šla
GLR5IL0' SlOVm^KKR
■DELf\V51\?R--
r/
8 B 0 8 11 ■■881V j ■■BIIBRDIB4
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1*50 Četrtletna . . „ 075 Posam. štev. „ 010
Štev. 36. sa ^ ssi V LJUBLJANI, dnč 6. avgusta 1909. StD> lS1D> Leto IV.
Rdeči razbojniki.
Socialni demokrati tolikrat bahajo, da se jim gre zgolj zato, da izboljšajo delavstvu njegovo bedno stanje. Razni rdeči govorniški petelini vpijejo po shodih, da je socialni demokraciji ver^ zasebna stvar, seveda pa oblivajo z solidarni gnojnice duhovnike in vsi verni katoličani pa katoličanke so jim največji delavski nasprotniki in kdosigavedi koliko psovk so že nadali tistim, ki jim njihova verska zasebna stvar ni še vzela vse vere. Zdaj ravno minuli teden so pa pokazali socialni demokratje svoje živinsko sovraštvo nasproti katoliškim duhovnikom, redovnikom in redovnicam na tak način, da se človeku ježe lasje in mu zastaja kri po žilah, ko čita, kako da so besneli socialni demokratje proti katoliški duhovščini.
V Barceloni so kazali socialni demokratje, kakšno si mislijo bodočo svojo rdečo državo. Res rdečo! Nimajo zaman socialni demokratje za svojo rdečo, krvavo zastavo. Tekla je te dni po njihovi krivdi kri, sodrugi in sodruginje so se izkazali za morilce, pobijavce in za prave razbojnike.
'Španci grade tam v Afriki neko železnico. Domači rodovi, Rabili se zovejo, so pa napadli delavce, nato so seseda Španci napadalce odgnali, a Rabili so se zbrali in pričeli napadati špansko posadko v Melili. Posledica je, da
imajo zdaj Španci v afričanskem Maroku vojsko s Rabili.
Socialni demokratje ne poznajo nobenega domovinskega ponosa. Kakor so hujskali pri nas, ko je malo manjkalo, da ni nastala vojska s Srbijo1, tako so pričeli hujskati španski socialnodemokraški voditelji delavstvo v Barceloni, a tudi po drugih mestih, naj prično proti vojski stavkati. Barcelonsko delavstvo jih je res ubogalo. Stavkati so pa pričeli socialnodemokraški voditelji tako, da so pustili pomoriti nekaj tvor-niških direktorjev in pa, da so požgali nekaj tvornic. To je že samoobsebi tako trapasto, da bolj neumno ne more biti.
Mesto da prirejajo shode proti vojski, so pa brezvestni socialnodemokraški španski voditelji nahujskali zaslepljeno delavstvo proti duhovnikom, proti cerkvam, proti samostanom in celo proti bolnišnicam. Uboga, zaslepljena delavska množica je slepo ubogala, kar so ji ukazovali rdeči trotarski voditelji.
Napadla je socialnodemokraška drhal cerkve in samostane, pa jih požgala. Niso se pa nahujskani socialni demokratje in demokratinje nasitele, ko so gledali goreče cerkve in samostane. »Farško kri hočemo videti!« so divjali socialnodemokraški voditelji. Preposlušna rdeča drhal jih je ubogala in pomorila nad 100 katoliških duhovnikov. A nedolžno prelita kri 100 katoliških duhovnikov socialnodemokraške živinske krvoločnosti ni še utešila. Vrgla se je rdeča drhal na nunski samostan v Barceloni, ga zažgala in ko so se pokazale v gorečem poslopju pri oknih redovnice, so jih z divjim krikom zagnali nazaj v plamen, da so revice žive zgorele.
Niti bolniki se niso smilili rdeči socialnodemokraški drhali! Vdrla je v bolnišnice, metala in pretepala bolnike, neusmiljeno kruto trpinčila usmiljenke.
Celo nedolžno otročiči se niso smilili socialnodemokraški barcelonski svojati. Marijino redovniško šolo so napadli razdivjani socialnodemokraški volkovi, nagnali redovnice in otročiče v kapelico, kjer so razbili oltar, nato pa zažgali šolo. Živih je zgorelo ob tej priliki ve-
liko redovnic in otrok. Razdivjana socialnodemokraška tolpa se je ob tej grozodejstvih divje krohotala!
