mm MOCAMSIOUE f f, lUfiam MOCAMSIOUE f f, LETO VIII Štev. 8 Avgust 1959 »N NSF >; >; >1 >; >; >; >; >; >; >; >: >; >; >; >; >; >: >; >; >: >; MISLI (TKought*) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 •k Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: F A 7044 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 >: >: >: >; >: >: >: >; >; >: >! >; >; >: >; >; >; >: >; >; >: >; >; >; >; KOLEDAR Avgust — Veliki srpan i S Vezi sv. Petra ★ 2 3 N P 11. pobink. Alfonz, Lidija 4 T Dominik 5 S Marija Snežna r, C Spremenjen j e Gos. 7 P Donat, Kajetan 8 s Roman ★ it N 12. pobink. 10 P Lovrenc muc. 11 T Suzana 12 S Klara 13 C Lilijana 14 P Evzebij ★ 15 S Vnebovzet. D.M. *★ 16 N 13. pobink. 17 P Rok 18 T Helena - 19 S Ludvik 20 C Bernard 21 P Ivana Frančiška 22 s Srce Marijino ★ 23 N 14. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludvik 26 S Ceferin 27 C Kalasankcij 28 P Avguštin 29 S Obgl. sv. Janeza ★ 30 N 15. pobink. 31 P Rajmund >; >: >; >: >; >; >’ >: >; >; >1 >; >; >: o p. W H 3 H cn H PS P-. W m W >u 0) h O* C I« no v C ■s 6 >■ ;♦] >: '♦! li 'i 'i PORAVNAJTE NAROČNINO« KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca Jakliča. £ 1-0-0. POTA BOŽJA. Lepa povest, nova, spisal Zdravko Novak. 10 šil. VEČNOST (N ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH. — £ 1-0-0. Poročilo o tej knjigi je v božični številki “MISLI” prispevala Pavla Miladinovič. JEKČEVI GALJOTI. — £ 1-0-0. Močna domača povest izpod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po JE 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0. Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod J naletala na nad vse navdušen sprejem. GORJANČEV PAVLEK. — £ 1-0-0. din. Pravljična domovinska povest znanega rol® ,,a skega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar 1 v Argentini. SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS. £ Smo jo že priporočili in jo še priporoča ČISTO MALO LJUBEZNI. — 12 šil. e, črtice Neve Rudolfove. Težko pričakov* JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. BEN HUR, dva zvezka — £ 1-4-0. Svetovno znan roman. LILIJA NAD MOČVIRJEM — 12 šil. Življenje in smrt deklice. ZORI, NOČ VESELA — £ 1-0-0. Maroltova povest o Vrhniki. ŠTEV. 8 NAŠ DOPRINOS K “BEGUNSKEMU LETU” Se HITREJE KOT SMO MOGLI UPATI pred me-. eiU dni, se je izkazalo, da bomo Slovenci v 8>*faliji imeli dosti priložnosti izkoristiti ugodil u . "begunskega leta”, ki smo o njem zapisali e vrstic v julijski številki. j Njegova Eminenca, kardinal Gilroy v Sydneyu, ^ °dločiit da cerkveno hišo, 121 Queen Street, °°llahra, za katero je 1. julija potekel najem- V Slovenskem Domu, 121 Queen St., Woollahra, ima odslej sedež in središče Slovenska 3£arita6, S\fdney pod vodstvom dr. T. Mikule, Se s tem obrača na vse rojake in rojakinje z 'skrenim pozivom na velikodušno sodelo-a*ije, Vsi dobromisleči rojaki dobrodošli! Slovenska KARITAS ni organizacija, je ki organizem dobrih src. cla; Nima članstva, nima pristopnine, nima Larine. 'nia samo sotrudnike, darovalce, pomoč-e> dobrotnike, požrtvovalne sodelavce in Slavke. b l, ^e^ovni program bo lahko širok in glo-i korak za korakom ga bomo skušali iz-ti> pa objavljati v MISLIH. ninski kontrakt treh slovenskih mož, prevzame v svojo upravo sydneyski CATHOLIC IMMIGRA-TION COMMITTEE in jo uporablja zlasti za prvi sprejem beguncev, ki jih bo ta odbor skušal dobivati v Avstralijo v teku begunskega leta v čim večjem številu. Ker se pa pristojne oblasti zavedajo, da je največ današnjih beguncev po Evropi iz Slovenije in Hrvatske, je CATHOLIC IMMIGRATION COMMITTEE prepustil omenjeno hišo v oskrbo slovenskemu duhovniku dr. Ivanu Mikuli, ki je svojo službo nastopil 10. julija, dočim si je Slovensko društvo Sydney poiskalo svojo streho drugje. Ker se bo pa šele po mesecih pokazalo, do kakšne mere bo naraslo število prihajajočih po programu “begunskega leta”, se za čas uporaba DOMA ne bo nič spremenila, ostal bo na uporabo Slovencem. Sprememba je le ta, da se bo v DOMU vse vršilo pod drugim vodstvom, to se pravi: pod vodstvom dr. Ivana Mikule. > Č.G. DR. IVAN MIKULA še stanuje v Rose Bay (Sacred Heart Convent) Tel. FU 6230 Pogosto se bo mudil v CARITAS pisarni, 121 Queen St., Woollahra. Tel. FB 1085 KAR JE BOG ZVEZAL... Zakonska zveza med možem in ženo ni samo stvar vere in Cerkve, je tudi stvar človeške, posebej državljanske skupnosti. Zato ima pri tem besedo tudi država. Država se mora baviti tudi z vprašanjem razporoke (divorce). Ali naj razporoko sploh dovoli, kdaj naj jo dovoli, pod kakšnimi pogoji naj jo dovoli? Avstralija je državna skupnost ljudi, ki pripadajo vsem mogočim veram, ali pa tudi nobeni. Razumljivo je, da taka država kuje postave, ki se ne ozirajo na katoliški nauk. Tako je pravkar v razpravi nova postava glede razporoke, ki ima veljati v enaki meri v vseh avstralskih državah. Doslej je vprašanje razporoke vsaka država po svoje uravnavala. Ob tej priložnosti so katoliški škofje izdali posebno pastirsko pismo, ki kliče vernikom v spomin katoliški nauk o zakonu in razporoki. Iz njega povzemamo tu glavne točke. — Ur. Dragi bratje in sestre v Kristu: — V teh dneh, ko zvezni parlament razmotriva o novi postavodaji glede razporoke, je prav da se mi, avstralski škofje, oglasimo, na novo poudarimo katoliški nauk o razporoki in razložimo naše moralne odnose do civilnih razporočnih sodišč v Avstraliji. Zakonska zveza med možem in ženo je božja ustanova, ne človeška. Zato človeške postave ne morejo in ne smejo urejati po svoji modrosti zadev, ki jih je že Bog po svoji postavi uredil. Kristus Gospod je dvignil zakonsko zvezo na višino zakramentalnega dostojanstva. Zato ima samo čerkev pravico razglašati postave, ki se tičejo zakonske zveze med katoličani. Pa tudi glede ne-krščenih državljanov velja: če sta dva sklenila zakoniki je pred Bogom veljaven, ga nobena civilna postava ne more razdreti. Dandanes mnoge države, med njimi Avstralija, mislijo drugače in si laste pravico odločati, kdaj in pod kakšnimi pogoji se veljaven zakon lahko razveže. Države ustanavljajo sodišča in jim puščajo vedno večjo možnost, da razvezujejo zakone in dovoljujejo nove možitve in ženitve. Prišlo je že do tega, da se je bati popolnega moralnega razpada človeške družbe. Za nas pa velja in bo veljalo do konca: Kar je Bog zvezal, naj človek ne razdira! Postava Kri-stova! To drži tudi za zakonske zveze, ki sicer niso zakramentalne, ker mož in žena nista krščena, pa je1 njuna poroka veljavna po naravni postavi. Toliko bolj velja za katoličane. Zato se katoličani ne smejo posluževati civilnih postav Avstralije, da bi se zatekali k civilnim sodiščem in si dali do- voljevati razporoko, katere Cerkev ne more d°' voliti. Opominjamo vas, bratje in sestre, da se zvest* držite naslednjih treh načel, ki vas morajo vod' pri sklepanju zakonskih zvez: 1. Katoličan ne more skleniti veljavnega zak° na, če se ne drži predpisov, ki jih razglaša Cef kev. 2. Zakonska zveza, ki jo veljavno skleneta dvil krščena človeka, je zakrament. 3. Tako sklenjene zakonske zveze ne H1°r6 razdreti nobenji zemeljska oblast, razdere jo sai"0 smrt enega ali drugega partnerja. Vemo, da zakonsko življenje ni brez tež8'j Vemo pa tudi, da se težave ne dajo odpravit' " razporoko, Vemo in vi veste, da je Kristus dal ta namen vrsto drugačnih pripomočkov. Mol*teV’ zakramenti, premagovanje samega sebe, potrplJeI^ je, sploh živa vera in življenje po njej — to j sredstva, ki so zmožna težave odstraniti ali vS omiliti. Razporoka samo ustvarja nove težave. So pa še drugi pripomočki, ki se jih v nas ^ lih težavah lahko poslužite. Namesto da bi se zf W° tekli k svetnemu sodišču, vprašajte duhovnika, tud' so cervene posvetovalnice za take reči, Pa cerkvena sodišča, če bi že res bilo kaj takega P" trebno. Sem spadajo ustanove kot sta CATHO*'. MARRIAGE GU1DANCE in CONCILIATI0 COUNCIL, ki jih najdete v vsaki škofiji. ^ Katoliški zakonci morate vedeti, da d<>' ■oK0' grešite, če se obrnete na svetno sodišče, da bi bili dovoljenje za ločitev ali celo za razpel'0* Smeli bi to napraviti samo z dovoljenjem sv ga škofa. j r)0y Škof pa more dati tako dovoljenje sam° v pogojem, da 1. tožitelj ali tožiteljica poda zapriseženo meno izjavo, da se ne misli poročiti s kom gim, dokler sedanji partner živi; plS' dr»' 2. tožitelj ali tožiteljica obljubi, da vZ® partnerja nazaj za skupno življeje, ako se ta P te1” kesa in resno obljubi poboljšanje. Le če je 1 ner kriv prešuštva, ta zahteva odpade. Celo v primeru se pa priporoča, da naj nekriva str® odpusti greh, kakor ga je tudi Bog voljan oC^rj. titi, in naj vzame skesanega partnerja (part11 co) nazaj. pjl če škof uvidi, da je zakonska ločitev (K j6 * še ni razporoka!) na mestu, da dovoljenje, da■ civilne zadeve, recimo vprašanje skupnega P* ,, ženja, smejo obravnavati pred svetnim 30^lS.C^li Za razporoko pred civilnim sodiščem pa kato* sme zaprosti samo tedaj, če jc poprej cer»v sodišče po predpisanem postopku dognalo, da Misli, August ^ 1 a Poroka od vsega začetka neveljavna ^ Cerkvijo — z drugo besedo, da je bila poro-^Sarn° navidezna. Ker je pa pred državo a Poroka lahko veljavna, zato sme v tem pri-j. u — pa samo v tem primeru! — zaprositi raz-0|£o pri svetnem sodišču. p ^ nadaljnjem razpravljajo škofje v ll'skem listu o dolžnostih katoliških sodnikov svojem in a(iv°katov, ki so v državni službi in imajo opraviti "dmi, ki iščejo razporoko. Zaključujejo svoj pouk z naslednjimi besedami: Končno, dragi verniki, vas opozarjamo na to, da je za srečno družnisko življenje nujno potrebno, držati se božjih postav v celoti, posebej postav, ki zadevajo krščanski zakon. Opominjamo vas, da se na zakon dobro pripravite, da se pridno poslužu-tjete milosti zakramenta, radi molite in hodite k službi božji. Tako boste s svojim močnim zgledom vplivali tudi na druge, da bodo cenili visoke ideale krščanskega zakona. Katoliški škofje Avstralije C če se more, bi se po pravici reklo, da em° leteče konjičke.” °- 86 '*'e končno Mary ločila pd Jorie, da se 1 za pot, ji je Jorie naročila: “g . v 'Hov • n° *n ne P°zabi mi pisati, če je e *gvati konjičke na aeroplanu.” “Ri Evi 0lri>” je rekla Mary in šla. lepili’ ki sta ostala v Rimu, Dobila je za pot *<*£' in odletela z drugimi potniki iz Rima »Oti , Milanu so obstali, da so naložili še nekaj S*°v- Močno je deževalo, pa se je letalo kljub ve< so zdaj, pa roke križem držati — to seveda ne nobenemu otroku pokazalo boljše poti. POLDAN Joj, zaboli me v opoldanski čas. Zadehti sem od morja kot vonj od brinj* in v prsih žge. • Veter me v bolest zagrinja. Če bi v hipu me objel — vsa sem sama kot valovi — ali bi res doumel: begajo me ti glasovi? Veter je tuj in težak. Poldan v tujini medli. Tiho iz srede minoz