ko, da je že vsa okolica zaudar- jala na razpadajoče meso. Ivanu se je bledlo. Otepaval je z dolgimi rokami okoli sebe in prosil, naj ga ustrele, ker ne zdr- ži več. Ko mu je malo popustilo, je naročeval pozdrave za mater in očeta, za katere je bil popolno- ma siguren, da jih ne bo več vi- del. Rana ga je vedno bolj sprav- ljala v obup. Pri Metuljevih so se spomnili na staro zdravilo: med. Namazali so mu rano z medom. Nenadoma so na Graško goro vdrli Nemci. Ivan je ostal v bun- kerju. Metuljevi tisti dan niso šli ven. Nemci so se ves dan motovi- lili tudi okoli njihove hiše. Ovčjak Kastor, tako so ga ime- novali pri Metulju, čeprav je tja prišel že odrasel od nekod in so ga mogoče včasih klicali drugače, je bil dober pes — čuvaj. Toda njegovo čuvanje je prenehalo čim je zaslutil Nemce. Nemci so ga pred letom obstrelili v nogo, da je malo šepal na levo prednjo taco. Partizanov se ni ogibal in jim je celo prijazno migal z repom — Nemcev pa ni mogel videti. Ta- ko je tistega dne pobegnil in se skril k Ivanu t> bunker. Z Ivanom sta bila že davno pri- jatelja. Veselo se je stisnil k ran- jenemu partizanu. -Toda Ivan je bil v nezavesti in ga ni čul. Kas- tor mu je dihnil prav na uho in potem ga obliznil po licih. Tako ga je popolnoma prebudil, ven- dar le za kratek čas, kajti Ivanu se je spet zamotilo pred očmi in ponovno se je pogreznU v neza- vest. Ob prebujanju se je razbr- cal, tako da je odpadla obveza z noge. Ogromna rana je gnojno zi- jala v strop, velika za dve dlani, če ne več. Ivan je bil nekje daleč med svojimi. Se je živel, ker sicer ne bi mogel sanjati o domačem kraju na Dolenjskem. Pri Straži je bil doma in rad je z očetom hodil v gorco, kjer sta ob dolenjskem cvičku tako rada pokramljala. Strašna žeja ga je mučila. Zgubil je mnogo krvi, ko je bil ranjen, in sedaj mu gnojna rana kar požira tekočino, da bi pil neprenehoma, cel sod cvička ... še več! Domači pri Metulju so mu vli- vali hruševec v žejna usta. Kon- čno se je prebudil. Kastor je od veselja cvilil in lajal vmes ter mahal svojemu prijatelju z repom v pozdrav. Metuljevi so Ivanu po- vedali, da je dolgo spal, menda kar dva dni skupaj in da so Nem- ci že odšli. Medtem je bilo tudi z rano mnogo boljše. Kastor je bil glavni zdravnik — zlizal je ves med z rane in za čudo, kot nekoč sebi, je zlizal tudi Ivaivovo rano. Nič več se ni gnojila in po ne- kaj dneh je Ivan odšel iz bunker- ja v brigado. Kastor ga je sprem- m... ________y.v^ I ža ameriški jug | I Ni dolgo, kar je svet obletelo sporočilo o Faulknerjevi smrti, I pa že spet slabe novice iz Oxforda v državi Missisippi. Tam = sta se spopadli vest sodobnega človeštva in umazana dediS* I čina juga. Morda bi Faulkner moral svojim južnjakom na> I ravnost povedati, da je jug umrl in da je vprašanje črncev I vprašanje človeštva. Morda bi tako Ameriki, ki se ponuja I celemu svetu za vzgled, oliranil nekaj več ugleda, i Morda? i Ker Faulkner je bil umetnilc s I In ker je rekviem posmrtna pesem... tudi za vlačugo. I Faulkner je bil gentleman. Tam na jugu pa to ni bila poza, e ampak način doživljanja, ki kaže na izbran okus. I Rojen v zadnjih letih najbolj evropskega stoletja, se je brea I naglice prerinil v naš čas. Toda ostal je predvsem opazovalec. I Bil je vojak, ko je bilo za fante njegovih let to najbolj primer- S no opravilo, kar ga je premogel takratni svet. Po prvi svetovni voj- S ni pa ga najdemo na univerzi v domačem Okfordu ob Missisippiju. 5 2al pa mu ni šlo učenje od rok in je moral z univerze, kjer je bil = trideset let pozneje profesor. Za tem se je preizkusil v pisani vrsti = poklicev. Tudi poštar je bil, pa so ga odslovili, ker se je bolj I ukvarjal s kvartanjem in Bourbon wiskyjem kot s pošto... reomo i dospelo. I Posedal je na trgu, kakršni se vrstijo od Charlestona do Da- i Ilasa, in predel niti mestnih in južnjaških čenč. Bil je svoj med I svojimi na tem jugu, ki polagoma umira; pijan za plotom; nasršen = v velikih belih hišah; zavržen med komati za mule; bogaboječ v = rscih obiralcev bombaža. Pa umira... le dixiland bodo še igrali. I Pisal je o jugu. Someščani so ga imeli za gentlemena, ki tvidl = piše. Njegov mesar je izobesil napis »-Kupujte meso, ki ga je No- = belov nagrajenec«. Ob njegovi smrti pa je ameriški perdsednik de- £ jal »-Od Jamesa Joycea ni nihče zapustil ameriški literaturi tako = velik in trajen spomenik kot rajni William Faulkner«. I Njegov prvenček »-Nagrada vojaka-« ni zablestel. Sele naslednj© I stvaritve so ga priljubile anonimni bratovščini bralcev sirom sveta. I Toda tudi v njegovem i>rimeru velja rek, da doma ni nihče prerok. I (Končno pa mi ne pričakujemo odrešenja, ampak standard in dolgo S živjlenje). In on je prvi prišel na glas pri bradačih iz Saint-Gerr = main des Prees, ki so se ŠU existendonalizem. ^ = Kaj so ti našli v Faulknerju? = Poezijo minevanja, obloženo z izpadi preživelih? 5 Napovedi anti-romana v nedosledni zgradbi njegovih sestavkov I Morda? = Ali pa so spoznali, da je Faulkner individuaUzem doživel, te = preden ga je Camus iznašel? I Faulkner je tudi razglabljal o bitju in smislu navidez kar tako I zaradi užitka, kot nekateri zbirajo znamke ali lovijo ribe. Toda I to razglabljanje o sebi in svetu je rodilo najboljšo podobo de- = kadentnega juga. Ta je sicer bila tu pa tam za spoznanje ujedava, = pa ne prehudo, niti se ni nikoli povzpela do argumentirane kritike^ Š ker je Faulkner imel jug za starikavo ljubico, ki ji ne smeš omeniA I njenih let. i Njegovi gentlemani blodijo po poljih in se smrkajo v rokav. = Njegova dekleta se vdajajo in vdajo v posteljah in na žagovini. i Njegovi črnci delajo in lenuharijo, so ljudje, le da za spoznanje I bolj senzualni. Vseh njih pa dejansko ni. Oni so fosili. In Faulkner I je žalosten, pa mu je zato: ironija — dobra šala, skepsa — znak I dobrega ukusa, svet — toplo sonce, pogovor — užitek in knjige — i ljubice, ki jim ni treba plačevati alimentov. I Bil je William R. Faulkner. i Avto-ceste so brzele čez jug — mimo juga. New Deal je načel i amerikanizem. Hemingway je bil skoraj heroj in so mu zato spre- = gledali tudi prenekatero šarlatanstvo. Charley Parkner je iz roman- e ce starega juga naredil abstraktno muziko, ki se sliši kot matema- I tika. In življenje je teklo, kot da odteka z juga. Faulkner pa je i živel jug,' da mu napiše rekviem. e Piano Jože MISLI O LJUBEZNI ... Ljubezen, ljubezen in samo ljubezen! Vse ostalo je nepomembno. Brez ljubezni živeti, se pravi ne živeti; ljubiti zmerno pa pomeni veneti, a ne živeti. Ce nas nihče ne ljubi, prenehamo tudi sami sebe ljubiti. Ljubezen je edini poklon, ki nikogar ne žali. Ljubezen je kot nalezljiva bolezen; čim bolj se ji izogiblješ, tem verjetneje je, da jo boš stalaiil. Ljubezen odvzame duha tistim, ki ga imajo in ga da onim, ki ga nimajo. Ljubezen je ena sama celota ženinega življenja, toda le epizoda v življenju njoža. V življenju obstoja samo ena sama ljubezen s ti- soč vrstami kopij. Znani so mi dobri zakoni, toda čudovitih ne po- znam. Zena, ki je ljubljena in ljubi, je srečna in ne žeU nič drugega; mož pa, ki je ljubljen in ljubi, še vedno želi nešteto drugih stvari. Znano je, da so najlepša ljubezenska pisma polna neiskrenosti, kajti nič ni bolj molčečega od prave ljubezni. V življenju poznamo le dvoje velikih strasti, kajU le ljubimo in sovražimo brez razloga. Joj, ljubi otročiček! Skozi težke, nagubane zavese na visokih oknih je medlo proni- calo sonce v višnjev polmrak. De- vet častitljivih bradatih mož je «edelo za veliko okroglo mizo. Vsakdo je imel pred sabo kopico debelih map, beležk, penkalo in trečdaia jih je imela debela očala. Na sredi mize pa so imeli male- ga, lepega, drobnega otročička. Bil je popolnoma gol. Rožnata ko- žica se je svetlikala. Otrok je tu to tam pokimal z glavo in se za- vrtel na riitki. Bil pa je tih in mi- ren, celo preveč. Pater familias Peda^gikixs je ravnokar odprl 327. sojO v zna- menitem letu xk)bletnice refor- miranja. Spoštovani sotovariši, dragi ^stje! Otvarjam 327. sejo, na ka- tero nam je po dolgem iskanju ospelo pripeljati tudi corpus de- Mcii naših razglabljanj. »Tu!«, po- kazal je na otročička, »tu je ob- jekt, zaradi katerega si že leta belimo glave in skušamo s soglas- jem doseči njegovo na j čudo vi tej- knjige se bodo odpirale tako, kot želimo mi, kajti naše izkušnje so edinstvene, enkratne, popolne. In prepričan sem, da bo naša današ- nja seja, 327. po številu, res zna- menita po soglasnosti naših ho- tenj in dognanj.« Drugi po rangu je bil patron Didaktik, ki je bil prepničan že po petih minutah, da bi najmanj v enem ali dveh dneh odvadil ki- manja tega nagega mulčka na mizi. Mlajši Psihologus pa je v očeh zapazil nekakšen čudni blesk in zdelo se mu je, da pre- več plosko sedenje kaže na ne- kakšne komplekse. Razprava je izhajala iz ugoto- vitve, da dandanašnja mladina vse manj zna. Eden od najmlaj- ših je prebiral statistične ugotovit- ve. In predlogi so se začeli nizati. # Prvi: »StevUo predmetov je premajhno. To je staro, klasično. Moderno življenje zahteva več. Otrok mora spoznati vse. Predla- gam, da ga upeljemo v popolno spoznavanje problemov domače- ga kraja — in to s komunalno vzgojo.« # Drugi: »Ne pozabimo, da je otrok na cesti ne le v nevarnosti zase, temveč v nevarnost starej- šim. Predlagam, da ga poučimo o prometu.« # Tretji: »Pozabljamo, da je kultura osnova zavesti. Otrok, ki stopa v življenje, mora poznati vse o filmu, gledaliišču in ostalem. Zato predlagam filmsko vzgojo.