ptica se v blišč spreleti. Neva Rudolf- Misli, August šolniki Ivan Burnik, N.S.W. SREČA v NESREČI je hotela, da sem se ! Jaz znašel med njimi. Dnevi so bili dolgi in ,• Le od časa se nas je zbrala skupina, da smo ’ šale. Tako je čas hitreje mineval. ^a je bilo malo takih trenutkov. Največkrat Se le od daleč spogledovali in ugibali, kdo bo 811)0 ‘ako varig, kli srečen, da se bo prvi poslovil. Motne oči to- lev so leno strmele predse. Poznal sem njih jjjj'"' Poznal njih molitev. Samotne bele stene so ok] Ve(^no enake. Neme so čule nad nami, nas w,ePa^e> z nami trpele. Le v grenki bolečini bol-(| ,v so se zganile, se odmikale in izginile v ču-v*t vrtinec sanj. Da je zimski večer. Mrka tema je gluho trkala Popr •’ tiha 'n svetla, kakor nikoli ej- Zleknjen sem ležal na postelji. Tiho sem k . ’ krmežljave oči so mi lovile drobno črno pi- ki Je krožila pod stropom. ^z.. • se je v hipu spustila navzdol, sfrčaia liuh UC6S ’n se m' pognala v čelo. Bila je torej a. ^szzz.. bil; sem zamahnil s težko roko, pa kje a tedaj že muha! tt(Jnoežak zaduhel zrak je mamil bolnike. Vsi smo bežali in poslušali melodije vetra, ki je ne-Jeno zavijal in tulil nekje v bližini. vam je bolje?” ®ile so vsakdanje besede bolničarke. olJ'e------------bolje------------ kjj ^ ^j kratki besedi sem zučutil v grlu ne-red oltar: Dne 20. junija v Yarraville (cerkev sv. Avguština) Emil Hrvatin iz fare Podgraje in Ivanka Fidel iz fare Jelšane. Isti dan v stolnici sv. Patri-ka: Jakob Urbančič iz Košane in Terezika Škrlj iz Knežaka. Dan 27. junija pa beleži štiri poroke: Peter Mofardin iz Hrv. Primorja je v North Balwynu (cerkev sv. Beda) popeljal pred oltar Marijo Mu-raro iz Kaldira. Pri sv. Antonu v Alphingtonu je Leopold Bajt rekel “da!” Ivanki Meden. Ženin je iz Unca, nevesta iz Begunj. V Hawthornu (cerkev Brezmadežne) je Martin Dodig iz triljske fare na Hrvaškem dobil ženko v Katici Gerič iz čren-sovcev. četrta poroka pa je bila poveljavljenje civilnega zakona v stolnici. St. Albans je videl slovensko poroko dne 1. julija. Ivan Lutar je prišel iz Adelaide po nevesto, ki je dospela dva dni prej iz Evrope. Ivan je iz fare Turnišče, nevesta Angela Denša pa je bila rojena v izseljenski družini v Franciji. Tu v cerk- vi Srca Jezusovega sta se vzela, potem odpotovala v Južno Avstralijo. Dne 4. julija spet štiri poroke: V cerkvi sv. Jožefa v Northcote sta si obljubila večno zvestobo Alojzij Poles in novodošla Albina Mezgec, oba iz župnije Slivje. Pri sv. Jakobu v North Richmondu sta se vzela Alojzij Seleš iz župnije Pre-garje in Teodora Čeligoj, župnija Trnovo; Franjo Kolar iz župnije Nedelišče (Hrvaška) pa je popeljal pred oltar Marijo Magdaleno Samso iz Knežaka. V Marijini cerkvi v Ascot Vale je pevski zbor “Triglav” s pesmijo spremil pred oltar enega svojih pevcev, Marjana Vihteliča iz Cola. Za ženko je dobil Amalijo Hrvatin iz fare Podgraje (če ni morda njena sestra-dvojčica, s katero sta si za las podobni, opravila v sestrinem imenu? Vsaj jaz jih ne morem ločiti, pa amen!) Bo dovolj za enkrat, kajne? Saj sem stran natipkal. Vsem parom iskrene čestitke oblilico zakonske sreče in zadovoljstva! ★ Sem srečal že več parov, ki so šli na^! na civilno poroko v prepričanju, da je to P0*' j, no po državnih zakonih. Potem šele so Pr‘s meni in me prosili za cerkveni obred. v Civilna poroka je v Avstraliji za katoličan* potrebna in tudi nedovoljena, ker ni zakra-J Edino pot, ki jo imaš pred poroko, je najti kega duhovnika (slovenskega kaplana, če slovensko poroko) in on bo uredil vse ostalo. ^5,(er cerkvena poroka je veljavna tudi pred drža*® dobiš po poroki od duhovnika, državni porocO’ j Edina potna državni urad ob priliki poroke je na emigracijski urad, ki jo napraviš kdaj ^JJ prvih tednih po poročnem dnevu: fantu zaP'j|j da ni več samski, dekletu spremene deklišk0 v poročno. "*• Na svojih potovanjih moram velikokr8^ žiti počasi, ker popravljajo cesto. Mož z 1 cC. zastavico, kopica delavcev in raznih strojev, . j(| sti celo taborišče šotorov in prenosljivih kar8{|]j potem pa spet mož z rdečo zastavico. Taka ce^{(| družina me vedno nekako priklene nase: kal s]i delavci bi ostal in še sam prijel za lopa*'0 ^ kramp. Telesno delo je lažje od duševne#8 manj je odgovorno. Osem ur delaš, potem si P ji in ko vidiš cesto dograjeno ter prestavijo J za nekaj milj, že hodiš po izvršenem delu *a' rok. Mora biti kar čeden občutek! . ^di Tako nekako sem razvozljaval svoje m's*' jjjj, na eni svojih zadnjih poti iz Južne Avs^^i pošteno izmučen in s skoraj tri tisoč ”, j,o' miljami na avtu v desetih dneh. Skoraj sem '/j^ tel hitreje pognati mimo drugega moža z ^ zastavico, ko zaslišim enega delavcev, ki glasno zagodrnjal sam zase: “Viš ga, pre.--farja, kako se vozi, mi pa garamo!...” $$ Kaj prav slišim? Slovenski jezik! Ustav' ^ na mestu in fantu zaklical pozdrav v dotf y jeziku. Od presenečenja je odprl usta in >nl^ tal^1U^H ^ezava: “Katekizem sem znal, sem j a> zdaj je vse pozabljeno, ne vem več, če je ratn^ Za^rarnent°v in sedem zapovedi — ali ob-V6(j.0--- Odkar sva v Avstraliji, nisva bila pri spo-h 1 1 mame manjka, da bi priganjala...” Kaj zdaj? tre ^ PRVO TEŽAVO: Zakaj prideta v zadnjem šla k *n to povesta? Zakaj nista že davno pri- bi SLOVENSKEMU duhovniku in to povedala, sPi'Va^Tla rac^ PomaKa'> da bi se vse pravočasno avtto v re(jv tHejjil SVa Se nec*avno sPozna'a 'n d°- Nikni' s*a “nedavno” mislila, da se ne bosta *' Poročila? tisto ne, pa kdo je na papirje mislil!” ‘ aj to je tisto! Na vse mogoče traparije mis- **iali a ’ AUgust 1959 lite fantje in dekleta, samo na to ne, kar bi bilo treba. V zakon se ne skoči kar čez noč! Vsaj po katoliško ne! Fant, dekle! čeravno poroka še ni na vidiku, pa nimata dokumentov v redu, ŽE JUTRI pridita — vsak zase seveda — k SLOVENSKEMU duhovniku in vprašajta, kako priti do papirjev. Bo povedal, pomagal, svetoval in nekoč vama bo to jako prav prišlo. (0 drugi “težavi “prihodnjič.) VRNI SE! Ivan Burnik Sivi mračni so spomini, vrni se! Bolna mati, sin v tujini, vrni se! Kam odšel iskat si srečo, srečno ukal si v planini, vrni se! Vrni se, o vrni dragi,' čaka mati v domovini, vrni se! Ni veselja v tujem kraju, rodna gruda so cekini, vrni se! Ni poslušal sin nasvete, vezal jadru vrv v jasnini, vrni se! Slutil je viharno morje, srd v obrazu na gladini, vrni se! Z veslom mahnil je od kraja in usodo dal globini, vrni se! Čaka mati, čaka bolna s srčnim klicem v bolečini, vrni se! z rov KATOLIŠKI SVETOPISEMSKI KONGRES se bo vršil v Sydneyu v dneh od 23. do 27. avgusta. Za uvod bo v nedeljo 23. avgusta slovesna sv. maša, ki ji bo predsedoval kardinal Gregorij Peter XV. Agagianian iz Rima. Na poti v Brisbane za slovesno praznovanje ondotne stoletnice se bo najprej oglasil v Sydneyu in zastopal sv. Očeta vsaj prvi dan kongresa. Govorniki na kongresu bodo odlični učenjaki svetega pisma, posebno Aleksander Jones, ki pride iz Anglije. Zborovanja med kongresom bodo v veliki dvorani znane veletrgovine Mark Foys, potem pa tudi v dvorani Town Hall in Trocaderu. Tedenski in dnevni časopisi bodo objavili podrobnosti. Na programu je tudi petje psalmov gluhih otrok, ki se šolajo pri nunah v mestu Waratah. SVETOPISEMSKI KONGRES ima namen, da katoličanom vzbudi večje zanimanje za knjige svetega pisma in jim na novo predoči.njihov pomen. Poudaril bo potrebo, da vsak vernik sam čita božjo besedo v svetem pismu in jo razume tako, kot jo razlaga katoliška cerkev pod papeževim nezmotljivim vodstvom. V nasprotju s protestanti bo podčrtal stališče katoliške Cerkve, da sveto pismo ni edini vir za zajemanje verskih resnic, ampak mora veljati poleg njega tudi ustno izročilo, ki nad njim čuva Cerkev. Obenem bo naglasil, da si ne sme vskado sam razlagati, kaj se bere v svetem pismu, kot učijo protestantje in potom te zmote cepijo krščanstvo v nove in nove verske sekte ali ločine. Seveda pa kongres ne bo vabil na zborovanje samo katoličane, ki so vsaj do neke mere o vsem tem že poučeni, skušal bo pritegniti v kar mogoče velikem številu drugoverce, da se seznanijo z vsem naukom Cerkve o svetem pismu, pa tudi z njegovo zgodovino in drugimi okoliščinami. Bog daj, da bi se katoliška in nekatoliška javnost odzvala vabilu na kongres v velikem številu in si nabrala na njem toliko potrebnega razstvetljen-ja. ŠTIRIINDVAJSET NOVOMAŠNIKOV je da- lo letos za škofije v N.S.W. nadškofijsko seme-ftišče v Manly-ju, Sydney. Posvetil jih je v syd-neyski katedrali kardinal Gilroy v soboto 18. julija. Kolikor se da presoditi po imenih, ni med ijurii niti rS»kimi ba v prihodnjih letih, čeprav ne še tako kmalu, iskati in najti med novomašniki tudi kakšno slovensko ime — ali pa priznati, da smo Slovenci vse prej kot katoličani... AMERIŠKO GIBANJE CHlSTOPHERJEV, po naše: Kristonoscev, opisuje ena zadnjih številk 10 njuni niti enega slovanske krvi. Ali bo med avs-trrvkimi Slovenci kdaj zaživela zavest, da bo tre- sydneyskega tednika THE CATHOLIC WEEKIjY-Njihovo geslo je: Bolje je prižgati eno lučko kot preklinjati temo. Imenujejo se samo “gibanje” movement — organizem, ne organizacija. Nin18' jo članstva, nimajo članarine, nič volitev, nič sečnih sej. Vendar jih je zmerom več in zmer°nl j več delovanja in uspehov izkazujejo. Izdajajo knJ1' ge, imajo veliko oddaj na radiu in televiziji, jajo si gledališke odre. V urade, v literaturo, politiko, v vso javnost vnašajo duha Kristonosce^ Tako delujejo v majhnih kotičkih človeških src 111 vjavnosti za svetovni mir in kraljestvo Kristusov° na zemlji. Taki optimisti so da vsak od njih 11 prestano ponavlja sam sebi še drugo geslo: T® je dano, da prenaredis svet! TITO IN RAZPOROKA. Njegove misli o te«1 je bilo brati v reviji ŽENA DANES. Ne mo>'el11” pričakovati, da bi komunistični maršal govoril t* ko kot govore katoliški škofje. Vendar m<>ra •, priznati, da se je njihovemu nauku “nevarno” P*, bližal. Titove besede so: Nihče ne more PrlSl,i. moža in ženo, da živita skupaj, če se jima. z.a ni posrečil. Toda tega saj bi bilo čim manj, •• , bodo mogle bodoče generacije ^ pravilne razVJ — Priznajmo, da s podčrtanim stavkom ni PrC do slabo povedal. HRUŠČEV IN TITO si nista kaj dobra. Oba P" hrepenita po obisku v Ameriki. Hruščev upai d® mu bo “vrhunska” odprla pot tja, o Titu pa P01^ ča NEWSWEEK iz Belgrada, da je obljubil kati Kremelj do pičice natančno, če mu ^ovo priti v Washington prej kot Hruščevu. VerJe bo pa obema spet spodletelo. Amerikanci KreI1' lij« tn« el) precej dobro poznajo, Tita pa — tudi zWe bolj. SLOVENCI V ČILE, Južna Amerika, so z8^£ . misliti na lasni Slovenski DOM, ki naj bi stal v glavnem mestu Santiagu. Ker pai ni število rojakov v čilski državi, se bavijo z 1^),s , da bi poprosili za denarno p'omoc rojake P° lih svobodnih deželah. Zdaj imajo nekako zb*1 ^ če v bolnišnici San Salvador, kjer je prednica venska nuna s. Vincencija Kaplja. 