« # Četrti: »Po dosedanjih pred- logih bi po novem imeli šele 19 predmetov. In če pomislimo, na hitrdco sem izračunal, ostane otroku še vedno nekaj prostih ur. Po mojem tri in pol. In če dovo- lite, da vas opomnim, da je to po- polnoma izgubljen čas, ki ga tež- ko nadoknadimo. Mislim, da bi morali gledati daleč v prihodnost. Astronavtika !Da, ne čudite se! Pravim astronavtika! Mi moramo dohitevati čas!« # Prvi: »Da! Strinjam se! Predlagam, da uvedemo p>ouk astronavtike.« # Sedmi: »Tovariši, mislim še dlje. Kako se bo obnašal ta otrok, .ko bo pristal na kakšnem tujem planetu. Koliko stvari mora spo- znati. Pogoji za življenje na tu- jih planetih so zanj najvažnejši. Zato predlagam, da ga jKničuje- mo tudi o bioastronavtiki.« # Peti: »Srečen sem, ko slišim toliko modrih predlogov mojih kolegov in dozdeva se mi, da pri- haja naravnost zlata doba naši mladini. Vse jim nudimo! Vse jim dajemo! Vse ga naučimo! Vse zanj mislimo! Da, ali se še spo- minjate, kako so nas vzgajali. In le kaj bi bilo, če se mi ne bi po- trudili, da v svojii globokoumno- sti daumemo in spoznamo, kaj je potrebno temu otroku, da bo po- poln.« Nekje od daleč se je slišalo presunljivo tuljenje. Navdušeni kriki in žvižgi so vznemirili ča- stitljive brade. Pater familias Pe- dagogikus je opominjajoče po- gledal devetega člana, kajti le-ta se je toliko spozabil, da je pogle- dal naravnost proti oknu. Dolg trenutek je bila popolna 'tišina. Sele tiho drsanje otročička na mizi jih je znova zresnilo. Besedo je povzel prvi: »Ne pu- stimo se v tem zgodovinskem tre- nutku vznemirjati od zunanjih sil. Mi smo poklicani, da posta- vimo načela, ki bodo vhod v no- vo, veličastno vzgojno obdobje. Na naših ramenih je velika dolž- nost, velika odgovornost in takš- ni abotni, vulgarni zunanji vplivi nas nikakor ne smejo vznemirja- ti.« Se enkrat je ošinil devetega, ki je spokorjeno gledal v svoje beležke. # Tretji: »Dokažimo, da smo mi živ primer naših načel in da je naša volja ukazovalec dejanj.« # Četrti: »Tudi sam bi si do- volil pripomniti, da je resnost trenutno najvažnejša in odločil- na.« In nadaljevali so. Brade so se lahno pozibavale v mraku, otrok pa je venomer kimal z glavo in se počasi vrtel v krogu na mizi. Zunaj pa je vedno bolj besnel protest otrok. Žvižgali so, posta- jali vse bolj predirljivd, kriki ra- zumljivi, toda .nič ni moglo oma- jati strpnosti častitljivih vzgoji- teljev. Vse in vse huje je besnelo zu- naj. In deveti ni mogel vzdržati. Nenadoma je planil k oknu, str- gal zaveso in razbil šipo ter se stegnil ven. Zavpil je: >»Dragi otroci, naše delo je . namenje- no ...« Vsi so otrplo mnolkni'M, le tretji je na mig prvega planil po- konci, da bi ujel devetega in ga spametoval. Toda, imel je smolo. Zadel je v rob mize, zastokal in ko je iskal oporo pri padcu nazaj, je segel po otrooičku in ga strgal z mize. Se vedno so sedeli mirno. Tretji pa je šele čez čas presun- ljivo kriknil in si z roko pokril oči. Odkril je, da je otrok, ki so ga imeli za primer, iz plastične mase in da ima v sebi skrit me- hanizem. Se enkrat je obupano vzdihnil, počasi vstal, se poklonil prvemu in nameril korake proti težkim hrastovim vratom. Sedaj je vstal prvi in trdo pri- bil: »Kam,« # Tretji se je počasi obrnil: »Ven, k tulečim!« 0 Prvi: »Cemu ta spremem- ba?« # Tretji: »Odkril sem zmoto. Otrok ni otrok. To je vendar me- hanizem!-« # Prvi: »Kako, to je vendar prvi primer vzgoje po naših idej- nih osnutkih. Najboljši vzgojite- lji so ga vzgajali. Ni imel niti mi- nute svojega časa. Pravijo, da je p>opoln.« # Tretji: »Drži, da je tako pO' poln, da smo pozabili, da je njff" gova popolnost pravzaprav na- ša!« # Deveti je pomahal otrokoH^ ki so zunaj tulili in dejal: »PO' čakajte, tudi jaz pridem!« Reformlat fio izpopolnitev. Vsa naša priza- devanja, ki bodo nedvomno v zgodovini zabeležena z velikimi črkami, so namenjena prav nje- «nu. Iz te tabule rase moramo na- praviti nep>opačeno, neomadeženo knjigo življenja. In stranice te CELJSKI TET>NIK STEV. 2 — 18. januarja 1963 USPEL OBRAČUN PLODNEGA DELA AD KLADIVAR tokrat je vendar uspel; uspel tako, kot je pri kolektiva celjskih atletov v navadi — v prijetnem in delovnem vzduš- ju, v kritični analizi dela in priznanju uspehov, s katerimi se lahko ponaša le en sam kolektiv atletov — ad kladivar. v odsotnosti predsednika fe- doria gradišnika je njegovo po- bilo prebral tov. karel jug; jnedtem ko je v imenu tehnične komisiie poročal inž. milan na- ^^predsednikovo poročilo je v prvi vrsti analizirajo pogoje za delo in ^*^\'^, atletskega sveta. čeprav so bili pofroji za uspešno delo podani* pa se ta organ samo- upravljanja ni uveljavil. vse kaže, da njegova kadrovska za- sedba ni najboljša. rnzen aktiv- nih /»fetov so z delom v njem zatajili ♦"^'i nekateri pre^^lstav- niki kolektivov in političnih or- ganizacij. zato ni naključje, da je vsa odgovornost slonela le na redkih posameznikih. kakor atletski svet, tako tudi komisije niso zaživele t!«*esra življenja, kot bi ga lahko. tu in tam se je izkfl^ala le tehnična, pa še ta v vočji meri po zasln^ti posamez- nikov, kot na vseh članov. ad kladivar je tudi v minu- lem razdobiu posvetijo naivečio skrb mladini. hvaležna je bila povezava med šolami in društ- vom. v tem delu te iskati tudi vir neprestanega dotoka mladih tekmovalcev v vrste n?^imočnej- žega atletskega kolektiva v dr- žavi. moč celjske atletike je pred- vsem lani priš'»i do »zrazT v ekip- nih tekmovanjih. tri prva in dve drugi mesti v tnko imenova.ii zvezni atletski ligi so spričevalo, ki to ugotovitev potrjuiejo naj- bolj nazorno. vrhunec kvalitetne stopnfe pa se ie pokazal tudi v osvojerih prvenstvih in rekordih. navzlic vsem tem surerlativom in dejstvu, da je atletski stadion kladivarja sposoben, da se na njem izvedem tudi največja med^To-lna fevmovnja r>f\ »m^ ta obi^kt nek-ni svojih kritičnih točk. najt^olj hodeča je vseknkor tribuna, ki razp/ida v pravom; pomenu besedi!. zato je težnja atletske?'« kolektiva, da dobi no- vo in takšno, rod katero bodo možne tudi vadbe v zimskem ča- su, povsem razumljiva. takšno tribuno, pa čeprav bi stala okoli 35 milijonov dinarjev, si ad kla- divar zasluži. na občnem zboru je prišla do izraza še ena želja, namreč po stalnem profesionalnem trenerju. ad kladivar je edino izmed šestih društev, ki so sodelovala v finalu ekipnega pitvenstva, ki nima poklicnega trenerja. pri beograjskem partizanu jih imajo na primer kar šest. žalostno pa je še to, da je edina ovira za prihod kvalitetnega trenerja v celju — pomanjkanje stano- vanja. ce govorimo in priznava- mo na ves glas, da si je celje pridobilo ime in veljavo pred- vsem po zaslugi ad kladivarja, potem se zdi skoraj neveijctno, da pa to mesto ne more dati atletskemu kolektivu primerno manjše stanovanje. oh zaključku zbora je upravni odbor ad kladivarja izrekel priznanja nekaterim svojim naj- bolj zaslužnim članom. tako ie spominsko darilo preiel stanko lorger, ki je lani končal i aktiv- nim udejstvovanjem. ko se je zahvaljl za to pozornost, je tov. lorger dejal: želim, da bi šlo moje atletsko društvo kladivar tudi v bodoče tako lepo naprej, kot doslej. lepo kristalno vazo je lorfferju izročil tudi predstav- nik občinske zveze za telesno kulturo. društvo pa je izkazalo s primernimi nagradami prizna- nje še neumornemu tajniku dragu bradaču ter atletom: zo- ranu vučerju, milki škornikovi, stanku cajhnu ter ančki slam- nikovi. primerne diplome od or- ganizatorjev pa so dobili tudi tisti atletski sodniki, ki so sode- lovali na evropskem prvenstvu. Kegljači na zboru Zaradi predvidenih organiza- cijskih sprememb v delu okrajne zveze za telesno kulturo so se predstavniki kegljaških klubov in aktivov celjskega okraja zbrali minulo soboto zvečer sa- mo k svojemu zboru, na katerem so ocenili delo in sprejeli smer- nice za bodoče, niso pa izvolili novega vodstva, saj so dose- danjemu, ki mu predseduje Stane Klemenčič, zaupali da vodi delo do napovedane reorganizacije. Komisija za kegljanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo je v m"inulem obdobju povsem upravičila svoj obstoj; de^o pa je razvijala po smernicah, ki jih je sprejela na zadnji skupščini. Po zaslugi izredne prizadevnosti, usipehi niso izostali. Zlasti lepo je uspelo okrajno prvensitvo po- sameznikov, na katerem je sode- lovalo kar dvesto tekmovalcev. Po številu udeležencev je b'lo to doslej najbolje obiskano tekmo- vanje. Izredno lepe uspehe so celjski kegljači zabeležili v tekmovanju za jugoslovanski pokal, saj je ekifna celjskih železničariev za- sedla v reptibliškem merilu dru- go, v državnem pa osmo mesto. Razveseljiva je tudi številka, da je lani na vseh kegljaških tekmovanjih nastopilo nad dva tisoč kegljačev. Kom''sija za kegljanje pri okrajni zvezi združuje v štiri- najstih klubih 660 registriranih članov; približno prav toliko jih je tudi v sindikalnih aktivih. S številom osnovnih organizacij in članov v njih smo lahko zado- voljni, saj prav te številke go- vorijo, da je kegljanje izredno priljubljen šport. Gotovo pa je, da bi bili ti rezultati še lepši, če bi bile obstoječe steze bolj izko- riščene in če bi imeli še nekaj novih. Pomanjkanje kegljišč je še zmeraj problem številka ena. Več kot doslej bo treba napraviti tudi za njihovo boljšo opremo, za nabavo novih garnitur kegljev, krogel itd. V kolikor so na skupščini z ve- likim odobravanjem sprejeli vest, da kegljišče Ingrada ne bo po- rušeno niti zavoljo predv'dene gradnje srednje tehniške šole. so z negodovanjem poslušali besede delegata iz Zabukovce, ki je po- vedal, da je njihov objekt, če- prav vreden okoli dvanajst mili- jonov dinarjev, obsojen na pro- pad. Nič kaj zadovoljivo tudi ni stanje v Šoštanju. Tu bodo mo- rali ločiti športno kegljanje od družabnega, zlasti pa od tistega, ki je vezan na uživanje alkohol- nih pijač. Prav tako bodo v tem kraju Šaleške