'JVfl ‘j EUROVISION je skrajšano ime za eVr<^y televizijsko omrežje, ki sega od škotske <1° , javlja” v Italiji. Dvanajst držav sodeluje, da j, ropa imela kar najbolj svobodno in močno ^ ^ zijsko oddajanje in sprejemanje brez ozira ^ odkod stvar prihaja. Evrovison smatrajo za c od kulturnih desk v mostu do prihodnje “*dr Evrope”. Dalje str. 23 Misli, Aug«st HRUŠČEV KUJE VERIGO 2. Albanija, Romunija, Madžarska in in Bul-garija — ozemlje za pridobivanje surovin. 3. U.S.S.R. — pomaga in nadoknadi, kjerkoli HRUŠČEV ZlVI POD VTISOM, DA SATELITSKE kom. države vzhodne Evr.o-Pe še niso dovolj povezane med seboj, še manj pa z Moskvo. Ideološko in politično ftorda že še, vse premalo pa gospodarsko. ^°kler se pa ne povežejo tesno tudi gle-gospodarstva, se Hruščev boji, da tudi Politična in ideološka vez ne bo preveč ^dno držala. Saj na vse zadnje ljudstva živijo od politike in ideologije — kruh drži na nogah. Tega se Hruščev zaveda, zato kuje Jove verige, ki naj povežejo satelite z Moskvo tako tesno, da bo vsako upanje na kakšno samostojnost enkrat za vselej ne«iogoče. Da se tako potrebna in zažele-!*a Povezana izvede, naj poskrbi — KOME-K°N... Kaj je KOMEKON? Kratica za “komunistični ekonomski plan.” In kaj je to? Ustanovitelj KOMEKONa je sam Jože aHn. Zamislil ga je kot protiutež zna-"etnu Marshallovemu načrtu. Prvih pet ^ Po ustanovitvi je KOMEKON delo- Val j 1 v satelitskih deželah tako, da je ‘ nJih pobral, kar je bilo količkaj vredno, in zvo-. v Moskvo. Stari Jože se je sam pobahal, da si ^ ‘Rusija” po vojni zato tako hitro opomogla, , r Je dobila veliko pomoč od vzhodne Evrope. Da ® bila ta “pomoč” v resnici grdo ropanje, to je °bri” mo2 seveda zamolčal. H je nekaj let po Stalinovi smrti nastopil •'Uščev, je kmalu spoznal, kam je Stalinov KO-jjg ON speljal satelite. V gospodarski polom Zna-So Vs^e na Poljskem, na Madžarskem in drugod ^ n»u pokazale, koliko je ura bila. Uvidel je, (ta 0 treba nekaj ukreniti. Stalinov KOMEKON je '■Jel za ušesa in ga obrnil — kapital in blago je ^elo 0ijratn0 pot: iz Moskve v satelitske Zave. Milijarde rubljev je Moskva vrgla mednje. v Gruščev je opazoval učinke, bil precej zadoni J-en, do pravega cilja pa tudi to ni moglo vodi- li Oteliti so prejemali, med seboj tekmovali, kališ ^ ° Ve^ 'zva*3’* 'z Moskve, gospodarsko zbo- jeanje .je pa vsak po svoje zamišljal. Hruščevu ^ PHšla v glavo in na jezik beseda, ki jo je noč ^QC*an nosil s seboj: Povezava, povezava! Sateliti Paraj0 Postati drug od drugega odvisni, vsi skupaj i)eč°(* ^oskve- Za vse mora kovati gospodarske , lte novi KOMEKON, nobeden ne sme na svojo 0 kaj storiti. (|ejjJn je dal “svojo” vzhodno Evropo takole raz-^ Vzhodna Nemčija, Poljska in češkoslovaška "'diutrij.ko ozemlje. se pokaže potreba. Slika kaže: Romunija črpa zlasti olje, ki ima odslej teči proti severu, kjer bo središče za industrijska podjetja. Nekoč je to olje zalagalo angleško industrijo, pozneje rusko, zdaj v prvi vrsti satelitsko. Bolgarija se ima omejiti na pridelovanje žita, zelenjave, tobaka in raznovrstnega sadja. Madžarska proizvaja kmetijske stroje in aluminij. Češkoslovaška lokomotive, tovorne avtomobile, letala. Albanija železno rudo io asfalt. Vzhodna Nemčija razno orodje za obrtnike, fina merila, kemikalije in elektronske naprave. Poljska skrbi za premog, kok, /elezo in izdeluje ladje. Tako naj teh sedem členov verige — po zamisli Hruščevega KOMEKONA — neločljivo poveže sedem satelitov in jih — kot kaže slika — krepko priključi na Moskvo. Seveda veriga še ni niti prav dobro skovana, kajšele da bi že povezovala. Je še dosti težav, toda KOMEKON je resno na delu, da načrt izvede. Po zamisli Hruščeva mora načrt biti izveden do leta 1965. Nqj opozorimo še na to, da KOMEKONova veriga — vsaj zaenkrat — teče navzgor ob jugo-slovansko-madžarski meji, ne ob — obali Jadrana... KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH WALES North Sydney. — Berem dosti redno sydneyske dnevnike, šele pred kratkim sem pa prvič bral dopise pod naslovom: What our readers say. Že prvič se mi je zdela bolj zanimiva kot bi si mogel misliti. Potem sem še večkrat bral. Ker me rubrika spominja na dopise v MISLIH, mi je prišlo na misel, da bi kaj povedal, kaj pišejo dopisniki n. pr. v Daily Morror, sydneyski večernik. Naj omenim dva. Eden piše, da naš zvezni minister za imigracijo hodi po Evropi od države do države in vabi ljudi v Avstralijo. Baje ga povsod spremlja geslo: Avstralija se mora napolniti z ljudmi, ali bo pa poginila. Potem začenja dopisnik kritizirati avstralsko vlado, da naj bi raje kaj naredila za večji naravni prirastek prebivalstva, namesto da se zanaša samo na priseljevanje. V Avstraliji rojeni otroci, piše, bi deželo takoj vzljubili in bi ne bilo treba čakati šele na naslednji rod, kot je to treba pri priseljencih. Vlada pa nič ne stori, da bi mogli zakonski v Avstraliji imeti več otrok. Draginja narašča, stanovanj manjka — zakaj vlada ne uredi, da bi mladi zakonci mogli priti do svojih hiš, zakaj jim ne da posojila? Vračali bi polagoma, pri tretjem otroku bi jim del dolga brisala, pri četrtem in tako dalje še več, če bi pa dobili šestega otroka, se jim briše ves dolg. Koliko hitreje bi se Avstralija po tej poti napolnila kot z golim priseljevanjem! Saj v teh okoliščinah tudi priseljenci, če se poroče, komaj morejo imeti kaj otrok, ko jim stanovanjska stiska in inflacija onemogočata vzdrževati družino. — Drug dopisnik se bavi z vprašanjem, kako omejiti avtomobilske nezgode na javnih cestah. Predlaga, da bi izdelovali avtomobile, katerih stroji bi sploh ne zmogli večje brzine kot je predpisana za javne ceste. To napravite, svetuje, pa ne bo treba vozačev loviti in vsaj zaradi prevelike brzine se ne bodo več dogajali “akci-denti”. — Teh dvoje dopisov se mi je zdelo vredno omeniti, če ne več, zanimiva sta gotovo, morebiti pa tudi dokazujeta, da bi marsikdo, ki nima pri odločanju v javnosti nobene besede, bolje vladal, kot tisti, ki imajo na vladi prvo in zadnjo besedo. — Naročnik. Albury; — *e dolgo se nisem oglasila, ali to ne pomeni, da so mi MISLI manj drage. V majski številki se mi je posebno dopadel članek: Zakaj nismo Škoti? Zdel se mi je kakor pogled skozi okno v zgledno družinsko življenje, če bi nam Bog dal obilo takih družin, najsibo med nami ali drugimi narodi, bi bil svet boljši nego je4— V pesmi LEPO JUTRO Miladinovičeve se mi zde posebno posrečene besede. “Odšla bojazen je, ki v temo po-tiska”. Kakšen občutek sreče in olajšave bi bil> ako bi bojazen odšla! Bojazen, ki je dandanes tako razširjena, da počasi potiska v temo obupa narode in posameznike. Narodi se bojijo eden druge-ga in atomskih razdejanj, posameznik pa ima tudi skoraj vsak dan v srcu skrito bojazen: eden pre(^ ekonomskimi težavami, drug pred srčnimi zadevami, tretji pred osamelostjo, boleznijo, trpljenjem, neslogo itd. Daj Bog, da bi bojazen res odšla naših src in bi na njeno mesto vedno sijal žarek upanja! — Z ugankami imam zmiraj veselje, sti s križankami. Upam, da jih boste še nadalje dajali. Priznanje in zahvala tistim, ki jih naprav' ljajo in žrtvujejo svoj čas nam v zabavo in raz' vedrilo. Pozdrav vsem. — Ivanka Študent. Orange: — V tukajšnji Marijini cerkvi se Jfl nedavno poročila najmlajša hčerka ugledne Jugove družine — Erna. Izbrala si je Avstralca Johna’ Jugovi so doma iz Laškega pri Celju, čestitke in veliko božjega blagoslova mlademu paru, Jugovi’11 staršem pa kopo cvetočih vnučkov! Erni na Pot naj velja pesemca: Draga! Vse rožce so že odcvetele, vse ptičke ljube odletele. A Tvoja cvetka se razcveta naj v novi domovini Ti sedaj. Ta cvetka je Tvoj dom, otroci, ljubeči Te soprog — tvoj družinski raj- Jožica Biček. Barham: — Sem Slovenec iz Maribora. V naziji sem bil v salezijanskem zavodu v Veržej0, Od tam sem odšel v Radno na Dolenjskem in osta do nemške zasedbe. Med vojno sem bil v prot’ komunističnih vrstah in 1. 1945 sem se umaknil v Avstrijo. Ostal sem do 1. 1951 in se poročil. Tis*0 leto sva odšla z ženo v Avstralijo, pa se potika1 do lani po raznih krajih, da nisva naletela na n° benega Slovenca. Tako sem šele nadavno zve« za MISLI in se nanje naročil. Težko jih vsak nie sec pričakujem. Zdaj sva z ženo tu v Barhan^1’ kjer se bo začelo sezonsko delo na pomaranča • Trajalo bo z majhnim presledkom do konca ma1 ca prih. leta. Zasluži se dobro. Zdaj bi še rad zv® del, če je v Avstraliji med Slovenci kdo, ki je,v.j, pri salezijancih v Veržeju ali pa me iz pozneJs časov pozna pod imenom “Cof”. Naj se mi oglaSl^ Končno prav lep pozdrav uredniku in vsem cem MISLI. •— Jože Justin. A ^CTORIA Caulfield: — Dne 11. junija smo spremili k Večnemu počitku na pokopališče v Prestonu pok. Stankota Mulej-a iz Thomastowna. V najlepši moški dobi ga je sredi dela zadela kap. Bil je pristen ^enjec, doma iz Ribnega pri Bledu, prijetnega Enačaja in zelo delaven. V dobi 10 let je poleg' težjega dela v tovarni sam postavil tri hiše in tako Poskrbel ženi vdovi in trem odraslim otrokom le-P8 domove. Naj mu bo lahka zemlja avstralska! Ge. Bulovčeni iskrene čestitke k drugorojencu 77 Korenču! Njena slika moje rodne vasi v zadn-M Mislih me je prijetno iznenadila. Vidim, da ^ še nekdo v Avstraliji, ki se tako toplo spomin-•ja mojega . domačega kraja kot jaz sama. Lepa hVala! — Marija Peršič. 2£bensland Charleville: — Najlepša hvala za redno pobijanje MrSLI. Sedaj mi bodo še toliko bolj dobrodošle, ker nisem več pri obeh bratih v Brisbanu, ■ler smo so po domače pogovarjali. Preselili sem Se proti zahodu v kraj Charleville, odkoder ne bo VeHko priložnosti za obisk pri bratih. Imel sem še 'ejiko srečo, da sem pripeljal do tu vse svoje ko- * * cele, ne bom se dosti spuščal na isto pot. Ne-a*o sredi pota sem se prevrnil z avtom, ki je poškodovan. Glede dela sem pa imel tu po-v. 0 srečo, takoj sem ga dobil v kuhinji hotela, Jei' kuhata že dva Dalmatinca. Posestniki so . zelo prijazni in domači. Prav zadovoljen sem Je vse v redu. Prisrčne pozdrave pošilja Janez *°rok. ^HJTH AUSTRALIA tov Veliki smrekovi gozdovi in med njimi posta vij e-2age, okoli žag pa par sto hiš. V vseh teh va- Mt. Gambier: — Tu v tej okolici je par tuca-slovenskih “krompirjevcev”, a na žalost ni slo-{j11 ih “čebul.” Ker je to kakor nalašč za dolg-s^s> bom malo opisal Nangwarry in okolico. Tod fte seh • so Slovenci. Na žagah večinoma delajo poro- bm>V~n dekleta. (Pa smo pravkar brali, da “če- e.. _ ni? — Ur.) Ko pomislim, da sem bil 4 leta Hit Slovenec v Nangwarry-ju, a sedaj jih je to-bje°’ ^ je ^ar žal, da sem se preselil v Mt. Gam-jij Seveda pa grem ob sobotah in nedeljah v 10, ^varry, da malo karte zaigram. (Sram me bi- Seveda, ko bi poznal v bližini par sto milj .Sn° Slovenko, bi ne igral, hodil bi tja v vas la ? vPrašal, če me če. Gotovo bi takoj prikima-d0’j er bi videla, da imam dolg vrat kot žirafa, nos kot Jud, na glavi malo las, glas za petje M: kot prehlajena vrana. Priporočam se, da ‘Sll> August 1959 se mi katera oglasi. Za duhovno življenje pri nas poskrbi p. Bazilij vsaka dva meseca na poti v Adelaido. Pri nekaterih ima več sreče, pri drugih manj. Mene je zadnjič našel v postelji, sem čakal na operacijo (ni bilo nič hudega!) pa nisem mogel ne govoriti ne — pobegniti. Bomo videli, kako bo prihodnjič, ko spet pride. Zdaj pa prav lep pozdrav na vse strani. — Ivan Mlakar. IZ MATIČNIH KNJIG NSW Poroke Anton Skruba iz Zavodnje pri Šoštanju (slarši mu zdaj živijo na Koroškem) in Martina Jezernik iz Celja sta prejela zakonski blagoslov v Paddin-gtonu 11. julija. Nevesta je šele nekaj mesecev v Avstraliji. Franc Ižanc iz Senožeč in Marija Skvarča iz Slavine sta stopila pred oltar istotam teden pozneje, v soboto 18 julija. Kafael Lovišček iz Kanala in Slavka Zirnstein iz Trnja pri št. Petru sta nastopila skupno pot skozi življenje izpred oltarja v Unanderri, Wollon-gong, v soboto 25. julija. Krate Markovski iz Valušine pri Bitolju in Vinka Skok iz Mereč pri Ilirski Bistrici sta stopila pred poročni oltar v Paddingtonu 12. julija ob navzočnosti velikega števila makedonskih in slovenskih gostov. Po končani poroki jim dr. Mikula oživil nekdanjo navado — blagoslovil jim je vino. Vsem mladini parom vso srečo zemlje in nebes! Krsti Suzana Olga se je rodila Francu in Angeli Šajn v No. Strathfieldu, krščena v cerkvi sv. Patricka, Sydney. Stanislav Jože se je rodil istotako v No. Strathfieldu zakoncema Jožetu Miklavčič in Mariji. Krstili so ga v ondotni cerkvi. Suzana je pa ime tudi prvorojenki, ki sta jo dobila Janez Kern in Albina v Paddingtonu. Krščena v St. Francis cerkvi 19. julija-. Martin Anton si je izbral za očko in mamico Antona Kondo in Anico v Rose Bayu na nunski pristavi. Krstili so ga na dan sv. Ane. Slavko Alojzij Sambolec se je pridružil sestrici Sonji v družini Zvonka in Alojzije v Woolahri. Krstili so ga v Paddingtonu v nedeljo 26. julija. Valerija Anita Dragar je prišla delat družbo bratcu Marijančku v družini Marijana in Rozalije pri katedrali v Sydneyu. Marijam Brožič je prvorojenka Emila in Ivanke v Annandalu. Krst 25. julija v Paddingtonu. Vsem novim kristjanom in njihovim staršem obilo milosti iz nebes! SOCIALNE USTANOVE V AVSTRALIJI Zvonimir Hribar Zavarovanje za življenje in starost MOŽNO JE NA VEČ NAČINOV. Nudi socialno zaščito družini v primeru smrti rednika, ali pa je zavarovancu samemu v podporo na stara leta. Pri običajnem življenjskem zavarovanju 3e zavaruješ za določeno vsoto, ki jo bo zavarovalnica izplačala tvojim dedičem po tvoji smrti. Prispevki za tako zavarovanje so med najnižjimi, plačevati jih pa moraš prav do smrti, oziroma pri nekaterih zavarovalnicah do 65. leta starosti. Smatram pa ta način zavarovanja za zastarel in bi ga svetoval le v najskrajnejši potrebi, to - se pravi, če komu gmotne razmere nikakor ne dovolijo, da bi si omislil bolj učinkovito zavarovanje, ki je pa seveda tudi dražje. Tu imam v mislih zavarovanje za določeno dobo. Recimo, da se odločiš: Zavaroval se bom tako, da po 20 letih dobim od zavarovalnice £ 1,000, če bom še živel, če ne, pa moji dediči takoj po moji smrti, pa naj umrjevn kadarkoli. Plačuješ predpisane prispevke in čakaš, kaj se bo zgodilo. Po 20 letih dobiš tisočak, ali pa tvoji dediči že poprej, poleg tega pa še takozvani “premij”, ki se je nabral od obresti na vplačane prispevke. To lahko naraste na 500 funtov. Kako veliki pa bodo prispevki, če se tako zavaruješ? Zavarovano vsoto (£ 1,000) deli s številom let (20), za katere si se zavaroval. Tako dobiš število 50 in to ti pove, da boš plačeval približno £ 50 na leto. A za to vsoto si zavarovan že od prvega trenutka za £ 1,000, pa naj pride smrt kadarkoli. Poleg tega so možni še nešteti dodatki in to za prav malenkostne vsote. Na prime: £ 1 (en funt) na leto dodaš, pa bodo zapisali, da v primeru nasilne smrti — v prometni nezgodi ali podobno — zavarovana vsota poskoči od £ 1,000 na £ 2,000. še kak nadaljnji funt dodaš, pa bodo tvoji-dediči poleg zavarovane vsote prejemali še £ 5 na teden za vso dobo, ki si se zanjo zavaroval. To se pravi, recimo: Letos si se zavaroval, prihodnje leto umrješ. Tvoja družina bo dobila tisočak na roko, poleg tega pa bo prejemala po £ 5 na teden skozi vseh naslednjih 19 let! Lahko si predstavljate, kolikšna pomoč bi to bila vdovi z otroci, če bi bil mož tako zavarovan in bi ga dohitela smrt. Poleg teh ugodnosti velja o zavarovanju za življenje tudi to, da je tako zavarovanje najbolj dobičkonosen način varčevanja. Iz dveh razlogov: Zavarovalne prispevke smemo do višine £ 300 odbiti od prejemkov v davčni prijavnici. Kot sem že omenil, za vsako funto, ki jo odbijemo od svojih dohodkov, se nam davki znižajo za 3 ali 4 šilinge. Torej, če plačujemo letno £ 50, lahko prihranimo £ 10 na znižanem davku — to pa predstavlja 20% obresti. Če pa imamo denar na banki, dobimo obresti po 2 1%, pa še davek moramo pla" čati od njih. Vsem onim, ki nimajo nobenega zavarovan-ja, svetujem, da si preskrbe natančna pojasnila °^ zavarovalnih agentov za vse možne načine zavar° vanja. Izberejo naj si za svoje razmere najbolj Prl meren način, nikar naj pa ne mislijo, da je den»^ v zavarovalnici slabo naložen ali celo — Pr° vržen! Samo minogrede naj tu omenim, da se dand»' nes lahko zavaruješ za vse mogoče primere, ve*1' dar se v to ne bom podrobneje spuščal. Raje P^e' idem na socialne ugodnosti, ki jih nudi država taka. ko Državna socialna pomoč. če smo v prvi skupini obravnavali social118 zavarovanja, pri čemer prejemaš ugodnosti le ^ račun svojih prispevkov, ki se prostovoljno zoni6 odločiš, bom v naslednji skupini vsaj na kratk0 nakazal glavne socialne ugodnosti, ki jih nudi ^ stralska država svojim državljanom in vsem, imajo namen stalno bivati v Avstraliji. Doklada materam. Prejmejo jo matere °*’ rojstvu deteta. Država želi prispevati k izdatkoi"' ki jih povzroči prihod otroka. Pravico do te doki0" de imajo matere brez ozira na državljanstvo. bijo jo celo žene, ki so porodile na ladji med P° tovanjem v Avstralijo. Doklada znaša £ 16 prvega otroka, £ 16 za drugega in tretjega, 17-10-0 za vse nadaljnje. £ 10 lahko dobi mati P° potrebi že pred rojstvom otroka. Doklada nia^e ram je namenjena vsem porodnicam ne glede nl* gmotno stanje. Od tega “dohodka” ni treba place vati davka. Doklade za otroke. Tudi te doklade se čujejo materam, oziroma osebam, ki imajo v osKT■ . otroke izpod 16 let. Tudi teh ni treba upošteva pri obračunu za davčni urad. Znašajo pa 5/- n* teden za prvega otroka, za vse ostale 10/- (1° j starosti. Izplačujejo jo na vsako štiri tedne poštnih uradih ali preko bank. Prijave za doklade materam in za otroke J treba nasloviti na: Commonwealth Director of cial Service v prestolici države, kjer živimo. (Pride še.) JOŽEF HAYDON - 150 letnica smrti HAY1)NA ŠTEJEJO MED NAJVEČJE godbenike in komponiste. Avstrija je letos z velikimi slovesnostmi proslavila 1501etnico njegove smrti. Tudi avstralska ilustrirana revija THE WORD je v tajski številki prinesla dolg članek in mnogo sl>k o Haydnu. Rodil se je Haydn v avstrijskem “Burgen-landu” — Gradiščansko — blizu madžarske meje. Čeprav Nemci ne bodo priznali, vendar drži, da •le bil po rodu Hrvat. To prizna tudi omenjeni ?;HE WORD, ki piše: “lt is now generally be- 'ieved that his family was not of Germanic, but Croat origin.” V “Katoliškem Glasu” iz Gorice smo našli do- l,lBi ki nas bo zanimal v zvezi s Haydnom in njegovo obletnico. Glasi se: Odmev iz Gradiščanske. Z zanimanjem sem čitala v Katoliškem glasu 0 Haydnovi 150-letnici. Ko turist stopi na lepa in slikovita Gradiščanska tla, se mu takoj predstavi velikan glasbe. Nešteti napisi pričajo o njegovem nesmrtnem delu; zlasti zapuščena opera — f°ncertni prostor na odprtem. Po njem se imenu-JeJo ulice, trg, razni lokali in mestni park. Prav v parku mu ptički pojo slavo, saj se je gotovo 'avni komponist dobro razumel z gozdnimi pevci, lriec* njimi študiral, sanjaril, skladal in prepeval. Vsakemu meščanu, naj bo star ali mlad, ponosno zažari obraz, če ga vprašate po slavnem domačinu. Kraji so še ohranili starodavne navade. Nena-vaden vtis naredi na potnika, ko vidi korakati po Plašni cesti bobnarja v plavi uniformi. Pri hišah Se Ustavi, pobobna, kar pomeni: Pozor! — nato edi ukaz: Ob 12 sati razobesiti zastavu, itd. V Eisenstadtu sem v bližini šolskega poslopja mimogrede slišala otroke, ki so se pogovarjali v domačem jeziku. Bila je prava hrvaščina, le tu pa tam pomešana s kakšno nemško besedo. Mladina je videti mirna, tiha in skromna. Otroci nočejo ničasar sprejeti; če pa se jim le kaj vsiy, se potem še dolgo zahvaljujejo in kličejo za vami: Bog naplati! V okolici imajo osnovne šole v domačem jeziku, v glavnem mestu pa poučujejo le v nemščini. Očividka &erlin-Nemcija-Evropa-Svet dar Kriza za krizo, nevarnost za nevarnostjo, ven- v bistvu nič novega. Prav ko gremo ta mesec ,, ^sk, je pa berlinska zadeva tako zapletena, da 1 človek mislil ki zdaj pa res mora nekaj pošte-Počiti. Ker smo pa že vajeni takih zapletkov, ! So jim sledili razpletki in spet novi zapletki, je , eti, da si nihče ne žene preveč k srcu. Bo že ak°. pravijo. »rid Zunanji ministri štirih “velikih” v Ženevi ne ejo nikamor naprej. Moskva ne popusti za las, hodne sile vztrajajo. Hruščev govori danes tako, drugače. Danes se laska, jutri žuga. Podoba ’ 'la postavlja vse na eno kocko: zahodnjake Zcepiti, da se bodo med seboj prepirali, Sovjeti- ja bo spravila dobiček. Kdo more reči, da ne bo uspel? Hruščev komaj še pripisuje kaj pomena konferenci v Ženevi. Namiguje, da mora priti do “vrhunske” konference. V isti sapi pa na vso moč razdira pot do nje. Sredi največje svetovne napetosti je šel Nixon v Moskvo odpirat ameriško razstavo. Ameriški “vrhunec”, Eisenhower, mu je naročil, naj preštudira misli in namene Hruščeva. Ko se vrne, ko Ike videl, če naj misli na “vrhunsko” ali ne. Pa komaj se je Nixon pojavil, je zaropotal Hruščev: Čemu sploh Amerika prireja razstavo v Moskvi? Saj bi mu po eni strani človek kar prav dal. Res nima smisla, da se Amerika vsiljuje tja. Prav tako, kajpada, nima smisla, da je Kozlov prišel (Konec str. ‘23) Izpod T rig I a v/a "BOGOSLOVNA FAKULTETA na ljubljanski univerzi še obstoji in dela”. Tako smo še ta mesec brali v nekem tisku. Pa to ni točno povedano. Država je že pred leti teološko fakulteto, kot del univerze, ukinila. Bogoslovje obstoji kot zasebna visoka šola, ki ji država daje denarno podporo. Kar je država vzela, to je nadomestil Rim. Ljubljansko bogoslovno šolo je