doline morali lo- čiti kegljišče, kot športni obiekt od bifeja. Dokler bo to neločljivo povezana celota, ni računati, da bi se na njem izvršila katerakoli športna tekmovanja. In končno, pogovoriti se bodo morali tudi o tem. kdo bo kegljišče prevzel in vzdrževal. Trenutno stanje je pač takšno, da ta objekt samo propada. Ko so na zboru govorili o pri- hodnjih nalogah, so znova po- udarili potrebo, da vsi kegljaški klubi razširjajo svoje vrste tudi na račnn ženskih in mladinskih ekip. Celjski »kegljači so nadalje grajali dejstvo, da sploh ne pri- dejo do reprezentančnih srečanj, še manj pa do mednarodnih nastopov. Umesten je bil predlog b formiranju okrajne lige zlasti v tistem času, ko v republiškem merilu prenehajo vsa tekmo- vania. Ob zaključku zbora so podelili pokale in nagrade najboljšim ekipam in posameznikom. Tako so pri moških ta priznanja do- bili Vanovšek, Štefan Krajnc in Druškovič, pri žensikah Benedi- čičeva, Bezlajeva ter Gošnjako- va. pri moških moštvih pa ŽNK Celje, KK Elektro in KK Ingrad. OPERETA NA LEDU Obljuba dela dolg. Tudi nas obljuba veže, da danes zapišemo nekaj besed o vse- bini nove operete na ledu, o vsebini tiste operete, ki jo bodo lahko tudi prebivalci našega okraja videli v Ce- lovcu po zaslugi skrbno or- ganiziranih av+obusnih izle- tov Kompasa. Toda. ker smo že pri tem — pohitite s pri-> javami, kajti rok bo 20. tega ; meseca že potekel. ' Nova opereta na ledu du-; najske drsalne revije nosi; naslov »Festival ljubezni«; ^ ima pa dva dela »Fiesta« in _ 5.KIovn«. Fiesta je zgodba' bogate, prenapete Ameri- čanke, ki v neki meksikan- ski vasi pod nazivom »pod- pornica umetnosti« meša glave mlad'm možem. Tako obljubi nekomu, da ga bo napravila za najznamenitej- šega slikarja, drugega hoče s svojim denarjem izšolati za opernega pevca, torero pa naj bi pos^^al svetovno znani plesalec. Njen stalni siprem- Ijevalec in v njo zaljubljeni Anglež vse to nekaj časa mirno prenaša. Sele. ko hoče svoj »talent« preizkusiti tudi na njem, ga mine potrplje- nje in izjavi: Konec vsej zmešnjavi, zvečer naj se pri Fiesta obhaja zaroka, na ka- tero vabim prav vse... tudi pevce, slikarje in torere z zaročenkami vred. ki so že trepetale za svoje fante. In drugi del: po poslovilni predstavi v razkošnem noč- nem klubu dobi plesalka Clarissa povabilo na kozarec sekta. Tam ji prijeten moški razodene ljubezen, ki pa jo Clarissa zavrne. Ona želi samo plesati, napraviti ka- riero ... in se poročiti z mo- žem njenih sanj, umetnikom. Clarissa v resnici napravi kariero. Postala je zvezda velike rev'je »Karneval«, v kateri pleše tudi klovn. V pogovoru s prijateljem Cla- rissa izpove nagnjenje do klovna. Šopek rož in pova- bilo, ki ju sprejme, se ji zazdita znana. Zato odhiti na mesto dogovorjenega sestan- ka. Tam jo čaka veliko pre- senečenje. Pošiljatelj rož, klovn in nekoč zavrnjeni oboževalec je ena in ista oseba. Dvoje src se najde; uresničijo se njene sanje, saj je našla moža-umetnika. Takšna je na kratko vse- bina obeh delov velike revi- je na ledu v izvedbi dunaj- skih drsalcev. Ce prezremo vsebino in se za trenutek ustavimo samo pri njeni iz- vedbi, potem lahko zapišemo mirne duše. da ta izvedba bržkone nima primere na svetu, da je to dogodek, ki ga lahko primerjamo z en- kratnim doživetiem. Na ledu se brez predaha vrstijo scene in slike, ki dopolnju- jejo druga drugo. Zdaj se predstavijo solisti, potem baletni zbor, zatem vsi sku- paj itd. Komaj ti zastane dih zaradi drzno, a brezhibno iz- vedenih atraktivnih prvin, že moraš občudovati mno- žični nastop baletnega zbora, ki ga sestavljajo mlade in lepe drsalke. Nepozaben je španski ples, ples ananasov, torerov, pa nastop mladih dam s psički, prihod gondol itd., itd. Tu in tam smo vi- deli twist, toda navzlic temu je prevladoval in zmagal du- najski valček. Izredno zani- miv je bil nastop opice Jackie. Zaradi varnosti in da si ne bi snet privoščila koga med gledalci, jo je njen spremljevalec ves čas vodil na komaj vidni, a bržkone zelo močni vrvici. Opica je pokazala vse veščine umet- nega drsanja in zato požela zasluženo priznanje. Se in še bi lahko pisal o j prireditvi, ki je navdušila i že na stotisoče gledalcev; zato je gotovo, da tudi na- šim ne bo žal izleta in ogle- ^ da drsalne revije. m. b. . prizor iz rokokpjskega plesa v izvedbi baletnega zbora V^les'aIom pri Celjski koči v nedeljo je bilo na smučiščih pri CHI-.ki koči občinsko prven- stvo Celja v veleslalomu za čla- ne, rnla^dince in mladinke, ko so se ploniirji pomerili v okviru društvenega tekmovanja železni- čarsikega smučarskega kluba Ce- lje. Proga je bila dolga 900 metrov ter je imela petnajst vratic. Rezultati: ČLANI (ki so že teik- movali v rvepubliškem merilu): 1. Peter Caber 73.2, 2. Peter Cetina 73.3, 3. Pavel Caber 75.0, 4. Andrej Ajdič 80.0 5. Peter Po- žun 80.8; CLANI (ostali): 1. Jože Leban 88.4, 2. Stanko Ivanšek 96.0, 3. Franc Rozman 96.0, (vsi Partizan Store), 4. Stanko Kopitar (Celje) 111.8, 5. Maiks Masbnak (Store) 116.5; MLADINCI: 1. Zden- ko Piliih 79.3, 2. Silvo Krelj 94.0, 3. Iztoik Lužniik 97.5. 4. Za^ko Sa- mec 144.2, 5. Ivan Stropnik 161.0; MLADINKE: 1. Jelka Rozmun 80.1 2. Anica Cater 87.2; PIONIR- JI: 1. Alojz Cerovšek 67.9 2. Ivan Srebot 69.5, 3. Bogdan Zekar 70.4, 4. Roman Zupane 79.0, 5. Janko Nunč.č 103.0. imulatskB šale tudi u Cdiu Kakor že nekaj let zapovrstjo, tako bodo tudi letos učitelji in inštruktorji smučanja pri celjskem smučarskem klu- bu vodili v zimskih šolskih počitnicah tečaje ali smučarske šole na vseh ustreznih pobočiih v Celju in njegovi nepi srednl bližini. Šole so namenjene pionirjem in mladini, bodo brezplačne in trajale vse od 21. do vključno 30. Ob začetku republiške kegljajte lige Republiško moštveno prvenstvo v keg- ljanju za letošnje leto se je že začela Zaradi uvedbe tako imenovanih conskih lig, nastopa v prvi republiški ligi samo dvanajst ekip. Osnova za določanje kvo- te I deležbe na tem tekm^ vanju je bil lanski plasman do 12. mesta. Od celj- skih ekip si je mesto med najboljšimi obdržalo le moštvo ZKK Celje, medtem ko ekini Elektra to ni nspelo, saj je nb zaključku lanskega tekm::vanja zased- la šele sedemnajsto mesto. Že po rezultatih okrajnega tekmova- nja je očitno, da bo ekjpa Celja po- segla v borbo za boljše mesto in to kljub skromnim možnostim za trening, saj je enkrat tedenski trening v Što- rah premalo za tako naporno tekmova- nje. Favorit letošnjega prvenstva je vse- kakor kranjski Triglav, ki je začel to tekmovanje z rezultati, ki jih n; nihče pričakoval. Tudi Celjani so pričeli ne- pričakovano dobro, saj so že na začet- ku kar dvakrat premagali mariborske- ga Branika. Tekmovanje bo zaključeno 12. febru- arja. Tekmuje se po točkovnem sistemu glede na vrstni red, ki ga moštva dose- žejo na vseh petih kegljiščih. Kefflji odločajo samo v primeru enakega šte- vila točk. januarja vsak dan razen sobote in ne- delje. Ta dva dneva sta namreč rezervi- rana za morebitna tekmovanja in po- dobno. Smučarske šole bodo na Rajterjevem hribu nad mes'tnim narkom, nadaljo na Golovcu, pri Marovšku, v Liscah ter na Polulah. Začele se bodo vsak dan ob 15. in trajale do 17. ure. Vabimo celjske picn-rie in mladince obeh spolov, da izkoristijo to priložnost ter se pod vodstvom smučarskih učite- ljev in inštruktorjev ter znanih tekmo- valcev uvajajo v pravilno obvladanje osnovnih smučarskih l.kov. -an tekmovanje v odbojki Zimsko prvenstvo celjske ob- čine v odbojki je lepo uspelo, saj se je tekmovanja udeležilo dvanaist ek-ip. kar je več kot za- dovoljivo. Pri moških je prijetno presenetila vrsta Ingrada. ki je zmagala pred celjskim Partiza- nom. Pri ženskah pa so se na najboljša mesta uvrstile ekipe: učiteljišče. Partizan Kajuh ter administrativna šola. TEKMOVANJE NA DRSALKAH Ob sodelovanju občinske zveze društva prijateljev mladine bo hokejsko drsalni klub Celje v pri- hodnjih dneh izvedel zanimivo tekmovanje mladih drsalcev v umetnostem pa tudi v hitrpstnem drsanju. Tekmovanje bo seveda na drsališču v mestnem parku, kjer bodo prijavljenci dobili tudi vsa podrobna navodila. Neptunove! so zborovoli v nedeljo so podali obraCun svojega dela tudi člani plavalnega kluba Neptun. V dvorani železniške postaje smo v=del5 prpcejšnj»» število flanov in simpatlzerjev kluba, predvsem mladine, kar kaže, da pri klubu gra- dijo temel.ie zn. kasnejše uspehe pred- vsem na mladih. Iz poročila up^-avncga odbora smo zaznali, da so celj^^ki plavalci v prejš- njem letu dosegli neka.1 zavldliivih rezultatov. Osvojili so troje ekipn-h republiških prvenstev. Prvaki so bili v republiški plavalni ligi ter v pionir- skem in mladinskem waterpolo pr- venstvu. Oreh in Vrhovšek sta osvo- jila celo vrsto republiških prvenstev pa tudi ostali, predvsem pionirji niso dosti zaostaiali. Skoraj v vseh disci- plinah so izboljšali najboljše klubske rezultate. Edino v čemer so nazado- vali Je bila članska vvaterpolo ekipa, kar pa Je zaradi zamenjave generacij in pomanjkanja strokovnega kadra tudi razumljivo. Celjski plavalni ko- lektiv pa Je dosegel tudi nekaj orga- nizacijskih uspehov. Spomnimo se le na priprave državne waterpolo repre- zentance v Celju in odlično organi- ziranega dvoboja med Jugoslovan- skimi in sovjetskimi watepolisti. Po- sebej Je treba pohvaliti tudi delo plavalnih šol, ki so postale že ne- kakšna tradicija pri vzgajanju mla- dine v poletnih mesecih. Kot že na nekaj občnih zborih so tudi tokrat celjski plavalci izrazili željo po zim- skem plavalnem bazenu, saj bo le tako lahko zagotovljen stalen napre- dek celjskega plavalnega Športa. Končno pa bi bil tak objekt potreben tudi za splošno telesno vzgojo vse celjske mladine, saj vemo. da Je pla- vanje najbolj zdravo med vsemi športi. Gospodarski odbor Neptuna se bori s precejšnjimi težavami, saj ima t upravljanju poleg plavalnega kluba tudi kopališče, vfndar pa Je klUib temu ustvaril pozitivno bilanco. Ude- leženci občnega zbora so izbrali tudi nov upravni odbor, kateremu bo v prihodnje predsedoval tov. FranJ© Stros, tov. Rnda Ložarja pa so izbrali za častnega člana. HOKEJ V sredo zvečer je bila na drsališču v Mestnem parku prvenstvena hokej- ska tekma republiške lige med hoke- jisti Maribora in domaCm klubom. Zmagali so slednji z rezultatom 13:2. v SMUČANJU IN SANKANJU Pod okriljem stanrvaniske skupnosti Otok ter krajevne organizacije SZDL bo v nedeljo, 29. tega meseca na tcrenh pri gostilni »Na »fričkn« v Liscah smo- carsko in sankaško tekmovanje za pio- nirje in pionirke do 14. leta starosti, ki stanujejo na območju stanovanjske skupnosti Otok. Smučarji se bodo po- merili v »lalomn, sankači pa na progi, ki bo imela troje vratic. Pnijave spre- jema do sobote do 12. ure pj»ana sta- novanjske skupnosti Otok. mamica si je uredila gospodinjstvo, ka- ^or bi bila doma. okna je opremila z zastori *tt skrbela za cvetje, ki ga je razpostavila po policah. J.. cez mesec dni se jim je pridružil grega. ■ 'ije nekaj let starejši od belaja, suh in rV se je moral skloniti, kadar je stopil »Kozi vrata. pomečkan klobuk mu je čepel .•■b glave, med zobmi pa je neprestano držal *;^^^o pipo, naj je bila prižgana ali ne. sa- Y^ kadar je govoril jo je vze' iz ust. govori ^malo. jurček je imel zavoljo njegove mol rr^oosti nekak strah pred njim, dokier se g& navadil dnevi so postajali vedno daljši. bližala se je zima, ki so se je vsi bali. stopinje, ki so ostale v snegu, bi utegnile privesti nemce prav pred barko, kakor so jo imenovali. po- sebno za grega, ki je moral preteklo zimo nekajkrat gaziti in se truditi, da je sledi kar najbolj zabrisal za seboj, je bilo težko. to pot jim je sneg prizanašal. bilo je že sredi decembra in vrhove je že zdavnaj pobelilo, v domni pa so imeli vedno samo dež. jurčka je tako v^eme spravljalo v otožnost. po ce'e ure je posedal pri oknu in gledal dežne kaplje, ki so povele po šipi. misli so mu uha- jale v preteklost kdo ve. kaj vse se je v tem času zgodilo v mestu! v večji nevarnosti je bil tar i,o je že res, pa ie bilo življenje tako pisano. tu pa ni bilo nikogar, da bi se po svoje z njim porazgovoril. nekega večera, ko se je jurček odprav- ljal že spat, je presenečen prisluhnil glaso- vom onkraj vrat. očka. grega in ostoj ga je spreletelo. zlezel je s pograda in si v naglici nataknil hlače. bil je vznemirjen, nekaj za- radi veselja, nekaj zaradi strahu, da se je zmotil. nestrpno je planil k vratom in si še med potjo zategoval pas. _ CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 18. Januarja 1963 Poizkusno obratovanje Velenjski rastlinjak je s 1. ja- nuarjem 1963 začel s poizkusnim obratovanjem zelenjavne ,proiz- Todnje. Res je, da je proizvajal že lani; vendar zaradi premalega poznavanja tovrstnih pogojev rasti na zasteklenih površinah še sedaj morajo preizkušati, katere vrste se bodo najibolje obnesle in kaj se izplača proizvajati v zim- skem času. Našo radovednost je potešil Todja ekonomske enote rastlinja, ka tovariš Vilko Jelovšek. # Lanskoletna proizvodnja je bila v ugodnejšem času kot letoš- nja, zato je bil pridelek na hek- tar iznad predpisanih norm. Po- izkusili smo in uspeh ni izostal. Vendar pa smo z vhodom v le- tošnjo zimo spoznali, da je veli- ka razlika med spomladansko in zimsko rastjo, in to kljub pri- merni toploti in vlagi. Obenem pa smo v tem času ugotovili tudi nekaj tehničnih pomanjkljivosti. ki sprva niso bile tako očitne. Imamo težave z obnavljanjem zraka, kar je izredne važnosti za uspešno in pravilno rast. To je predvsem tehničnega značaja, a bo potrebno že v letošnjem letu preurediti, kajti že v sedanji pro- izvodnji — v drugem turnnsu — se kažejo posledice tega. Zgo- dila pa se nam jq tudi še druga nevšečnost. Zemlja je okužena. V njo so se naselili drobni črvič- ki, ki napadajo paradižnik in ga uničujejo. Prav zato je letošnja proizvodnja dokaj manjša. Ob- enem pa se bo tretji turnus — pomladanski — za nekaj časa za- vlekel, ker bomo te dni razku- žili zemljo. To namreč traja od 14 dni pa do 5 tednov, kar se ne- dvomno pozna. Upamo pa, da bomo vendarle lahko koncem aprila postregli na- šemu potrošniku z novim para- dižnikom. Izredne uspehe smo imeli s proizvodnjo solate. Tako smo do- segli kar 90 kilogramov na ar, kar je za 50 odstotkov iznad predvidevanj. # Slišali smo, da boste v krat- kem razširili vašo proizvodnjo na večje površine. Kdaj bo to in kaj boste proizvajali? # Zaenkrat smo položili te- melje za toplotne grede, na ka- terih bomo gojili vse vrste drob- ne zelenjave za kritje potreb po- trošnikov Šaleške doline. Hotenja po razširitvi rastlinjaka pa so zaenkrat še dokaj oddaljena. Vodjo rastlinjaka — tovariša Je lovska smo srečali na vratih, (levo). Delavke prenašajo sadike paradižnika v druge prostore in ga obrezujejo, da bo lahko poča kal na razkuženo zemljo (desno). Približujejo se jugoslovanskemu povprečju Rudnik lignita- v Velenju je bil doslej edini rudnik, v Jugo- slaviji, ki je imel v svojem se- stavu največje število nekvalifi- ciranih jamskih delavcev. Tako 80 na primer imeli v letu 1960 do- bro polovico vseh rudarjev ne- kvalificiranih, medtem ko je v le- tu 1962 znašal ta odstotek še vedno več kot četrtino ali 27,3 odstotke. Sele v letošnjem letu bodo uspeli ta odstotek znižati. Prav v začet- ku januarju bo polagalo izpit za polkvalifikacijo 120 rudarjev in za kvalifikacijo 105. Vsekakor so velike težave z delovno silo v rudnikih, kajti le- tu je priliv in odliv delovne sile največji. Prav zato prireja pod- jetje v zvezi z delavsko univer- zo stalne tečaje, na katerih iz- obražujejo novodošle delavce. Mehanizacija rudnika lignita je že izredno popolna in rudar mora marsikaj vedeti. Zanimivo je to, da tečaji niso zgolj strokovni. V prvem delu imajo splošni del, kjer se tečaj- niki spoznajo z družbeno ekono- miko, slovenščino in strokovnim računstvom ter socialno vzgojo. Po končanem splošnem delu na- pravijo izpit, ki je obenem ne- kakšen test. Zatem pa se začne dvomesečni strokovni del. Kandidate za tečaje izbirajo na osnovi dela na delovnem mestu, po delovnem stažu, z ozirom na prejšnjo izobrazbo (v rudnik pri- hajajo ljudje s kvalifikacijami iz drugih poklicev) in vsekakor po potrebi sami. Uspeh tega izobraževanja se najbolje pozna na storilnosti po- edincev, saj so v lanskem letu dose?li za ne^kaj 100 tisoč ton bolišo oroizvodn jo kot v letu 1960 s 140 delavci več. 16 NOVIH STANOVANJ Te dni bodo v Slov. Konjicah izročili svojemii namenu 16 no- vih stanovanj v občinskem bloku. Stanovanja so lepa in ogrevana s centralno kurjavo. Najemnina bo znašala okrog 5000 dinarjev. NIC SE SAMO NE PONUJA V Laškem so na zadnjem se- ■stanku predstavnikov šol in pod- jetij ugotovili, da nekatere šole niso navezale dovolj tesnih sti- kov s podjetji, ki imajo patronat nad njimi. Uspešno je bilo le so- delovanje osnovne šole v La-< žkem s tovarno >Volna« in osnov- nih šol Sedraž ter Rečice z rud- nikom. Tako je tovarna »Volna« uredila na šoli v učilnici za teh- nični pouk vso potrebno električ- no inštalacijo za trofazni tok, v letošnjem letu pa bo napravila se stikalno ploščo. Kolektiv rudnika v Laškem pa je podaril šoli v Sedražu magne- tofon, medtem ko je dal šoli v rečici radioaiparat z ozvočenjem po učilnicah. Z namenom, da bi tudi druge sole našle več razumevanja pri ostalih podjetjih, so sklenili, da se bodo sej šolskih odborov ude- leževali predstavniki podjetij in obratno, kajti le z medsebojnim poznavanjem razmer bo možno najti skupen jezik. T. K. NABAVILI SO TELEVIZOR V mali. prijetni vasici Breze nad Laškim se je s prihodom novega šolskega upravitelja to- variša Jožeta Jankoviča marsikaj spremenilo. Vsi pravijo, da je z njim prišla pomlad v njihov kraj. ne le šolarjem tudi starejšim je stalno v pomoč. In prav po nje- fovi zaslugi bodo vaščani v krat- em lahko gledali televizijske programe. Televizor so že naba- vili, sedaj še urejujejo anteno. Za učence pa ni le učitelj, ka- terega delo bi se končalo s šol- skijni urami. Za vsakogar se za- vzema in ga po njegovih sposob- nostih pripravlja za ustrezni po- klic. S poljubnimi predavanji pa seznanja vaščane s širšo in ožjo domovino. V. K. Slednjič je uspelo! Pred dneoi se je o Velenju zgodilo nekaj posebnega. Or- ganizatorjem društva prija- teljev mladine je uspelo na- polniti dvorano kulturnega doma (to namreč ni lahko!) in tako je skorajda okrog 500 ljudi prisostvovalo ustanov- nemu občnemu zboru. Za prijeten uvodni del sta poskrbeli obe šoli. ki sta dali izredno uspel kulturni pro- gram s poučnim poudarkom na vse tisto, o čemer so doslej vse premalo storili za mla- dino. V sproščeni razpravi so ugotovili, kaj vse bi lahko napravili z dobro voljo in za kaj bodo potrebna sredstva samoprispevka ter prosto- voljnega dela. Največ je bilo govora o varstvu predšolske mladine. Stanovanjska skupnost je namreč napravila anketo, ki pa je dala drugačno podobo tega problema, kot pa se je doslej osvetljeval, V večini slučajev kaže anketa, da je varstvo urejeno, saj so ru- darske žene le redko zaposle- ne. Seveda pa s tem ni re- čeno, da problema ni. Ostaja vprašanje kolektivne vzgoje več kot tisoč predšolskih otrok, akutno pa je predvsem za zaposlene starše, ki kljub želji ne morejo otroka dati v vrtec. Zato bo rešitev z nastavitvijo laičnih moči za skrb nad skupino otrok po večjih blokih izhod iz te Ha stanja in obenem premn<^titev do časa. ko bodo gradili nov objekt — otroški vrtec — v središču Velenja. -to DROBNE IZ NAŠIH KOMUN PRVI PREDOSNUTEK STATUTA PODJETJA V ŠOŠTANJSKI OBČINI V šoštanjski občini je velenj- ski rudnik prva gospodarska or- ganizacija, kjer so že izdelali teze za osnutek statuta podjetja. To delo je pripravila posebna ko- misija. Z objavo v svojem glasilu »Rudar« pa so dobili vsi rudarji osnutek v roke in sedaj se bodo začele razprave v kolektivu, ki bo moral dati s pripombami do- končno podobo svojega zakona. -že Bil je naš pomenek Mrzlega zimskega dne smo se zbrali v klubski sobi. Trinajst nas je bilo. Sčasoma sta se nam pridružila še predsednik prosvet- nega društva v Nazarjih tovariš Križnik in sekretar osnovne or- ganizacije v LIN tovariš Ferdo Skok. Bili smo predstavniki vseh mladinskih aktivov v občini. Ime- li smo skupni cilj: najti rešitev za kulturno zabavno življenje mladine v občini. Beseda je dala besedo in že so se nizali problemi, ki jih ni malo. Ugotovili smo, da je najtežje s prostori. Le-ti obstajajo, toda za- prti so s ključem, ki tiči v žepu človeka, kateremu je malo mar delo mladine. In izluščili smo problem: povezava med mladino in prosvetnimi društvi nikakor ne more zaživeti. In vzroki? Odgovor iz Ljubne- ga: »Dokler bodo Svobodaši zah- tevali, da jim pomagamo z de- lom, a nam bodo zaračunavali usluge ali kar zapirali vrata do- ma, tako dolgo pač ...