priznal za fakulteto, ki ima pravico, da sme podeljevati akademske časti, doktorate itd. Trije profesorji so še plačani naravnost od države, toda ne kot univerzitetni profesorji, ampak kot nameščenci ljubljanskega muzeja-. Ta tri mesta v muzeju so nalašč “ustvarili” za namen. In tako je po mnenju vlade katoliški volk sit, komunistična ovca pa cela! VRNJENE BEGUNCE iz Avstrije ali Italije zdaj Titovina že kaj malo kaznuje. Ženske in otroke takoj spustijo domov, moške zapro in jih obsodijo na par mesecev ječe. Zadnje čase baje prihaja z Avstrijo skoraj dvakrat več Hrvatov in Srbov nego Slovencev. Poprej je bilo razmerje ravno obratno. Po taboriščih imajo pa večino Slovenci, ki že dolgo čakajo na odhod čez morje. GRAD TURJAK bodo x-estavrirali ali vsaj zavarovali pred nadaljnjim razpadanjem. Zdi se jim, da bi se ob njem lahko razvil turizem, saj je res krasna izletna točka. Da bo privlačila še več izletnikov, bodo v gradu uredili “belogardistični muzej”. Bodočnost bo pokazala, če bo ta reč kaj hudo “vlekla”. Gotovo pa je, da bo vsak pošteno “potegnjen”, kdor bo verjel, v tiste reči, ki jih bo muzej pokazal. V GORICI so si obstoječa prosvetna društva v mestu samem, V Števerjanu in Pevmi, ustanovila ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE. Ustanovnega zbora se je udeležilo zlasti veliko mladine. Za prvega predsednika so si izvolili prof. Mirka Fileja. V ŠMARTNEM v Tuhinju zidajo novo cerkev. Prejšnjo je pustila vojna v razvalinah. Rojaki iz tuhinjske doline v Severni Ameriki zbirajo med seboj darove in jih pošiljajo župniku Ignaciju škoda. Dopis v Ameriški domovini ve povedati, da bo nova cerkev stala na mestu nekdanjih župnijskih hlevov. Dostavlja, da verjetno zato, da se cerkev ne bo videla s ceste. Oblast je dala podreti tudi več kapelic-znamenj v dolini, ker bodo cesto skozi njo asfaltirali, pa bi ne bilo “spodobno” če bi tako cesto “kazila” verska znamenja... V ZAČARNI KROG bolj in bolj pada vladanje komunistov in to zlasti v Sloveniji. Ko so koi«u' nisti prišli na oblast, je ljudstvo izgubilo osebno in politično svobodo, zagazilo pa takoj tudi v gospodarsko revščino in splošno pomanjkanje. K°' munisti so uvideli, da trajno ne bodo mogli tak« vladati, ker stalna nezadovoljnost rodi odpor, naJ bo še tako brezupen. Politične nesvobode niso mogli razrahljati, saj bi ta takoj pometla s komunisti. Lotili so se izboljšanja v gospodarstvi češ: ljudem dajmo kruha, pa bodo pozabili na P°' litiko. Po poročilih so precej uspeli v tem pravcUj Res so ljudje začeli laže dihati, želodec ni ve~ tako krulil, začele so se pa dramiti višje zahtev* Zgodovina priča, da je bilo vedno tako, tudi P°, Titom se zgodovina ponavlja, čim višji življenj^1 standard, tem večje stremljenje po kulturnih ,d°“' rinah, med katere spada v prvi vrsti osebna in politična svoboda. Režim ima velike skrbi ob t® pojavih, ki so po poročilih opazovalcev najmočneJ ši prav v Sloveniji, ki je gospodarsko najbolj vita. Zato tudi ni čudno, da prav Slovenija najmanj svobode — pozna se to morda še najt® glede verske in cerkvene svobode — režim SloVe' nija najbolj skrbi. Začarani krog! DVA PRI ZAGI Nemška črtica V GOZDU, VISOKO V HRIBU, je smrčala ve-ika žaga. Jure, ki je vlekel žago k sebi, in Lu-"*> ki jo je potiskal od sebe — in obratno — sta uila drvarja, da jih ni najti boljših, če dva člove-dan na dan — skozi vse dolgo poletje — drži-jja za eno in isto žago in jo vlečeta sem in tja, ce s svojimi beti zabijata isti železni klin, če oba Podirata ista drevesa, če si dva človeka svoj zaslužek razdelita natančno na polovico, ker vsak od nJiju ve, da je tovariš pri stvari v isti meri ude-e2en kot on sam, tedaj je razumljivo, da sta taka (,va takorekoč eno telo in ena duša. In prav to sta bila Jure in Luka. Vse je šlo po ^sjboljših potih celih sedem tednov tistega poletja. Ko se je prvi dan osmega tedna zvečerilo in korakala navzdol k svoji koči, se je skozi tihi Poletni večer iznenada oglasil zveneč jodler. Gla-je od planine, odmeval v gozdu, se raziegal °d vseh strani — in tako brez konca. “To je pa dekle”, je rekel Jure. “Mhm, dekle je to,” je dejal Luka. In ista šla dalje. čez nekaj časa je Jure postal in posluhnil v Večer, kako čudovito zveni jodler od planine. Na-e*jKrat je pa spet krenil dalje, zamahnil z roko in 0(lsekano rekel: “Meni ni do bab.” “Tudi meni ne,” je dejal Luka. ^ Prišla sta do koče in vsak je postoril delo, k je pritikalo. Jure je zakuril pod trinožni-y0>n in pristavil ponev, ubil vanjo jajc in prime-tooke. Luka je pripravil drv, natesal tresk za etivo, prinesel vode od studenca in pomil posodo. liko Ha Nato sta jedla in uživala krasni večer, neko-Pokvartala v najlepši slogi, končno splezala svoja senena ležišča in si voščila lahko noč. Sredi noči je imel Jure čudovite sanje. Ves je bil ena sama zveneča pesem, tisoč jodler- fozd ^ je odmevalo, gore in planine so bile en san; Jek in odmev. Tako lepo je bilo, da se je prebudil. . “Luka!” je poklical in potipal poleg sebe v SeHo. Tipal je v praznino. Nobene sledi za Lukom. — * Naslednjega dne žaga ni hotela tako gladko 6c' kot zmeraj. ‘Ne vleci vendar tako.” je dejal Jure. . “Moram tako vleči, ko ti tako pritiskaš”, se je ftvičii Luka. “Saj moram pritiskati, ko ti tako vlečeš, kakor kak butec”, se ju razhudil Jure. “Butec si pa ti, da veš!” Nato sta ves dolgi dan molčala. Kakor da je vsak sam zase, ne pa dva za oba.------------------- Prišla je noč. Brez večerje sta splezala na seno in legla. Sredi najlepšega spanja se je Luka prebudil, vstal in tiho segel po čevljih, ki so viseli ob ognjišču. Toda ko je otipal svoje, je obenem dotipal, da Juretovih čevljev ni tam, kjer bi morali biti. “Jure!” je poklical in segel poleg sebe v seno. Potipal je v prazno, nobene sledi za Juretom. Zmajal je z glavo, obesil čevlje nazaj in kmalu spet zaspal.------------- Naslednji dan je žaga še veliko slabše tekla. “Danes pa ti vlečeš, pa še kako trapasto vlečeš”, je zavpil Luka nad Juretom. “Nič huje ne vlečem kot ti včeraj”, je kriknil Jure nazaj. “Kdo pravi, da sem jaz včeraj nerodno vlekel?” “Jaz pravim in še to rečem, da si tepec.” “Tepec si pa ti, da veš!” In sta žagala dalje, pa spet molčala. Zvečer tisti dan sta si zakurila vsak svoj ogenjček in si skuhala večerjo vsak zase. Ko sta zlezla na seno, sta se stisnila vsak v svoj kot. Spal pa ni ne eden ne drugi. Ponoči je Jure vstal in stopil v mesečino. Nenadoma stopi predenj — Luka. “Kam greš?” je vprašal. “Grem, kamor hočem”, je bil odgovor. Drug drugemu sta skušala prestreči pot. Tedaj sta se zgrabila. Ruvala sta se sredi gluhe noči, da je bilo veselje. Počasi in premišljeno sta se dajala, kakor sta vse delala v vsem življenju počasi in premišljeno. Obdelovala sta se pa zato toliko bolj žilavo in vztrajno. Grabila sta druga drugega za vrat in si izpodbijala noge. Spotaknila sta se čez korenine in se povaljala po koprivah. Sopihala sta, kakor Sta sopihala vselej, kadar sta vlekla težak hlod. Izpustila se pa nista. Po dolgem času, ko jima je že vsa sapa pohajala, sta se oba hkrati težko oddahnila in Jure je vprašal: “ALI imaš dosti?” “Ne! Ali imaš ti dosti?” “Ne! Pa se še dajva.” In sta se spet spoprijela. Tedaj — sredi najlepšega rvanja, sta se nenadoma oba oddahnila in prisluhnila. V zraku je zatrepetal oni sladki jodler in je plesal preko drevesnih vrhov v nižavo. (Konec str. 23) KOTIČEK NAŠIH MALIH Cenjeni p. urednik: — Veliko stvari bi imel pisati, pa za danes boin omenil samo dve. Prvič. V zadnji številki sem čital, da naš dragi škof Prevzv. dr. Rožman ta mesec praznuje SOletnico, odkar je bil posvečen v škofa. Zato ob tej priliki mu želim poslati tudi jaz po MISLIH prav tople pozdrave in čestitke, in skupaj z Vami mu tudi jaz želim: Na mnoga leta! Drugič. Moram povedati, da smo imeli polletne izpite in med 120 sošolci v šestem razredu jaz sem prišel deseti. Ata ni bil nič preveč zadovoljen z mojim izidom in pi-avi, da biti deseti zna-či biti “pri repu.” Je to res? Na vsak način na koncu leta bom poskusil izdelati bolje, sicer mi jo ata že obljubil “pas”. Z lepimi pozdravi vsem mojim soletnikom. Slavko Filipčič Dragi Slavko: — Na tisto Tvoj« vprašanje o “repu” si ne upam odgovoriti. Ne vem, kakšno žival je imel ata v mislih, ko je tisto rekel, če pozna tako žival, ki ima rep nekje na vratu takoj pod glavo, je prav povedal, drugače pa ne. Vendar je pa tudi to res, da bi se Ti lahko še malo bolj naprej pomaknil, če bi se potrudil. Pišeš, da se boš. Potem se bo tudi atov “pas” spremenil v — špas! — Ur. Dragi p. urednik: — Tudi jaz se želim pridružiti mojemu bratu in vsem drugim Slovenčkom po svetu in pošiljam iskrene čestitke Prevzv. škofu dr. Rožmanu. Sem slišala in čitala marsikaj o njem, kako je trpel med vojno in še danes. [mam vtis, da je pravi slovenski mučenik. Zato ga pa tudi nikoli ne pozabim pri sv. maši in obhajilu. Dalje bi prosila za naslov ge. Neve, bi ji rada pisala. Imam še vedno prav lepe spomine o njej in sem ji zelo hvaležna in ponosna za veliko lepih stvari, ki me je podučila. V srcu sem jo tudi izbrala za svojo botro pri sv. birmi. (Naslov: 40 Via Verniellis, Trieste — Ur.) Pošiljam tudi mojo šolsko nalogo v angleškem jeziku: Kako se mora katoliško dekle pripraviti t poroki. Za to nalogo sem dobila pohvalo. &e imate prostor, bi prosila, da jo natisnete v MIS" LTH. Prav tople pozdrave vsem! Slavka Filipčič Stanislava Filipčič I10W A CATHOLIC GIRL SHOULD PREPARA FOR MARRIAGE. When a Catholic girl leaves school and fee*s that God wants her to lead a married life, prepares a “Glory Box” and saves things that be of use to her when she is married. She then joins a club for Catholic boys a1*1 girls, vvhere she might meet a boy siuted to her. Having knovvn and loved each other for !' long time, and felt that God vvanted them to war' ry, they seek advice from their parents and tr? to find out more about the person they are aboU* to take as partner for life. The boy then gives the girl an engagemc11^ ring which means that they have promised eac other that neither of them will marry anothe1 person. They then go to the priest who blesses the ring and announces to the people at Mass, s° that if anybody knows anything about the new fiances, may teli the priest before it is to° late. The priest will announce on three consecutive Sundays that the marriage will take plače. Before the day the marriage takes plače, ^\e bride and bridegroom should go to Confession. in mortal sin, the Sacrament can be received va lidly, but the graces of the Sacrament are giveI1 at their next good Confession. , The day of marriage, for the bride, shoU1 be the happiest day of her life, because it never happen again. i P k a... str. 7.) ★ Štiriletna Kaja Prpičeva me je povabil« n‘ torto s štirimi svečkami. In še z lepim tiskan vabilom — zasluga očka, ki dela v tiskarni. se nisem mogel odzvati zaradi preobilice dela. Kajo moram pohvaliti: sleherni večer moli z® me. Mama pravi, da njena večerna molitev PoS j, daljša. “Pa še za mamo in še za ata in še za ca...” Pred lanskim Miklavžem je začela dosta ljati “...pa še za svetega Nikolo”, in —: še za patra Bazilela”. jru- sAr No, nekaj novic naj pa prihranim za gič! Na svidenje! a obisku v ^Sloveniji (J. Hladnik, Argentina) (Nadaljevanje) POT ME JE VODILA V PREDDVOR, da obiščem g. Stanka Jegliča, bivšega rovtarskega župnika. Na avtobusni postaji je izhodišče vozil na vse kraje in po točnem urniku. Samo ne zanašaj se... Lokalna vozila se prilagodijo trenutni potrebi in tako se s kupljenim voznim redom lahko debelo Nasmoliš... Vzel sem avto do Gornje Bele, od tam Pol ure peš. Tako lepa je dežela okrog! Ljudje so hiteli po seno, ker je grozila nevihta. Kako lepa slika: lojterni vozovi se pode po cesti, grabljice se ženo senom, fant vihti vile in krepko vali na voz... V Preddvoru ista zgodba kot drugod. Župnišče Polno nezaželenih gostačev. Preddvor dobiva čimdalje večji pomen kot zdravilišče in letovišče — Polno ljudi išče stanovanja. Kar kmalu sem moral nazaj v Ljubljano. S tržiškim avtobusom. Prav pod šmartinsko cerkvijo (pri Kranju) je avtobus povozil kolo. Nič hudega bilo. Pa sem vedel, da se bodo dolgo pravdali, kdo je kriv. Dosti časa sem imel za obisk cerkve, bo slavila čez dve leti ?