« Ali se čudimo, če mladina baje nima interesa! Tako so si na pri- mer v enem kraju zaželeli svoj prostor, pa so naleteli na gluha ušesa. Zato so si poiskali prostor v gostilni. Toda to ni rodilo naj- boljših sadov. In tako se vrste problemi. Ni jih malo. Vsepovsod je čutiti ne- razumevanje, zapiranje v ozek krog in »zanašanje« na obljube, ki viise v zraku. Mladina pa je pripravljena pomagati, prispeva- ti svoj delež; želi le, da se ji nu- di najosnovneje — prostori. Še to: Morda tudi sam prostor ne bo dovolj, kajti naše kulturno za- bavno življenje bo moralo imeti globlji smisel in pomoč nam bo dobrodošla. Toda, kdaj bodo te želje našle svojo uresničitev? -ek MOZiRJE SKRB ZA DRŽAVLJANE Občinski upravni organi ob- čine Mozirje so v lanskem letu z izredno ekspeditivnostjo reše- vali vloge državljanov ter ostale upravne zadeve, saj so do konca lanskega leta rešili 96 odstotkov vseh vlog. Izraženo v številkah so rešili nad 17 tisoč zadev. V drugi polovici leta so namreč uvedli stalno mesečno kontrolo, zato je bila večina vlog, ki so jih vlagali državljani, pravočasno rešena. R. Z. NOVA DELITEV STANARIN Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Mozirju so sprejeli odlok o novi notranji delitvi stanarin, katerih pa za enkrat niso povečali. Tako po novem ne bodo plačevali amortizacije za hiše grajene pred 1943. letom, če seštevek točk ne presega 65. Za hiše, grajene po 1945. letu, bodo plačevali v državljanski lastnini 20 odstotkov, v družbeni lasti pa 50 odstotkov amor- tizacije. Amortizacija od zgradb gra- jenih do konca 1955. leta se bo pla- čevala v sklad za zidanje stanovanj. Od novejših objektov pa bo 50 odstot- kov stanarine pripadlo investitorju, 50 odstotkov pa hišnemu skladu za popravila in vzdrževanje. R. Z. SEDAJ 8 MILIJONOV VIŠKA V mozirski občini so v razme- roma kratkem času uspeli pri- manjkljaj 9 milijonov zdravstve- nega zavarovanja spremeniti do konca leta v 8 milijonov viška. Temu je največ pripomoglo zmanjšanje izostankov od dela. Od januarskih 6,7 odstotkov so izostanki koncem leta padli na 3,9 odstotka. Delno je pripomog- la tudi uvedba plačila 60 dinar- jev za recept, kar je zmanjšalo velike izdatke pri zdravilih. Ni- kakor pa to ni poseglo v omeji- tev zdravstvenih uslug. Nedvom- no je pri tem največ zasluge predvsem v tesnem sodelovanju zdravstvene službe in gospodar- skih organizacij. R. Z. DOPOLNILNI IZPITI V MOZIRJU Pred kratkim je okrog 400 voznikov t mozirski dbčini položilo, z izjemo red- kiti, dopolnilne izpite iz cestno promet- nih predpisov. 81 voznikov je opravilo izpit brez napake, z eno napako pa jih je bilo 70. Največ težav so voznikom povzročala križišča, semaforji in promet- ni znaki. R. Z. LETOS: STANOVANJA ZA ČLANE ZB Preteklo nedeljo so člani Zveze borcev v Mozirju na letni kon- ferenci temeljito pretresli svoje dosedanje delo. V decembru lan- skega leta so bili skorajda vsi člani zdravniško pregledani, preostali bodo v letošnjem letu. V skrbi za stanovanja članov ZB bodo lahko šele letos več napra- vili, prav tako pa bodo nudili izdatno pomoč otrokom padlih borcev ter tistih, ki imajo slabše pogoje. V ta namen je že odobren določen znesek pri občinskem odboru ZB. Dela nezmožnim čla- nom Zveze borcev pa bodo dode- lili denarno pomoč. V. ŠMARJE Nekaj bo treba ukreniti! Dragi urednik. Želim spregovoriti o nezdravih pojavih mladine v Rogaški Sla- tini. V zadnjem času je vse več primerov organiziranega vdira- nja v zaklenjene garaže, celo v trgovine in tudi napadi na cesti niso izjema. Nehote se vprašaš, kje je mladinska organizacija in kakšna je pomoč političnih orga- nizacij, da bi to zatrli. Sodišča, ki rešujejo ta vpraša- nja, so mila. Poleg tega pa je vprašanje, kako nekajdnevni za- por deluje na posameznike. Sre- čal sem tovariša H., ko se je vra- čal s 15-dnevnega prestajanja kazni. Dejal mi je: »No, pa sem se dobro nasipal!« Menim, da bi moralo sodišče ostreje kaznovati te prestopke, mladoletne pa poslati v poboljše- valnice, kajti primer brezvest- nega napada na žensko in bru- talni pretepi v steklarski menzi so dovolj zgovoren dokaz prvih znakov »huliganstva« pri naši mladini. Vinko Jagodic Pernek p. Rogaška Slatina SLOV. KONJICE V KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA Na plenumu občinskega sindi- kalnega sveta v Slov. Konjicah so sklenili, da se dosedanji sindi- kalni odbori v ekonomskih eno- tah večjih podjetij preimenujejo v sindikalne podružnice. Ta spre- memba je nujna, kajti le samo- stojne sindikalne podružnice bo- do lahko v močno oporo nadalj- nji rasti delavskega samouprav- Ijanja. Ta sklep bodo zaenkrat uresničili v podjetjih KONUS, LIP, v kmetijski zadrugi in v to- varni kovanega orodja v Zrečah. V. L VEČERNA POLITIČNA 50LA V prvi polovici prejšnjega me- seca je v Slovenskih Konjicah začela z delom večerna politična šola. Med njenimi obiskovalci sd večinoma mladi člani Zveze ko- munistov. Predavanja organizira konjiška delavska univerza. V. L. SEMINAR ZA SINDIKALNA VODSTVA Občinski sindikalni svet v Slov. Konjicah je letošnje prve me- sece namenil za izobraževanje odbornikov sindikalnih organiza^ cij ter članov drugih organbv v podjetjih. Med najbistvenejše teme seminarja sodi nedvoinno vprašanje o nalogah sindikata t komunalnem sistemu s posebnim poudarkom na odnosih: občina — podjetje; dalje zakon o social- nem zavarovanju ter vprašanje, na kakšen način predočiti kolek- tivu v najbolj dojemljivi obliiki zaključni račun podjetja. DALI SO JIM PRIZNANJE Organi samoupravljanja in po- litične organizacije usnjarskega kombinata »KONUS« v Sloven- skih Konjicah so pred nedavnim pogostile vse upokojence pod- jetja. Odzvali so se vsi in v pri- jetnem razpoloženju so se pogo- vorili o preteklem in bodočem delu. Takšna povezanost kaže na lep, human odnos. v. L. Predlobčinsko kcnferenco SZDL Jutri bo imel občinski odbor Socialistične zveze v Šoštanju svoj zadnji plenum pred občin- sko konferenco, ki bo prihodnji teden. Odbor je za boljše in plodnej- še delo pripravil izčrpno gradivo ter ga že te dni razposlal dele- gatom, kajti prepričani so, da bo le na ta način lahko konferenca posegla v vsa tista vprašanja, ki drugače ostanejo sredi poti ne- rešena, in se vlečejo kot stalna akutna napaka. Gradivo prikazu- je lanskoletno dejavnost krajev- nih organizacij Socialistične zveze v izredno lepi luči, saj je posebno jesenski del izredno ploden in razgiban. K temu so nedvomno pripomogle razprave o predosnutkih zvezne in repub- liške ustave. Vrh aktivnosti pa so dosegle krajevne organizacije v pripra- vah na letne konference. Sobotni plenum bo torej služil za po- globljeno delo konference. Za lažjo in boljšo izbiro no- vesra predsedstva občinskerra od- bora Socialistične zveze je odboi priložil gradivu tudi predlog za nov odbor. delu riticne misli drusfv iPred plenumom predsestva občinskega odbora Socialistične zveze v Šoštanju smo obiskali sekretarja občinskega odbora So. cialistične zveze delovnega ljudstva tovariša Milana Štrbana, kj nam je o delu družbenih organizacij nanizal nekaj misli. — Družbene organizacije so se- stavni del družbenega standarda. Občani v njih najdejo po svojem delu zadovoljevanje mnogih po- treb. Zal pa zaenkrat tarejo in marsikje tudi zavirajo delo le-teh slaba vodstva društev in nered- ko pomanjkanje materialnih sredstev. Seveda ni to slučaj v vseh društvih, vendar pa smo v preteklem delu imeli slučaje do- kaj malomarnega poslovanja s fi- nančnimi sredstvi pri občinski zvezi za telesno kulturo in na- ravnost neodgovornosti v prime- ru občinske zveze Svobod, ki je kljub temu, da so sredstva bila na razpolago že sredi leta, le-te delila nekaj dni pred novim le- tom. Še bolj neroden in neodgo- voren pa je primer v Velenjski Svobodi, ki je dala nekaterim članom upravnega odbora »kre- dite« iz društvenih sredstev. V drugih primerih lahko kri- tično ocenimo slabo kadrovske sestavo. Tako telesno vzgojno društvo »Partizan« v Šoštanju že dve leti ni imelo občnega zbora in odveč je govoriti o malih sred- stvih, kajti dejavnost bi z aktiv, nim upravnim odborom vendarle lahko zaživela. Mnoge napake so se že odklo. nile 'ali se počasi odklanjajo. Najbolj očitne so: zastarelo vo. denje društev, nedelavnos^t tei >reveč diktatorske tendence ne- iaterih tovarišev v vodstvih po- sameznih društev. Komisija za društva in organi, zacije bo morala temeljito pre- j tresti in analizirati vzroke tei odstranjevati napake. Bilo bi napak, če bi razumel^ da društva niso delala, kajti us- pehi so bili, vendar pa so pogoji j tolikšni, da bi ti uspehi lahko bi-1 li vse večji. -že POKVARJENA SALAMA Tovariš urednik, pred dnevi sem zavil v posloval- nico Mesnine št. 1 v Rogaški Sla- tini, da si za malico kupim 20dkg salame. Lepo so me postregli in mesar je pri odhodu dejal: »Od- lična je!« Prehitel pa me je čas in tako sem salamo odnesel domov kjer sem žal ugotovil, da je »odlična salama« pokvarjena. Vprašujem se. kje je zavest prodajalcev, če že ceno pustimo na miru. in še to. kaj dela sani- tarna inšpekcija? Franci Kralj IZ LOČ Krajevni odbor Zveze borcev v Lo- čah namerava v letošnjem letu razviti svoj lastni prapor. Te dni bodo pričeli z zbiranjem finančnih sredstev. Razvit- je prapora pa bo za krajevni praznik, 19. junija. V. L. Kaj je lepšega od zime? Otro- kom je sneg najljubši in prav nič ne marajo za mraz, dokler jih toliko ne zebe, da s poveše- nimi rokami prijočejo domov. Prav posebej pa so otroci srečni v Velenju, kjer se je nedostopna zelenica spremenila v eno samo zimsko igrišče. CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 18. januarja 1m3 Velenjski modelarji! Velenjski modelarji so v pre- teklem letu dosegli naravnost za- vidljive uspehe. Skorajda iz nič go se kar nenadoma povzpeli do okrajnih prvakov in tudi na re- publiškem prvenstvu so kljub ne- izkušenosti vodenja modelov z radijskim upravljanjem dosegli lepo četrto mesto. Tovariš Sala- mon pa je prejel za estetsko ob- liko modela drugo nagrado. Tudi na državnem prvenstvu so se odrezali, saj so dosegli me- ato kot na republiškem. Torej, nenehna rast. Vlagali pa so dosti truda, zato uspeh ni izostal. V letošnjem letu imajo namen, da zgradijo krožno stezo za tek- movanje modelov. Ta steza bi bi- la edinstvena v Sloveniji. Loka- cijo so ji namenili na objektu kotališča. Posebno zanimivo pa je, da so te svoje uspehe dosegli z izredno majhnimi sredstvi. Za svojo dejavnost so prejeli 124.000 dinarjev in bržčas so jih premiš- ljeno porabili. -že U,pravni odbor GRADBENEGA PODJETJA Žalec razpi-; suje naslednja prosta delovna mesta: , 1. tehničnega vodja podjetja 2. 2 gradbena delovodja Pogoji: Pod 1, gradbeni inženir z 10 letno prakso v stroki in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospo- darskih organizacijah. Pod 2, gradbeni delovodja z dokončano gradbeno delo- vodsko šolo z najmanj 3 letno prakso v stroki. Osebni dohodki o Pravilniku o osebnih dohodkih pod- jetja. Stanovanje pri podjetju ni na razpolago. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov do 15. 2. 1963. Razpis velja' do zasedbe delovnih mest. Komisija za delovna razmerja stanovanjske skupnosti Center Celje razpisuje prosto delovno mesto 2 kvalificirana vodovodna instalaterja Prošnje je vložiti do 28. I. 1963. Osebni dohodki po pravilniku. Vse ljubitelje zimskega turizma obveščamo, da je Planinski dom na Svetini znižal ceno pensiona, ki znaša sedaj samo 1.000 dinar- jev dnevno. Dom ima tekočo vo- do, centralno kurjavo, radio in televizijo. Dostop je možen tudi z avtomobilom. Celjska turistična zveza Celje Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17/53) razpisuje Občinski ljudski odbor Celje javno dražbo na dan 25. februarja 1963 ob 8. uri na Občinskem ljudskem odboru Celje, soba štev. 85, Gregorčičeva ul. štev. 5, za pro- dajo hiše SLP na Zg. Hudinji štev. 40. Dražbeni pogoji so objavljeni na razglasni deski Občin- skega ljudskega odbora Celje in na vratih hiše Zg. Hudinja 4tev. 40. Občinski ljudski odbor ,_......v Celju, dne 11. I. 1963 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje žene in mamice ANE ČUDEN se toplo zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali. pred- vsem se zahvaljujem dr. Lahu in strežnemu osebju bol- nišnice, kolektivu slaščičarne Zvezda, osnovni šoli na Hu- dinji in i. osnovni šoli v Celju, kolektivu Agroprometa v Celju, čast. duhovščini, darovalcem cvetja, vencev in govor- nikom. Vsem iskrena hvala! iviož jože in otroci ZAVOD IVANKE URANJEKOVE CELJE prodaja naslednja osnovna sredstva: 1 CENTRIFUGO Z ELEKTROMOTORJEM - VEČJO 1 TELEVIZOR - EKRAN 53 2 KOPALNI KADI Predmeti so v odličnem stanju. Informacije v upravni pisarni, Vrunčeva ul. 13. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja Železarne Store razpisuje zasedbo nasled- njih prostih delovnih mest: 1. NADZORNI ORGAN ZA GRADBENA DELA Pogoji: dokončana gradbena fakulteta s 5-letno prakso s pooblastilom za gradbeni nadzor ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso, prav tako s pooblastilom za gradbeni nadzor. 2. VODJA ODDELKA ANALIZE, KONTROLE IN PLANA Pogoji: dokončana ekonomska fakulteta in najmanj 6 let prakse v finančnem ali komercialnem poslovanju. 3. TAJNIK — KORESPONDENT v komercialnem sektorju Pogoji: višja ali srednja šolska izobrazba in najmanj 6 let prakse. Obvezno je potrebno znanje dveh tujih jezikov. 4. SOCIALNI DELAVEC Pogoji: višja šola za socialne delavce, industrijska smer in najmanj 5 let prakse, ] 5. REFERENT ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ] Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 leitj prakse. 6. 8 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Kandidate prosimo, da pošljejo svojo ponudbo kadrov- skemu sektorju xK>djetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za razpis delovnih mest ter sklepanje in odpove- dovanje delovnih razmerij pri Svetu delovnega kolektiva Občinskega ljudskega odbora Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. REFERENT ZA URBANIZEM 2. GRADBENI INŠPEKTOR 3. ŠEF UPRAVE ZA DOHODKE 4. UPRAVNI REFERENT 5. INŠPEKTOR DELA 6. TAJNIK — ANALITIK SKLADA ZA ŠOLSTVO 7. MATIČAR Pogoji: pod 1. visoka strokovna izobrazba — inženir arvitekt, zaželjena praksa; 2. visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso; 3., 4., 5. in 6. višja strokovna izobrazba; 7. srednja strokovna izobrazba, izpit za matičarja. Osebni dohodek po pravilniku. Za delovno mesto pod 3. je zagotovljeno stanovanje. Razpis je odprt do 30. I. 1963. PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA GRADIŠČE 12 a Izid velikega nagradnega žrebanja 10. januarja 1963 so poverjeniki Prešernove družbe: Lukežič Ida, Prijatelj Mira, Košorok Jože, Tekač Jovan, Bartol Ivan in Ceč Viktor opravili nagradno žrebanje. DOBITKE PREJMEJO: AVTO, osebni srečka štev. 10 020 TELEVIZIJSKI APARAT srečka štev. 37 693 MOŠKO KOLO srečka štev. 17 328 ŽENSKO KOLO srečka štev. 28 798 TRANZISTOR srečka štev. 35 821 RADIJSKI APARAT srečka Štev. 4 665 KLUBSKA GARNITURA srečka štev. 9 610 ELEKTRIČNI BOJLER srečka štev. 30 055 FOTO APARAT srečka štev. 20 957 ZAPESTNA URA srečka štev. 22 841 in še 10 praktičnih nagrad srečke štev.: 5 205, 30 608, 20 247, 18 337, 12 131, 7 536, 38 673, 2 680, 6 687, 18 506. Knjižne nagrade: Vse srečke, ki se končujejo na 692 ali 244. Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Gradišče 12 a najkas- neje do 10. maja 1963, ko bo srečkam potekla veljavnost. PREŠERNOVA DRUŽBA obrtno gradbeno podjetje »remont« celje razpisuje delovno mesto za administrativno moč Zahteva se srednja ekonomska šola z znanjem strojepisja ali pa administrativna šola. Zglasite se osebno ali pismeno pri »Remont« Celje, Šlandrov trg št. 1 Celje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Hotel ,EVROPA' Celje ^astronomski koledar št. 6, od 19. 1. i%3 do petka 25. 1. 1963. Soboita 19. 1. 1963 Srnin hrbet aH stegno t divja- ^»nski omaki z domačimi širokim rezanci i^»eCia obara z ajdovimi zganci *^feslanin.jena pljučna pečenka i zdrobovim cmokom »■reinove rezine Evropa 5 Nedelja, 20. 1. 1965 . ^. °rnin hrbet ali stegno v divjačin- *ki omaki, z domačimi širokimi *^iscančev paprikaš s širokimi rezanci srbska pUeča čorba »-remne rezine Evropa , "ponedeljek, 21. 1. 1963 "^ina^e pečenice s kislo repo ak s prekajenim mesom jHisulj ^^l^ini zavitek T-7!ek, 22. t. 1963 ^^^^ii ptički na vrtnarski načia p;x. ^^^^^Zftnovimi žličniki ^^neeva obara z ajdovimi žl^n^*^ kisla juha z vodenimi '^ena^tj zvitki s aladko smetano ] )bo- Sreda, 23. 1. 1963 Domača krvavica s kislo repo ali zeljem 18« din Pečenica s kislo repo in zaibeljenim fižolom 2*0 Prekajeno s kdislim zeljem 520 ali repo 260 180 Krofi — flancati 40 Četrtek, 24. 1. 1963 520 Kmečka ohcet 55« 70 Golaževa juha 88 Svinjska ribica v mrežica » vloženimi gobami 350 Tirolski jabolčni zavitek ?• 52« Petek, 25. 1. 1963 Svinjska zarebrnica t gobovi 250 omaki s krompirjevo kašo 2h9 80 Salonska pljučka s tirolskim 70 cmokom 180 Morske ribe (po možnosti dobave) Orehova potica 70 240 Cenjene goste obveščamo, da poslu- 180 je naša točilnic« z jedrni in pijačami jgQ brez postrežnine z zelo ugodnimi cena- mi. Sindikalne podružnice obveščamo, da prevzemamo doma v vrtni dvorani in izven podjetja aranžmane pri izvedbi letnih občoib zi>orov pod zelo ugodnimi ^" pogoji. Za vsa cenj. naročila s« vljudno pri- poročamo. Prepričajte se o naši kvaliteti in m- dovoJjni boste. 70 Kolektiv hotela Evropa — Celje OBJAVE IN OGLASI KINO METHOCOL 18- - 20. [. 1063 >MACEK POD CELA- UO<, jugoslovanski fUm ^T.~r.^x.-.'v »DOKLER NAJU DE- NAR NE LOCI<, zah. nemški film ~v,28- .ZADNJI AKORDI<, nemški barvni film KINO UNION 18. - 19. I. l%7 ,KRST rakcttt ju- goslovanski film 20. - 22. I. 1%-, .TIGRI POTUJEJO«, ruski barvni film 23 - 26. I. t%5 .TAKSI ZA TOBRUK«. francoski film .27. - 29. I. |%3 .FERDI POD TUJIMI ZVEZDAMI., nemški film ^ KTNO ŠEMPETER 19 in 20. I. !