()01etnico. Tam je začel Baraga svoje duhovniško delo. V Domžale in Litijo Popoldne 21. junija sem šel na obisk proti Kamniku. Dež! Bratranec, dr. Hladnik, zdravnik v Črničah, se mi je ponudil s svojim avtom. Z n°fijo naj bi bila v Litiji, kjer je moj nečak, dr. Jvan Merlak, že nekaj mesecev župnik. Ubrali smo jo torej proti Ježici. Ruskega carja komaj še najdeš, tako so ga obdale druge 2Kradbe. Zbrzeli smo čez most do državnega posestva Pšata. Skočili smo proti Domžalam. Kako Se je začudil župnik Matija Tomc, ko me je spoznal. On in kaplan sta spovedovala otroke. “O, ima-mo še dovolj duhovskega dela”, je rekel župnik, ki Je kar zadovoljen s faro. Seveda še vedno zloži kako skladbo (je znan skladatelj.) Naprej proti Ihanu. Župnikuje g. Oven, nekdaj beneficiat v Št. Vidu pri Stični. Ravno je zal-sal cerkev za prvo sv. obhajilo otrok. Z njemu lastno ihto se je vrgel na odkrivanje fresk po podružnicah in v farni cerkvi; marsikaj zanimivega ■1e odkril. Po dolgem prizadevanju je tudi dobil dovoljenje za popravo cerkva in restavracijo slik. a ohranitev cerkvenih umetnin kaže oblast na splošno precej zanimanja in marsikatera cerkev je D>la že rešena in prenovljena zaradi umetnin. Dalje proti Dolu. Sem želel obiskati dr. Klemenca, nekdaj prof. zagrebške univerze. Sedaj predava starožitnost v Ljubljani, v Dolu pa dela grunte. Njegova gospa je nekoč v Zagrebu vodila slovenski pevski zbor pri sv. Roku, mož je pa bil hrbtenica slovenske službe božje v Zagrebu. Ukvarja se tudi z izkopavanjem starin in je prišel do presenetljivih dognanj v šentpetru, Savinjska dolina. Postal je slaven med učenjaki, ki raziskujejo staro rimsko kulturo v alpskih deželah. Poleg tega je (tudi dandanes) z ženo glavna opora apostolskega dela v župniji. V časih med nemško okupacijo je bil celo za župnika in je vodil molitve. Kar dobra cesta vodi proti Litiji. Hitro sme bili mimo Dolskega in Hotiča. Ti kraji ne kažejo kakega napredka. Marsikatere gostilne ob cesti pa ni več. Napis je pobeljen. Gostilna se privatniku izplača le tedaj, če je oblast sama interesirana, da jo obdrži, in mu zniža dajatve. Zadružne gostilne so mnoge že zaprli in jih spet odprli kot privatne. Bila je že noč, ko smo zdrsnili čez most v Litiji in obstali pred župniščem. Pod streho ima več strank. Mežnarija je pa sploh v tujih rokah. Poleg župnišča je krasna zadružna trgovina. Župnik Vinko Lovšin je nekoč izvršil v Litiji ogromno delo: ustanovil faro in zadružno organizacijo. Zadruga je seveda sedaj to, kar so vse. In vse gredo dobro, ker ljudje ne morejo ničesar drugje kupiti. Sedaji župnik dr. Ivan Merlak je bil več let škofov kaplan. Lani je prevzel litijsko faro in obenem oskrbuje tudi Savo, ki je brez duhovnika. Za tisto nedeljo sem mu obljubil, da bom malo pomi-sijonaril. Cerkev je bila zjutraj polna, enako ob desetih. Litija je industrijski kraj in dasi ima veliko uradništva, vendar čez polovico ljudi hodi redno v cerkev. Kaj naj ljudem povem? Da bi jim pravil o življenju v Argentini? Seveda bi jih marsikaj zanimalo, toda ali bi bilo to na mestu? Zato sem jim govoril o Lurdu za priliko stoletnice kot lurški romar. Brez dvoma so mi bili za to še bolj hvaležni. V TRŽIČU na Gorenjskem so imeli misijon, ki se je prav dobro obnesel. Duhovniki so pred misijonom v vse hiše razposlali tiskan program za misijon in vabilo k udeležbi. Tiskovino so pa morali naročiti iz Belgrada, zakaj v Sloveniji “so se vsi stavci uprli, češ da farških reči ne bodo stavili”. Belgrajski stavci niso imeli nobenih pomislekov, pa tudi ondotne tiskarne ne. 5 Iz Slovenske Duhovniške Pisarne S Y D N E Y ! Drugo in četrto nedeljo vsak mesec ob 10:30 slovenska služba božja v St. Patrick cerkvi blizu Vynyard postaje. Pred mašo spovedovanje. B L A C K T O W N Prvo nedeljo vsak mesec slovenska služba božja ob 11:00 kot doslej. Pred mašo spovedovanje. W O L L O N G O N G Avgust ima pet nedelj! Nedelja 30. avgusta bo peta v mesecu in 15, po binkoštih. Slovenska služba božja bo v stolnici, kakor po navadi, ob petih popoldne. Eno uro pred mašo spovedovanje. VSA AVSTRALIJA Marijino Vnebovzetje, 15. avgusta, pade letos na soboto. To je zapovedan praznik. Sveta maša — dolžnost za vse katoličane! Večinoma bodo povsod tudi večerne maše. Za uro poizvedite v svoji župnijski cerkvi. Ne pozabite ! NA GLAVO POSTAVLJAŠ! VPRAŠANJE: Ali prihajaš kaj k slovanski službi božji? ODGOVOR: O, en parkrat sem bil, pa je tako malo ljudi, sem pa še jaz prenehal. VPRAŠANJE: Ali bi ne mogla priti kdaj pomolit z nami v nedeljo popoldne v kapelico cerkve »v. Frančiška v Paddington? ODGOVOR: Saj sem lani že začela, pa je bilo tako malo drugih, sem pa še jaz nehala. VPRAŠANJE: Ko sta se poročila, sta obetala, da bosta pogosto prihajala k spovedi in obhajilu. Kaj pa je, da sta pozabila? ODGOVOR: Pozabila ravno nisva, ko pa vidiva pri slovenski maši, da jih prav malo gre k obha- jilu, pa še midva ne greva. IN TAKO DALJE — IN TAKO DALJE — Kot drugi, tako jaz, tako midva, tako mi trije, štirje. Če bi bili količkaj to, kar bi morali biti, bi se odgovori na gornja vprašanja tako-le glasili: ODGOVOR 1 : Če še jaz neham prihajati k sl°' venski službi božji, bo spet eden manj. Torej bom redno prihajal in vsaj še enega pridobil, da bosta dva več. ODGOVOR 2: Če še jaz pokažem, da mi ni Z® molitev, bodo nehali hoditi tudi oni, ki vsaj včasih še pridejo. Zato bom hodila in še katero s seboj pr>' peljala, obe skupaj bova nagovorili tretjo itd, Pa nas bo zmerom več. ODGOVOR 3: Sama si ga sestavita. Če sta prebrala gornja dva odgovora, ne bo težko. Potem pa premislita, kako ljudje dobre reči — na glavo postavljate. E O M A N J E | V PENSHURST V nedeljo 23. avgusta bomo napravil ro-marski izlet v Penshurst, kot je bilo že v J juliju omenjeno. Električna železnica vozi od “Central” postaje naravnost na jug. Od postaje v Penshurstu do cerkve tri minute po Penshurst St. do Forest Road. Avtomobilisti imate od vseh strani lepe ceste. $ # 2:30 zbiranje za procesijo ob SPORED Od 2 cerkvi 2:30 procesija z molitvijo rožnega venca 3:00 pridiga v cei-kvi, pete litanije MB. in blagoslov Po pobožnosti v cerkvi prijateljski sesta- >; nek v dvorani. Čajanka! J Vsi iskreno vabljeni! ’♦! ZA PRAZNIK VNEBOVZETJA Dr. I. Mikula VERNI KRISTJANI VEMO, DA naših osebnih doživljajev in svetovnih dogodkov ne povzroča slep slučaj. Za vsemi dogajanji na svetu je skrivnostni božja Previdnost. Da se nič ne zgodi brez Očetov^ volje, je verska resnica, ki jo je razglasil snl11 Kristus Gospod. Praznik Vnebovzetja nas znova pozivlje, da- se ^mislimo v veličastni dogodek, ki ga nam opisuje sveto pismo: “Veliko znamenje se je prikazalo na nebu: žena s soncem obdana...” Marija je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa. In ko je zasedla svoj prestol poleg Sina, ji je pokazal nazaj na zemljo, na nas vernike, in J* rekel podobno kot nekdaj pod križem kažoč na Janeza: “Glej, tvoji otroci ” In je postala Marija Vnebovzeta ne samo daljica nebes, tudi Kraljica naših src in tako Kraljica miru, po katerem naša srca. hrepene. Veliko molijo za mir po vsem svetu — ali zaman? Kraljica miru! Ti hočeš, da še in še molimo, Pa tudi očitno pokažeš, da molitev, ki jo toliko Priporočajo papeži — molitev za mir — ni brez sadov. Ali je bilo golo naključje, da se je premirje Po drugi svetovni sklenilo v Marijinem mesecu? Ali je bilo naključje, da se je korejska vojna Zaključila na praznik Vnebovzetja? Ali je bilo naključje, da so se temni oblaki, ki so žugali z novo vojno, čudovito razblinili prav v tednih, ko smo po vsem svetu na poziv rajnega Sv- Očeta Pija XII. opravljali devetdnevnico k Manjinemu Srcu? In še in še bi lahko navajali otipljive zglede. Kraljica miru nam je naklonjena predvsem v *eni> da nas spodbuja k bogoljubnemu življenju. Če j0 ubogamo, nas pogled v preteklost ne bo vzne-lrjal, pogled v bodočnost ne plašil. Sv. pismo Pravi; , “Za pravične je dobro preskrbljeno na dan nji- °vega odhoda s tega sveta.” Razgled po svetu, presojanje dogodkov v /,iv- jenju, uspehov in razočaranj na poti skozi solzno v, lno — vse to nas ne bo vznemirjalo, če se izro- 'm° po Marijinem Srcu previdnosti Najvišjega, zakaj: “Njim, ki Boga ljubijo, služi vse k dobremu.” Marija Vnebovzeta posreduje vse to dobro °Jim zvestim, mir njihovim dušam in srcem, po Pa vsemu svetu. Veliko računov in enačb je zapletenih, da jih nikoli ne bo pravilno rešil. Računska enačba ailjinih častilcev je popolnoma dognana: Rogoljubno življenje — blažena smrt — večno Selje! POPRAVEK ^ V Hribarjevem članku julijske številke na stra-[j ° v 5. vrstici od zgoraj popravi £ 19-10-0 v £ Sin, Vrstica se torej pravilno glasi: lahko do- 0 Povrnjenih C 10-10-0, ki smo jih potrošili za ‘davila. — Ur. !! WAGGA WAGGA !! Tridnevna pobožnost na čast Materi božji se vrši 13., 14., 15. avgusta v katedrali. Vsak večer bo od 7. uri spovedovanje, ob 7.30 pobožnost in sv. blagoslpv, nato nagovor in zopet spovedovanje. Po želji prevz. g. škofa naj bi se poslužili spovedne priložnosti vsi, ki niso vešči angleškega jezika. Prosimo torej, da obvestite vse nove priseljence. Na veliko gospojnico ali praznik Marijinega Vnebovzetja bomo imeli v katedrali tudi svojo sv. mašo ob desetih. Isto soboto, 15. avgusta, se vrši v dvorani St. Joseph’s Hall poleg katedrale zabava, na katero ste tudi vsi vabljeni z vsemi svojimi prijatelji. Spored: Ples in Supper. Začetek točno ob osmih zvečer. Glede podrobnosti se obračajte na vodjo pripravljalnega odbora, Mr. Vlado GROS, Teachers’ Training College, \Vagga Wagga, N.S.VV. Ker vlada v Waggi in med rojaki v bližnji in daljni okolici precejšnje zanimanje, obetajo cerkvene in izvencerkvene prireditve lep uspeh. Torej na svidenje v Waggi 15. avgusta! MOLITVENIKI Pri MISLIH lahko naročite sledeče molitvenike: V BOŽJI HRAM, preprosto vezeno, 10 šil. DOBRI PASTIR, zlata obreza, velike črke £ 1-0-0. VEČNO ŽIVLJENJE, preprosta vezava £ 1-0-0, boljša vezava £ 1-6-0. SVETO PISMO I. EVANGELIJI IN DELA APOSTOLOV .. 