%-> .SLUČAJ ll^PEKTOR- JA štRDlNGA, zah. nemški film 25^ in 24. I. .SVETNIK VODI PLES< francoski film 26 in 27. I 1963 .NUNA.. CSP. amerišU barvni film GLEDALIŠČE Petek, 18. ranuarja 1965 ob 19.50: Calde- ron: SODNIK ZALAMEJSKL Gostova- nje v Slovenskih Konjicah. Sobota, 19. januarja 1965 ob 18: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Zaključena predstava za C'nkarno Ce- lje. Mladini do 16. leta neprimerno. Nedelja, 20. januarja 1965 ob 15.50: Rrik Vos: PLE.«.OCl OSLIČEK. Izven abonmaja. Vstopnice po znižanih ce- nah so v prodaji. Torek, 77. januarja 1965 ob 15: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Gostovanje v Griiah. Torek, 22. januarja 1965 ob 19.50: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LAZ- NIVKA. Gostovanje v Grižah. Mladini do 16. leta neprimerno. Četrtek, 24. januarja 1965 ob 20: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LAZ- NIVKA Gostovanje v Vojniku. Mla- dimi do 16. leta neprimerno. Sobota, 26. januarja 1965 ob 19: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gostovanje v Kostanjevici. Mladini do 16. leta neprimerno. NOVO 80-basno klavirsko harmoniko .HOHNER< z 10 registri. Voh Boris, Celje, Celestinova 12. SE nedograjeno že vseljivo enodružinsko hišo z lepim vrtom in 18 arov zemlje, pol ure od rudnika Laško. Cena 800.00 din. Zg. Rečica 145a Laško. NEMŠKI televizor .Graetz., Ekran 59, avtomatik 1%2. Sobna antena. Boharč Martin, Celje, Smrekarjeva 4. UGODNO prodam staro stanovanjsko kišo v Celju s takoj vseljivim trisob- nim stanovanjem. Resne ponudbe n« oglasni oddelek pod šifro 20-65. PRODAM krznen plašč (hrček) za sred- njo postavo, Malgajeva 6 — Pirš. VSELJIVO enostanovanjsko viJo, 1 ha travnika z donosnim sadovnjakom. Trofazni tok. četrt ure iz Celja se ugodno proda. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen otroški voziček — ita- lijanski, ogled možen vsak dan v po- poldanskem času. Rosenstein, Breg 9, Celje. 1. DRSALNA REVI J A. v CELOVCU! Cena izletu in potno dovoljenje 2.700 din! Kompas Celje obvešča kolektive in ljubitelje drsalnega športa o izredni ugodnosti enodnevnega izleta z ogledom svetovno znane .WIENER EISREVUE« v Celovcu. Kolektivi, ki prijavijo nad 7 oseb, plačajo po osebi din 2.7m (t. j. prevoz ii) potno dovoljenje). Posebej se plača vstopnica za revijo v znesku din i.5u0. Posamezniki, ki se žele prijaviti za drsalno revijo, pa plačajo po osebi 2.900 din ter dodatno 1.500 din za vstop- nico. PRIJAVE SPREJEMA KOMPAS CELJE, TELEFON 25-50. DO 20. JANUARJA 1965. 2. DUNAJSKI VELESEJEM! V času od 10. do 17. marca prirejamo pet dnevno avtobusno potovanje na spomladanski dunajski velesejem. Cena potovanja po osebi je 13.809 din. Prijave sprejemamo do 5. februarja 1963, v poslovalnici Kompas — Celje. 3. MOSKVA - V ča«u od 20. III. do 28. III. 1963 prirejamo 8 dnevno potovanje z reaktivnim potniškim letalom »Cara- velle.. Smer potovanja: Zagreb—Varša- va—Leningrad—Moskva. Zahtevajte pro- grame v vseh KompasovLh poslovalnicah. 4. .PO SREDOZEMLJU - AFRIKA. — Tradicionalno Kompas-ovo potovanje s posebno ladjo v mesecu marcu 1%5. Kompas — Celje Vam po želji dostavi brezplačno program vseh izletov za leto 1965. Se priporoča Kompas Celje, Tomšičev trg 1, tel. 25-50. RAZ N O INŠTRUKTORJA matematike za prvi letnik STS — strojni oddelek, iščem t času zimskih semestralnih počitnc. Po- nudbe pošljite pod šifro »MATEMA- TIK, na upravo lista. ZA HRANO in stanovanje čuvam otro- ke in pomagam v gospodinjstvu. Na- slov v upravi lista. TRIČLANSKA dnižina takoj sprejme gospod, pomočnico za varstvo dojenč- ka. Naslov v upravi lista. ISCEM zanesljivo žensko k en in pol letnemu otroku v dopoldanskh urah. Naslov v upravi lista. POŠTENEGA najditelja zlate ženske ročne ure s črnim pasom, izgubljene v sotboto, 5. 1. 1965, vljudno prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Kri- stina Todorovič, Celje, Ulica 29. no- vembra, stolpič 5. KUPIM enodružinsko hišo z vrtom event malo zemlje — vseljivo. Plačam takoj. Naslov na upravi lista. OUVESTILO VSEM ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE Podjetje Elektro-Celje obvešča vse odjemalce električne energije, da uva- ja s 1. 1. 1965 poleg sedanjega meseč- nega in tromesečnega inkasa še dvo- mesečni inkaso. Po sklepu delavskega sveta bodo in- kasanti podjetja obiskovali odjemalce električne energije: mesečno: v mestu Celju in Laškem ter v naslednjih večjih krajih: Gornji grad, Mozirje, Rogaška Slatina, Vran- sko in Žalec; tromesečno: v redko naseljenih io hribovitih predelih z neugodnimi ko- munikacijami; dvomesečno: v vseh ostalih krajih in naseljih. Podjetje naproša vse odjemalce, ki bi bili zaradi uvedbe dvo- ali tromesečne- ga inkasa kakorkoli prizadeti, da z uvidevnostjo vzamejo na znanje ukrep, s katerim naj bi podjetje doseglo dolo- čeno znižanje stroškov inkasantske službe. Uprava podjetja Elektro-Celje Celje RAZPISI Ekonomska šola v Celju razpisuje služ- beno mesto samostojnega RAČUNOVODJE s popoilno srednješolsko izobrazbo. Nastop s 1. februarjem 1962, osebni dohodek po pravilniku. KRAJEVNA SKUPNOST . >^DOLGO POLJE« Celje xversnikova ulica 31 razpisuje naslednja delovna mesta: 1. KVALIFICIRANEGA ZIDARJA 2. KVALIFICIRANEGA KLEPARJA 3. DELAVCA Pogoj: pod točko 1. in 2. zaže- ljena vsaj 3-letna praksa; pod toč- ko 3., da je že delal v zidarsld stroki. Kandidati naj vložijo prošnje z življenjepisom na naslov Skupno- sti do 25. tega meseca. Osebni prejemki bodo določeni po pravilniku. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Raz- pis velja do ssasedbe delovnih mest. GOSPODINJSKO pomočnico k tričlan- ski družini sprejmem takoj. Smidov- nik J. Komenda 10, pošta Komenda pri Kamniku. MLADA zakonca iščeta prazno sobo. PUi- čata za eno leto vnaprej. Naslov ▼ upravi lista. MEBLIRANO sobo s posebnim vhodom oddam dvema nameščencema. Naslov v upravi lista. IZLETNIK - Turistična agencij«, poslovalnica Celje, Titov trg 3 (nasprod avtobusne postaje). Vam nudi: organizacijo izletov In prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turistič- nimi avtobusi po domovini in inozemstva. Za več dnevne izlete nndimo izredna popuste. Posredujemo Vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času. Rezerviramo Vam postelje v spalnik vagonih na vseh progah J2 in v ino- zemstvo. Pri nas dobite vse vrste vo- zovnic. Vršimo menjavo tujih valut, rezer- vacije privatnih in hotelskih sob, imam« posredovalno službo pri menjavi in prodaji počitniških domov in vršimo rezervacije za letni oddih. Preskrbimo Vam avtotaksi. ^rezplača« Vam nudimo vse turistične iu promeitn* informacije. V prodaji imamo avtokarte Slovenija in Jugoslavije, turistične karte Slove- nije ter avtobune in železniške voaaa rede. Poslovalnica je odprta vsak dan «4 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Poslovne prostore imamo v Celjn n« Titovem trgu štev. 3 pri avtobnsm) postaji — telefon 28-41, poštni predal itt. Se priporoča za cenjena naročil«. Olepševalno in turistično društvo Ce- lje sporoča, da priraja tudi letos tra- dicionalne karnevalske prireditve, in si- cer: 25. februarja oi> 20.50, Tradicionalna maškarada; 24. februarja ob 15.30, Cicibanska ma- škarada; 24. februarja ob 17.50, Pionirska ma- ikarada; 2>. felsruarja ob 18.00, IIL mladinska maškarada. Vse prireditve bodo v Narodnem domu. Uredništvo In uprav« Celjske- ga tednika Celje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 193. Tela- foni 25-75 in 24-25. Tekoči račun pri Narodni b««- ki Celje: 603-11-1-656. Irhaj« ob petkih — letna naročnin« 8C*. polletna — 4«0. četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamesna jhevilka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, rarpMov in objav do rssk* tr« dir 12 ure KAJ KJE KDO PRI NAS IN PO SVETU KDAJ ZAKAJModre čelade na pohodu NI ŠE TAKO ODDALJEN DAN, KO SO OBJESTNOSTI KATANŠKIH COMBEjEVIH O- ROZNIKOV DALI MOŽNOST ZA URESNIČITEV DOKClNCNE PRIPOJITVE ODCEPLJENE KA- TANŠKE POKRAJINE H KON- GU. 21 DECEMBRA SO V ELI- SABETHVILLU STRELJALI NA HELIKOPTER SIL ZDRUŽENIH NARODOV, KI JE PRIPELJAL ETIOPSKE VOIAKE V ZAME,NO STRAŽE. TO JE SPROŽILO OB- SEŽNO AKCITO MODRIH ČE- LAD, KI HH ŠE TAKO OGOR- ČEN ODPOR SECESIONTSTIC-^ NIH SIL NE MORE ZAUSTAVI- i TI. VPRAŠANJE, KI PRI TEM š OSTAJA. TE LE. CE TO NE BO ' NA KAKŠEN NAČIN USPELO DIPLOMATSKIM MISIJAM. Z dogodki zadnjih dveh tednov je Kongo torej znova v središču svetovne pozornosti, saj so tudi tako različna gledišča na ta raz- voj. Medtem ko Sovjetska zveza graja akcijo sil združenih na- rodov, češ, da podpirajo s tem le borbo velikih, tujih monopolov na račun kougouškega naroda, RO tokrat Amerikanci tisti, ki podpirajo akcijo. Angleži v tem siRioru stoje dosledno ob strani. Pohod modrih čelad je bil učin- kovit. V nekaj dneh so indijske čete zasedle Jadotville, maroški 'Mi vojaki pa so zavzeli Kamino, medtem ko so irske čete nad^-o- rovale Elisabethville. Po porei/u Combejevih orožniških sil v Ja- dotvillu ter ostalih tujih plačan- cev, ki jih ima na svoji plačilni listi, so se ti morali umakniti v Severno Rodezijo. Narod v Ka- tangi vsepovsod toplo pozdravlja čete Združenih narodov. Combe je spoznal, da je po- ložaj brezupen, zato je udaril na drugo struno, to je, skuša gotovi vojaški poraz spremeniti v ugod- nejše politične razgovore. Pri tem je prav zanimivo to, da je ravno te dni v Elisabethville pripotoval namestnik generalne- ga sekretarja Združenih narodov Ralph Bunche, ki kot pravi, ni- ma namena voditi pregovore s secesionistom Oombejem, čeprav zadnje vesti govore o tem, da pričakujejo prihod Combeja za- radi razgovora s predstavniki Združenih narodov. Combejeve orožniške sile in nje- govi plačanci na brezglavem be- gu v smeri Severne Rodezije. JE TO SLUČAJNOST? Špela Rozin spada nedvomno med tiste redke srečnike, ki so slučajno prišli k filmu. O tej slučajnosti je pravzaprav precej fame v filmskem svetu, kjer, propaganda do temeljev sipreme- ni igralčevo živhjenje in si iz- mišlja čudovite bajke. No, v tem našem primeru to resnično drži! Bilo ji je petnajst let, ko jo je na ulici ustavil asistent režiserja Mirka Groblerja v prepričanju, da bi prav to dekle ahko igralo deklico v filmu »On in nje- govi«. Tega še ni tako davno. Bi- lo je pred štirimi leti. Danes pa vemo. da je Špela ena najbolj obetajočih jugoslovanskih film- skih igralk >novega vala«. V štirih letih je odigrala osem vlog v osmih filmih — te dni pa se ji je sreča znova čudežno nasmehnila skozi slučajnost. Mladi poljski režis^^r Jan Rufki- jevič je spoznal Snelo iz foto- grafij, ki so jih prinesli poljski novinarji s puljskega festivali. In po njegovem mnenju v polj- ski filmski lepotni izbiri ni takšne, ki bi tako odgovarjala vlogi Julije v filmu »Vikend« kot ravno Snela. In vsa stvar se je začela preko telefona: Lodz— Ljubljana. Nedvomno je nesmisel govoriti o sreči, saj vemo. da je Špela pravcati talent in sta torej prav njena dobra igra in njen svojst- ven obraz tista atributa, ki ji odpirata pota. Špela je prva jugoslovanska filmska igralka, ki igra na polj- skem in kot piše poljsko Časo- pisje, pripravljajo na Poljskem za Špelo nove vloge. Ali bo pri- stala ali ne, to bomo še videli, vsekakor pa poznamo njeno željo, ostati zvesta jugosk vanska igralka in igrati vlogo utopljen- ke v filmu »Svetilnik«, ki ga bodo predvidoma posneli letos v Sloveniji. Veleniski čudež Znova se je nagnilo leto in se pomladilo. Snežna odeja pa že dva meseca pokriva tla in se ob- navlja. Zemlja počiva. Toda ne vsepovsod. Pod stekleno streho v velenjskem rastlinjaku se bohot- no razvoja paradižnik, ki je bo- gato obložen s sočnimi, za pog'ed vabljivimi »jabo^kami«. Na t soče je teh v zimi doslej nam aedo- stopnih sadov in dnevno roma no sto ali več k'^0Tramov parad'ž- n'ika iz rf^^tlinjaka v trtrovine in ta'ko v naše domove kjer pomeni pravo posLT^t-rn kot dodatek zimskemu jedilniku. Sredi dolge, zasnežene poljane stoji ta stekleni vrt, katerega "ne moti ne dež, ne sneg, ne pomanj- kanje sonca. V tem vrtu uravna- vajo po potrebi toploto. vla?o in zemlja, ki leži le nekaj sežnjev vstran od trde, zmrznjene grude, je plodna. In če te zpn^se pot v ta ed'n^tvf^n vrt. pozabiš. d:i je zunaj trda zima in zdi se ti, da si sredi visokega poletja. -ik LEPE NAPOVEDI v Angliji že 366 let izhaja »-Al- manah-", ki ima izredno srečo v >*napovedovanju« dogodkov. Tako se pcmaša s pravilno napovedjo vkorakanja Hitlerjevih čet v Av- strijo 1938. leta, z napovedjo eks- plozije prve atom^ske bomhs 19i5. leta in vrsto drugih pomembnih napovedi. Za leto 1963 pravi, da bomo srečnejši in bogatejši kot doslej in še to, da bo leto pomembno za zagotovitev svetovnega miru. Nadalje napoveduje tesno sode- lovanje Rusije in Amerike ter pravi, da bo Zahodna Nemčija zašla v gospodarske težave. O znanstvenih uspehih priča- kuje »-Alamah« največ na pragu pomladi in pravi, da bodo Ru.si, Amerikanci in Anileži v tem letu skušali doseči Mesec, o čem2r pač nikar ne dvomimo, ker upošteva- , mo glagol: skušali. Revolucije predvideva v Turči- ji in Argentini. Za Anglijo pa vi- di rešitev v nekakšni koalicijski vladi. Torej v glavnem lepe napovedi strpnega, mirnega leta z veliko sreče in polnim žepom. Sebe ie žrtvoval za rešitev 39 potnikov v bližini letališča Brazilija se i je pred dn?vi zrušilo letalo Con- j vair ter zgorelo kot bakla. j Reševalci so blU prepričani, da bodo na.šli le ožgana trupla pot- nikov. Bilo je pa drugače. Vsi potniki, bilo jih je 35 in 4 člani so bili živi in mpoškodo- vani. Edina žrtva je bil prvi pilot Pedro Franca. V trenutku, ko se je doslej še iz neznanih vzrokov pripetila okvara na motorju, je kapeian letala Franca, ki je spoznal, da nikakor ne bodo mogli doseči štiri kilometre oddaljen/} pristajal- no stezo, odslovil iz kabine vse člane posadke in jih napotil v oddelek za potnike. Dejal je: »-Nekdo mora ostati na komandnem mestu in to bom jaz, ker sem prvi pllot.<-< Drugi pilot (ra je skušal odvrniti, češ, da on nima otrok, toda Franca je vztra- jal. Potniki so se trdno privezali na sedeže in najbrž bi zasilni pri- stanek uspel, če bi ne bilo dvoje dreves, ki sta odrezali letalu obe krili. Po zemlji so drseli še kakih 200 metrov, potem pa so plameni zajeli letalo. Hitra pomoč gasil- cev je rešila potnike. Le za enega ni bilo rešitve: kapetan Franca je obležal mrtev v kabini. Rešitev sama je tako na meji neverjetnosti, da ni nič čudnega, da so v trenutku, ko so na letališču zvedeli, da letalo gori, sporočili, da od potnikov žal nihče ni pre- živel nesreče. UMRLA JE OLGA PREOBRAŽEN SKI Te dni je v Parizu umrla v sta- rosti 92 let Olga Preobraženski, ena najslavnejših ruskih balerin našega stoletja. Bila je partnerica Ane Pavlove in Nižinskega. NOVOLETNI POZDRAVE Dragi prijatelji! Srečen sem, ker se mi je ponudila možnost, da vam preko časopisa »Sovjetske novosti« lahko napišem nekaj besedi. Želim, da čestitam naro- dom Jugoslavije srečno novo leto in da jim obenem zaželim nove uspehe v izgradnji novega življenja. Zahvaljujem se vsem prijateljem v Jugo- slaviji, ki so mi poslali čestitke in telegrame. _ Major German TITOV Srcesoncajepadlo na zemljo PO KNJIGI AMERIŠKEGA PISATELJA ROBERTA TRUMBULLA il HIROŠIMA. NAGASAKL LETO 1945 — UVOD \ ATOMSKO DOBO. BILO JE STRAŠNO. ŠE DANES SE PO- RAJAJO POSLEDICE TEH DVEH ^>MALIH BOMB«, KI STA IMELI MOC 20.000 TON OBIČAJNEGA RAZSTRELIVA TRINITUOTOLUOL. DANDANES GRADIJO 2.500 KRAT MOČNEJŠE, ČEPRAV ŠE NI ZACELJENA GLOBOKA RA- NA MAJHNIH BOMB HIROŠIMSKEGA TIPA. O TEM PRI- POVEDUJEJO JAPONCI, KI SO PREŽIVELI TA NAPAD. Bela luč je zasijala. Bila je tako slepeče žareča, kot da bi zagorela v možganih očividcev. Vročina je udarila s silovitim pritiskom v ljudi. Ljudje v bližini središča eksplozije so goreče izgi- nili kot tisti neznanec, čigar senco — v sedečem stanju — je eksplo- zija vtisnila v betonske stopnice banke Sumi temo in jo lahko vi- dite še dandanes. Število ljudi, ki so umrli v tre- nutku eksplozije, je še vedno ne- znano. Domnevno jih je v tistih strašnih sekundah umrlo 40 do 50 tisoč. Kasneje so to število pomak- nili na okrog 64.000 ljudi. Vseka- kor pa je to bilo, kot da je padlo razbeljeno sonce na zemljo in jo s smrtnim izžarevanjem uničeva- lo. Mišima pripoveduje: »-Neka mlada ženska mi je prišla na- sproti. Lasje so ji zgoreli, le po prsih sem spoznal, da je bila žen- ska. Ob večji skupini zoglenelih trupel sem samo po obutvi spo- znal, da so bili vojaki. Bilo jih je za celo četo.« Reke in jarki so bili polni tru- pel. Hoteli so uteči vročini ali pogasiti nedopovedljivo žejo. Aldra Ivanaka, ladjedelniški in- ženir, je preživel eksplozijo v to- varni, ki jo je bližnji grič obvaro- val • najhujšega. Cez kakšno uro, ko je prišel iz zaklonišča, je za- gledal najstrahotnejši zbor pri- kazni, ki so ječale v agoniji. »Koža je bila, kot da bi jo pu- suli s cementom. Nikjer nobenih potez. Lasje požgani. Oči slepe, brezizrazne, ni jih bilo moč spo- znati.« Cutomo Jamaguci pravi: »-V pa- radi pekla, v džungli dima in og- nja sem opazil učenke od 8 do 13 let. Obličja so jim bila raztoplje- aa. Koža na rokah je zdrsnila prek laktov kot rokavi jopice. Imele so tako hude opekline, da niso rnogle več jokati. Večino so morali vo- diti za roke. Strašan je bil ta po- hod iz mesta.« Šigejoši Mordmctio je eden od preživelih v Nagasakiju. Rešilo ga je to, da so ga ruševine pckopals in obvarcvale peklenske vročine. Ko se je izvlekel, je odrevenel. »Bil sem prepričan, je pripovedo- val, da je ta katastrofa sama bož- ja kazen za Japonsko. Vsenaoko\i so ležali ranjenci. Njihovo kriča- nje je bilo neznosno. Podobni so bili strahovom. Koža na otxrazih je visela kot svilena ruta čez ra- mena. V bližini, kjer me je eks-^ plozija podrla, so celo drevesa za- gorela, zato ni nič čudnega, če se je v nekaj sekundah naravnost speklo človeško meso.« Strahote tega ni moč dojeti. O njej vedo največ tisti, Id so jo preživeli. Toda, ali je skrb vseli ljudi na svetu res dovoljna, da ne bodo več dopustili kaj podobri^ega? Ena od atomskih bomb, ki so jo leta 1945 vrgli na Japonsko REKLI SO... N. S. Hruščov Na zadnjem plennmu CK KP SZ v Moskvi je premier Hruščov ironično govoril o slabih prero- kih ter med drug'm dejal tudi to: »Tako je Stalin prerokoval svoj"m podrejenim v Kremliu: ,Ko bom umrl. boste vsi propadli — imperialisti vas bodo popolno- ma uničili.' Toda mi ne le da nismo umrli, temveč celo sami vršimo pritisk na imperialiste.« Ali se ljubimo ali ne, to navse- zadnie ni toliko bistveno. Naj- važneiše je to, da lahko živimo skupaj. D. Nehru Premier Nehru je v odgovoru na kritiko, češ, da njegov pacifi- zem ni našel upravičenosti v aktualnih dogodkih na kitajsko- ind'T'ski meji, odgovoril: »Tisti, ki sadi drevo, nikakor nikoli ne računa, da se bo v nje- govi senci hladil.« De Gaull Pariški časopisi pišejo, da je predsednik de Gaull na prvem zasedanju vlade prepričeval svo- je skeptične ministre, češ, dci rezultati volitev popolnoma od- govarjajo njegovim pričako- vanjem in dejal: »Jaz lahko krepko grešim v tistem, kar delam, nikoli pa ne v onem, kar predvidevam.« LJUBITELJ GLASBE i V bližini Doboja, v kraju CiV'I čiji, ima Cedo Lukič goloba, ka- teremu je glasba postala pravi, pravcati hobi. Kaže, da brez nje ne bi vzdržal. Kadarkoli zasliši, da igra radio, zleti na okno iJ tako dolgo udarja s kljunom, da mu odpro. Potem pa takoj poleti na radio in sedi popolnoma mir- no na njem vse dotlej, doklei glasba ne utihne. i