10 šil. 11. LISTI IN SKRIVNO RAZODEJTE .... 10 šil. ♦♦ *'• •• *♦ • ♦ ♦♦ *♦ *♦ *• ♦ ♦ *♦ ♦♦ *♦ ♦♦ *♦ *♦ *• ♦ • *« ♦♦ •« ♦♦ • 1 PRIDITE, MOLIMO! \\ § 0 Razen četrte nedelje, 23. v mesecu, ko bo romanje v Penshurst, bomo vsako nedel- *.I )•{ jo molili za “molčečo Cerkev” v kapelici J*i | cerkve sv. Frančiška v Paddingtonu ob -1 pop. Iskreno vabljeni! s s 2 v 7*« »,♦ M M M ♦ • »* M M M M M M *♦ *,♦ M »,♦ *♦ ♦♦ *,♦ ♦♦ M M M *,♦ ♦,* *,« • * • • • ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ • * • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ M M♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦ ♦ • • ♦ ♦ ♦ ♦ M♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦>. PKED NEKAKO ŠTIRIMI LETI so se Italijani iz Istre po večini selili v Italijo. Tako se je izpraznila tudi Izola, majhen otoček blizu Kopra. Na izpraznjena mesta so se naselili večinoma Slovenci. Tako je prišla tja tudi družina, ki o njej pripoveduje ta črtica, človek bi dejal, da niso bili ne Slovenci ne Italiajni, govorili so neko mešanico obeh jezikov. Bila sta oče in mati s hčerko Marijo, staro 17 let. Oče je bil velik pijanec. Kar je zaslužil, je zapil. Za življenje družine sta morali trdo delati mati in hči v tovarni. Marija je bila slabotno dekletce. Imela je temne oči in lase, tudi polt ji je bila precej temna, vendar jako prikupna. Lahko se reče, da je bila čedna deklica. Ves svoj zaslužek je izročala materi, da so si kmalu za silo uredili novi dom, čeprav brez očetove pomoči. Toda Marija je kmalu začela kazati znake bolezni, ki niso nič dobrega obetali. Jed se ji je ustavila in morala je poležkavati. šla je k zdravniku, ki je takoj rekel, da je bolezen dosti resna. Poslal jo je v bolnišnico. Najprej so jo odpeljali v splošno bolnišnico v Koper. Pri nadaljnjem pregledovanju so zdravniki ugotovili jetiko. Napisali so odredbo: “Marija mora takoj proč od ostalih bolnikov. Spraviti jo je treba v Ankaran v ondotno bolnišnico za tuberkulozne.” To odredbo je izročil primarij mlademu zdravniku in mu prepustil, da naročilo izvede. Ta zdravnik je bil v službi šele prvo leto in še ni imel veliko izkušnje v ravnanju z bolniki. Premišljeval je sam pri sebi: “Le kako naj dekletu povem, kako je z njo? Me bo spet tako boječe gledala, kot ima zmerom navado. Saj je že tako vsa obupana. Skoraj zmerom sama, nihče je ne pride obiskat, le mati tu pa tam. Ubogo dekle, kako naj ji povem, kaj jo čaka?” Časa ni bilo dosti, odločil se je in stopil k dekletovi postelji. Beseda mu ni hotela iz grla. Končno je skoraj šepetaje rekel: “Marija, preseliti te moramo v drugo bolnišnico.” Dekletce je še bolj pobledelo. Komaj da je premikala ustnice, ko je vprašala: “Kam?” Mladi zdravnik se je opogumil in rekel: “Ne boj se, Marija, lepše bo tam kot tukaj. In ozdravela boš hitreje kot bi tu. Kar pogumna bodi in brž se opravi, zakaj zgoditi se mora takoj.” “Kaj pa mama?” je dahnila. “Jo bomo obvestili, vse bo v redu”, je tolažil zdravnik. Ko je zapustil sobo, mu je bilo jako hudo. Prav v srce se mu je zasmililo to mlado življenje, ki bo moralo še dolgo ležati v bolnišnici, da bo ozdravelo.. . Če bo... Medtem se je Marija žalostna poslavljala od prijateljic bolnic v sobi. Srce ji je bilo težko kot svinec. V duhu je videla mater, ki je že toliko premolila in prejokala za njo in moža-pijanca, ki si ni ničesar jemal k srcu. Ni se brigal ne za bolno hčerko ne za jokajočo ženo-mater. Pred seboj je videl samo liter kraškega terana, ki je zmerom stal tam in mu je prihajal iz Sežane. Ta slika je spremljala do tal potrto Marijo i« bolniške sobe v avto na dvorišču. Ničesar ni biloi da bi pričaralo na sliko kaj svetlih barv. Vrata rešilnega avta so se zaprla in vozilo je oddirjalo pa lepi gladki cesti. Kako krasen je drevored ob koperski cesti in koliko ptičjih kljunov se odpira v žgolenje v drevesnih vejah! In sinje morje takoj pod cesto! Tako mirno je danes i*1 beli galebi veselo plavajo po gladini. Kamor P°' gledaš, povsod se oznanja zgodnja pomlad, ki b° spet tako lepa kt>t vsako leto. Ali kaj vse to P°' meni danes Mariji? Ne more uživati lepote narave, ko je vsa potopljena v svojo žalost in ji strme v sliko tam doma... V nekaki duševni odsotnosti in telesni omotic1 se je zavedela, ko je avto obstal v Ankaranu i11 so dospeli na cilj.--------- Tudi v novi bolnišnici je knyilu našla dobre prijateljice, čas je res počasi potekal, Marija se je pa z vsakim dnem bolj privajala na novo okolico. Tudi mati je prihajala, dasi ne kaj pogosto; ker je morala navadno na skrivaj od doma, da J1 pijani mož ni zabranil. Meseci so tekli, bolezen se pa ni hotela zbolJ' šati. Zdravniki so uvideli, da mora priti do opei'a' cije. Marija se je vdala tudi v to in se izročil*1 brez pridržka božjemu Varstvu. Saj je živo zacU' tila, da ni vredno viseti na svetnih rečeh, ki s° tako varljive. Z mirno dušo se je podvrgla <>Pe raciji in si ponavljala' v mislih: “Naj se zgodi božja volja.” Iz izkazalo se je, da je Bog odločil v 11 je duhovni in telesni prid. Bolnica je veliko trpel1*’ toda operacija se je posrečila. Zdravje se je vlfl čalo, počasi sicer, pa stanovitno. Prišel je dan, je smela zapustiti bolnišnico in se vrniti domov. Sama svojim očem ni lrljogla verjeti, da sL spet vozi z avtom po isti lepi cesti skozi isti kr*8 drevored. Skoraj točno leto dni je minilo od °I1(' Prve vožnje. Spet se je budila pomlad, spet je bi- lo morje tako sinje in gladko, galebi na njem, v°nj po pomladi vsepovsod ob obali. O, letos pa Marija uživa vso lepoto, vsrkava vonj pomladi! Ko Pomisli na lansko občutje na tej poti, se ji zazdi, je vsa prerojena. Kakšna sprememba! Kdo ve, morebiti se je tudi očka doma spremenil? O, kako lep bi bil tedaj vesoljni svet! Ka-1(0 nova, kako ljubezniva slika! Očka ne postavlja več predse litra s teranom, ves trezen in poln skrbi razpravlja z materjo, kako bo za vso dru- im° bolje. Predrzna misel, morda, prevelika vera, kdo pravi, da ni mogoče? Saj si tudi očetoma obiska ni upala pričakovati, pa je vendar prišel res samo enkrat v vsem letu, prišel je pa e- No, morda pa res ni mogel večkrat priti. Za- oli sicer tista zavest, da je bilo samo enkrat, pa °°e je le oče. Kakšen neki je zdaj po tolikem času? Polna lepih misli ga je videla, kako sedi pri 'Bizi in se pogovarja z mamo: še ta in ta kos po-istva moramo kupiti. Vidiš, žena, ta-le reč je že c^to razbita, mora mora biti novo. Razbita... Ma- je spet zarezalo v srce, ko je ob tej besedi Pomislila na težko očetovo roko, kadar je bil pijan. ,e čudno, da ni šlo do zadnjega vse v kose... Pa ?e sPet zaslišala očeta, ki sedi pri mizi z materjo *n Zaključuje pogovor: “Da, in za Marijo bova morala poskrbeti, da ne bo prehladila, če bi si nič novega ne naba- Ta očetova beseda ji je vlila toploto v srce, a J« komaj čakala na srečanje z njim. Ni hotela jOslušati druge misli, ki je hudobno prišepetava-; Saj ne govori oče, tvoja domišljija govori... Tako je sanjarila, da ni opazila, kdaj je avto V|‘ s ceste in obstal pred domačo hišo. “Doma smo!” je rekel šofer in jo zbudil. Vse je vztrepetalo v njej, po tolikem času Spet doma! Planila je iz avta in se zagledala v dom. Sto-. a Je na stopnice in se povzpela do vrat. Vse je kilo ti rob; tiho in mirno, nobenega glasu iz hiše. Nič s .stenja, ki bi izdajalo očetovo pijanost. Prej-Je sanje so se ji povrnile in vera vanje se je > dila. Pa bo le res, da je očka drugačen! Le ^ n°> da nihče ne priskoči naproti, ko je avto ral opozoriti ne njen prihod. »Ha ^ enim skokom je bila pri vratih in jih od- Stresla se je kot trepetlika in — zona jo je Zletela... (Dalje prih.) PORAVNAJTE NAROČNINO 1*5 *.* ♦,* M M M M ♦,* MM M M *,♦ M ♦,* ♦.* ♦,* f ^ • *♦ »W* *♦ *♦ ♦ ♦ ♦ • ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦« ♦ ♦ ♦♦ ♦♦♦♦* lsl>. August 195t) BERLIN. .. odpirat sovjetsko razstavo v New Yorku. Bil je čedno sprejet, pa Hruščev v tem ni videl smisla. Nixona je nahrulil tudi osebno, ko sta se srečala v Moskvi. Kakšen smisel bo Amerika videla v tem početju? Težko, da bi pomenilo naravnavanje poti do “vrhunske”. Ali bosta pa tudi Anglija in Francija gledali na stvar skozi ameriške oči? Hruščev gotovo upa, da ne. ln kaj potem? Po mnenj.u Hruščeva — vse v redu! “Vrhunske” ne bo, pač pa bo tisto, kar Hruščev hoče — zavlačevanje, zapletanje, razpletanje, zopetno zapletanje, gobez-danje, obetanje, dvoumno klepetanje, zmešnjava — “miroljubno” prodiranje komunizma v ostali svet... HRUŠČEV IN JANEZ XIII. — Sovjetski poslaniki širom po Evropi so dobili iz Moskve zaupno naročilo, naj se nikoli ne zaletavajo v papeža. Nasprotno, kar mogoče lepo naj govore o njem in poudarjajo, da je Janez XIII. tovarišu Hruščevu zelo simpatičen in celokupna sovjetska vlada papežu želi vse dobro. Toda ne sme ostati samo pri besedah, zato naj sovjetski diplomatje na razne svoje prireditve zmerom vabijo tudi papeževe zastopnike... (Newsweek.) FIDEL CASTRO na Kubi, ki je uspel z revolucijo zoper nezaželeno prejšnje vladanje na otoku, postaja večja in večja uganka. Revolucija se mu je posrečila, za njo naj bi prišla evolucija, toda vse kaže, da tej nalogi mož nikakor ni kos. Ne samo, da na otoku samem ne more napraviti reda, nemir se širi v celokupno področje Karibejev, ozemlja na Atlantiku med obema Amerikama. Stvari so se tako zaostrile, da sta obe Ameriki sklicali za 12. avgusta konferenco vseh zunanjih ministrov ameriških držav v glavno mesto države čile — Santiago. Tudi Herter bo tam — čeprav bo imel še polno glavo Ženeve... PRI ŽAGI (s str. 17) Tedaj je rekel Luka: “Nocoj lahko dolgo jodlaš, babše hinavsko!” “Da, nocoj je tvoje jodlanje zastonj, ženščina pokvarjena kot si,” je navrgel Jure. “Taka štorklja preklemana lahko razdvoji najboljše tovariše”, je ugotovil Luka. “Da, tako je”, je prikimal Jure, “toda ne naju.” “Ne, naju pa že ne,” je pritegnil Luka. Nato sta šla skupaj v kočo. Legla sta drug poleg drugega in mirno zaspala. Spala sta trdno vso noč do lepega jutra. Dr. Alojzij Odar: VEČNOST IN CAS POKOJNI Dli. ALOJZIJ ODAR je sin tistega dela Slovenije, ki nam je dala visoko število odličnikov — sin Gorenjske. Rojen 1902 v Jereki nad Bohinjskim jezerom je bil 1.1926 v Ljubljani posvečen v duhovnika. L. 1928 je doktoriral L. na teološki fakulteti. 1931 je postal docent cerkvenega prava na ljubljanski univerzi. Kot begunec pa je 1. 1945 zapustil domovino. Bil je odličen pravnik,vzgojitelj in organizator.. Njegova delavnost in požrtvovalnost je bila neizčrpna. V Italiji je nadaljeval svoje poslanstvo in v Padovi zbral okrog sebe bogoslovce, sam jim je vsak dan predaval in s tem omogočil mnogim, da so dosegli svoj cilj v tujini: duhovniški poklic. V Argentini je bil glavna pomoč Slovenski Kulturni Akciji. Kljub mnogim visokim, z delom zasluženim naslovom, je dr. Odar ostal skromen in preprost ljubitelj svojega naroda, kar je posebno vidno v njegovih delih, zbranih v knjigi pod gornjim naslovom. Kljub prezaposlenosti na znanstvenem polju, si je pritrgaval čas, ter pisal za narod. Prof. dr. Ignacij Lenček je v založbi SKA v Argentini zbral za nas primerna dela dr. Odarja, ki jih je za časa svojega bivanja pisal v prepričanju, da nam bodo v korist in pouk. Knjigo sem vestno prečitala in lahko to mirne duše potrdim. Pisana je v poljudnem slogu, tako da jo more razumeti vsakdo. Dr. Odar je globoko občutil potrebe emigrantskega življa. Zavedal se je nevarnosti, ki preti posebno mladini, prezgodaj iztrgani nadzorstvu sta-rišev. Spoznal je tudi navarnost verske mlačnosti, ki se prime človeka v borbi za obstanek. Prav go-» tovo ga je vodila zavest, da niti v šolah niti v krogu družine, katere temelje je občutno zrahljala vojna, mladina ne bo prejela zadovoljive verske vzgoje, niti je iskala. V to svrho nam je napisal lepo vrsto poučnih člankov, posebno za tiste, ki so pod vplivom tujine zapadli verski mlačnosti. Pri poplavi knjig iz raznih “krščanskih virov” se človek, ki nikdar ni imel čvrste katoliške vzgoje, res zmede, saj je na prodaj toliko “resnic”, pa vsaka drugačna. Zanimivo in jasno je podana razlaga o Bogu, Njegovem bivanju in Kristusu. Tisti, ki Boga ne morejo in ne znajo sprejeti radi skrivnosti, ki obdaja Njegov obstanek, bodo v tem članku prav gotovo našli luč. Priznanja vredna je Odarjeva odkritosrčnost, ne samo o svetosti nego tudi o padcih, ki se zgode v duhovniškem poklicu. Govori o cerkvenih škandalih, s katerimi se danes tako radi pečamo. Sama sem že davno prepričana, da so duhovnik* in redovniki ljudje kot mi, da tudi oni hodijo v Adamovi senci. Marsikaj, kar smo smatrali za strogo cerkven1-' zadeve, ker se pač za katoliško cerkev dovolj ne zanimamo, nam je dr. Odar objasnil, posebno njeno internacionalno vlogo, nam je jasno obrazi®' žil, kar je treba hvaležno in navdušeno pozdrav'" ti. Tako delo nam je bilo že davno potrebno, kor tudi razlage raformaeij v Cerkvi, katere mn°' gi napačno sprejemajo. Bodimo odkritosrčni! Veliko je danes med n®' mi takih, ki se trdovratno izogibajo katoliške#11 tiska, češ da človeku ne da živeti in da mu “dik' tira”. Bog je dal človeku svobodo, da jo spoštuj in z razumom uporablja v svoj dobrobit. Rekla b'> da je dr. Odar pisal te članke prav iz ljubezni ^ modernega človeka, v katerem je še vedno (klj«b temu, da to skuša zatajitii) toliko dobrega, da iš°e izhoda iz blodnjaka, v katerega je zašel ravno Z8 radi napačnega pojmovanja Boga in svobode. Tu' di sebe ne izvzemam. Oprijemljemo se raznih kot bilka na vodi, da bi se vzdržali na površin1' Prav gotovo čestokrat začuti mnogokateri izme nas, da bi se rad vrnil k Bogu, pa več ne ve ka' ko,, saj je že tako dolgo z doma, kjer se je vs8'! včasih k cerkvi zatekel po nasvet. V tujini p«> ^ nam Boga prodaja v raznih oblikah in pojmih- Je zgubil sled. Zatekel se je k materializmu in iz#"' bil še poslednjo trohico miru. Takim je ta knji#8 potrebna. Začudila sem se nad preprostim jezikom, ol| kritosrčno besedo in jasnim slogom. Že sama obl1' ka me je navedla k misli, da je res pisana za da' našnjega človeka — žepni katekizem za odrasle’ vsebinsko bogat in vsem koristen. Pavla Miladinovič- — UGANKARJI V NASLEDNJIH VRSTICAH bi rad ljubite1' jem ugank prikazal nekaj osnovnih pravil 0 stavljanju in reševanju posameznih vrst Vsakemu, ki ima veselje do te lepe umetnosti) si želi razbistriti duha po napornem delovne dnevu in obenem povečati svoje znanje, bodo 1,8 slednje vrstice mnogo pomagale. Ozrimo se najprej na pravila, ki so Potre,L' za sestavo katerekoli uganke, in to so beiede- y voljeno je vse, kar priznava slovenski pra^op V to so vključene razne tujke, ki imajo mednai0 ni pomen, kot npr.: APATI JA — brezčutn°s ' AKITMETIKA — računstvo, ATMOSFERA — oz-tačje itd, Ravnotako lahko uporabljamo kratice j Zn*h družb in ustanov, zamljepisne in druge! Tu-zemljepisna imena ne izpreminjamo in prav ta- Ja ko >110 tudi ne imena ali priimke slavnih mož. Vzemi-nPr. avstralsko državo, katero bomo napisali K v4 • cl V o ti cilouU Ul /lilV Uj vCl U UUU1U llcipioclll CTORIA, nikakor pa ne VIKTORIJA. Slavnega ^®m&tika bomo pisali SHAKESPEARE in ne ^ ^SPlR; kakor izgovarjamo. Vse samostalnike eZ izjeme lahko rabimo le v prvem sklonu edni- ln prvem sklonu množine, vsi ostali skloni niso y°ljeni. V zadnji številki “MISLI” je bil rabljen skl, križanki samostalnik OSTRIGA v nepravilnen otlu ‘ostrig’, dovoljeni pa sta le obliki ostriga ostrige. To pravilo velja za vse samostalnike. ,r'devniki se uporabljajo v vseh treh stopnjah:. 8vf — LEPŠI — NAJLEPŠI! Tudi glagoli imajo j J0 mejo uporabe. Nedoločnik, prvi sklon ednine ^ Množine so zaželene oblike, vseh ostalih oblik se 0,110 po možnosti izogibali. Tako nam ostanejo ^ še predlogi in zaimki, katere bomo rabili fez izjeme vse, kakor jih priznava naš pravopis. Teh nekaj besed velja za vse uganke. Sedaj malo bolj natančno oglejmo eno najstarej-ln najbolj razširjenih ugank, ki je obenem si a v naši seriji različnih ugank. Z vsako na-tln3o številko, bomo objavili nakaj novega z opi-Za sestavljanje in reševanje. KRIŽANKA ■f>1'i križanki se bomo najprej odločili o obliki b VeHkosti in takoj nato si narišemo velikost na ■ P r. Vzemimo za primer velikost 13 x 13, kar ^eni 13 p0jj vodoravno in 13 polj navpično. Da ^Po sestavljanje olajšano, lahko za začetek , ®“ljamo le besede, v katerih si sledijo soglas- 1 ‘n samoglasniki v zaporedju, npr.: BATERIJA, bedami, ki imajo velike soglasniške skupine — PReTRGaTI — je sestava mnogo težja. Upoštevati pa moramo, da križanka pridobi na svoji vrednosti z vsako čisto slovensko besedo in čim manjšim številom črnih polj. Za primer analizirajmo križanko, ki je bila natisnjena v majski številki. V tistem malem pravokotniku ni bila le ena sama križanka, temveč kar tri in to popolnoma neodvisne ena od druge. Med .vsemi tremi ni besedne povezave in vsako bi lahko samostojno narisali. Ena sestoji iz dveh samih besed: 24. vodoravno — žensko ime — EDA, 19 navpično — moško krstno ime — LUDVIK. To bi prav tako lahko bilo: vodoravno — ANA, navpično — DANILO! Torej dve rešitvi (verjetno še več) istočasno, kar je popolnoma zgrešeno. Tudi v ostalih dveh je vse premalo povezave med besedami in mnogo nezaželenih osamljenih črk, da o črnih poljih sploh ne govorim. Pod osamljenimi črkami so mišljene one, ki nimajo zveze z drugimi besedami, npr.: 16 vodoravno: beseda NEBESA. Kar štiri črke EB in SA so osamljene, se ne vežejo z drugimi besedami. Take križanke so nepravilne in reševalcu nudijo vse premalo možnosti za končno rešitev. Dovoljene so posamezne osamljene črke, toda ne skupine, poizkusiti pa moramo, da jih je čim manj. še marsikaj bi lahko povedal, toda prostora primanjkuje in zato naj ponovim le eno: Izogibajmo se napravilnih besed in sklonov, črnih polj in osamljenih črk. Dolge, preproste in lepe slovenske besede naj bodo naš cilj! Še mnogo lepše pa so križanke s simetrično razdeljenimi črnimi polji, o katerih bomo govorili kdaj drugič. Slovenski ugankarski časopisi skoraj ne objavljajo križank z razmetanimi črnimi polji — v primeru, da objavijo, pa mora jo biti izredne kvalitete. Ciril Kovačič ^Ujska križanka rešena ^oravno „ °sman O a°m 10 stena , asi kl'šim Val u *da ll na s nune °s 2, nii*st 2 Se* »alte ’nieti 2 trn 2!t t6sai‘ 0S !* Navpično 1 Oskar 2 strd 3 mešan 4 Ani 5 namen 6 Sava 7 osa 8 milosten 15 nema 17 up 18 ostrig 19 teme 21 alt 22 sito 23 meso 24 Sir 26 Tas Rešitev Poslali: Pavla Miladinovič, Francka Štibilj, Jože Grilj, Albin Rafolt, Ivanka Študent, Zlata Seljak, Stanko Filipčič. DOPOLMLNICA REŠENA Prav poceni ga ne dam, težko sem ga dobila; rajši ga nazaj peljam, še bolj ga bom ljubila. Rešitev poslali: Francka Štibilj, Jože Grilj, Albin Rafolt, Ivanka študent, Zlata Seljak, Stanko Filipčič. KJE STA? Anton Butinar iz Podgrada in Anton Ivančič iz Malih Loč pri Podgradu imata pri MISLIH! drobne pošiljke od domačih. Naj se javita, ali kdo drug naj nas obvesti, kje sta. — Ur. p Ba KRIŽANKA ZA AVGUST (Sara in Ciril Kovačič) Vodoravn6 1 Povest v MISLIH 13 avstralsko mesto 14 najmanjši del snovi 15 poklon 16 bojišče N avpično 1 zna “coprati” 2 del telesa 3 stari oče 4 čustven zanos 5 blišč 6 nikalnica 7 prvi človek 8 priprave za pisanje !) tekstilna rastlina 10 domovina Odiseja 11 kratica za “družbo” (angl.) 12 kontinent 17 izvoljena družba 19 avstralska država 20 ovčji hlev 22 kopno sredi morja 24 število 26 gorovje v Sloveniji 28 glavice žitaric 29 najmanjša država . 32 božji poslanec 34 ga ima vsako bitje 37 podjeten 40 površinska mera 43 počivata 44 droben 45 poljedelec 47 vzklik bolečine 50 premikati se 52 zvok 54 znamka tovornih kamionov PRESTAVLJALNICA 18 domača žival be da de d en 20 pogumen do kle kod m a 21 zbor v cerkvi ne no od po 23 krik si te ti zna 24 ista soglasnika 25 posnemati kačo 27 tretja in petnajsta črka abecede 28 ovratnica 30 “vse v redu” 31 evr, država 33 žensko ime 35 kup lesa za žganje oglja 36 oče 38 kratica mesta na Holandskem 39 ob jutrih na travi 41 slovenska vas 42 novica 45 začimba 46 potočne živali 48 soglasnik in samoglasnik 49 član družine 51 moško ime 53 še eno ime 55 nikalnica 56 višinske izmerjene točke 57 spreminjamo iz trdega v tekoče 58 različen Zlogi so tu po abecednem redu. Razvrsti j*' pravilno, da dobiš kitico znane narodne pesifl1- DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD £ 3-0-0: Anton Žitnik; J & 1-0-0: Jože Mazora, Andrej Knez, F'18 j Medvedec, Ignac Gorjup, Neimenovana; Šil. 10: Janez Košorok, Štefan Babšek, 0 Nemec, Ivanka Bon, Jaka Rejec, Štefan Alojz Golja. Iskrena hvala in Bog povrni! Vsak Jar ** pomore k boljšemu uspehu. k r>' J i ♦ ♦ t Vsi spisi in dopisi, ki naj bodo obj»v^e * ni v naslednji številki vsakega meseca, ^cl° f rajo biti v urednikovih rokah do 15. ^,,<5 £ prejšnjega meseca. Kar dobi urednik pozne je, mora počakati za kasnejšo številko.