Niti pred mrliči se ni ustavila socialnodemokraška besnost. Na po^nališče je navalila razdivjana socialnodemokraška tolpa, razdjala kapelico, lomila križe na gomilah!
In po Barceloni se je nato, ko ni bilo nobene cerkve, nobenega samostana več, drvila velikanska drhal menda v slavnostnem izprevo-du. Za rdečimi socialnodemokraškimi cunjasti-mi zastavami so pa nosili sodrugi in sodruginje opečene kosce pobitih mrličev in nun.
Požgali in uničili so socialni demokrati in njihovi zvesti zavezniki v Barceloni od 26. da 31. julija 35 samostanov in cerkva!
Teh po svobodomiselnih časopisih razširjenih podrobnosti socialna demokracija ne utaji. Nedolžna po socialnih demokratih prelita kri barcelonskih mučenikov kriči maščevanje. Boj proti roparski socialni demokraciji na celi črti!
Tobačno delavstvo.
Nekaj, kar ni prav. Te dni se je povrnilo nazaj v tvornico več delavk, ki SO' bile nekatere več, druge manj časa v začasnem pokoju. Izboljšalo se jim je njihovo zdravstveno stanje * v toliko, da so se zopet lahko vrnile na svoje delo v^ tvornico. Mislil bi si kdo, to so jih bili tvorniški gospodje veseli, ko so se vrnile in da so jih kar na rokah nosili pa jim odkazali delo, ki so ga bile leta in leta navajene. A temu nikakor ni bilo tako. Nič kaj jih niso bili veseli, nobeni niso odkazali dela, ki ga je bila prej navajena in ki ga je delala, predno je šla v začasen pokoj. Nakazali so jim dela, ki jih niso navajene in se jih morajo učiti liki mladi ptiči. Kdor pozna razmere v naši tvornici, zna, da je delo pri nas minuciozno razdeljeno. Vsakega dela se mora delavka natančno naučiti, kar traja precej časa. Kako pridejo stare delavke do tega, da se morajo zdaj, ko so se povrnile nazaj v tvornico, igrati vlogo mladih učenk. To ni prav. Tako se ne sme postopati z zasluženimi
In bil je pri fari pogreb ...
(Dalje-)
Božič. Dan se je nagibal koncu. Sneženi kosmi in kosmiči so padali na zemljo in jo oblačili v belo odejo. Semtertja je prifrčal kak Vrabič na okno Metkine hišice, vzel po jedno buč-no Pečko in čivkaje zopet odletel. Mrak je legel na zemljo.
Pred hišo se ustavijo sani.
»Oj, Ione, moj ljubi Ione,« zakliče mati in prihiti svojemu sinu nasproti, ga objame, poljubi ...
(»Mati,« izpregovori oni, dalje ni mogel in solze veselja lijo obema.
Nekaj časa potem pa si ju videl sedeti pri gorko zakurjeni peči. Kramljala sta veselo med seboj, in izpraševanja ter odgovarjanja ni bilo n ekonca ne kraja . . .
Zunaj pa je tulila okrog oglov burja in sneg je naletaval.
Ona dva pa sta prižgala luč in 'še dolgo, pozno v noč govorila. Zunaj pa je snežilo . . . Ona dva sta legla k počitku. O srečna mati! O srečen sin!
Zunaj pa je 'brila ledena burja, padal je beli snezec m vse je bilo tiho, mirno . . .
Vse v snegu. Kot biseri se bleste snežinke po travnikih, vrtovih, strehah. Ostra sapa reže njemu in nji v obraz, ko stopata zelo zavita v .zinfsko obleko in me'd seboj govoreč k — polnočnici.
Sveti večer. Oj kako prijetno je obema v srcu. Kako lahko sta prenašala piš mrzle, ledene, skozi kosti in mozeg prodirajoče burje. Kako lahko sta merila pot po snegu tja proti cerkvi.
Vse tiho, mirno. Od daleč se že blestč cerkvena okna. In glasno in milo so se glasili zvonovi in se zgubljali v daljavo. Izpod neba pa je padal sneg.
V cerkvi. Milo so donele orgije in petje se je zdelo obema angeljsko. Po cerkvi pa se je širil duh po voščenih svečah, katerih je vse .polno gorelo na oltarju.
. - Ona pa sta se zatopila v molitev. In njuna goreča molitev je kipela tja gori proti sinjim .oblakom, proti Bogu, in se zahvaljevala za srečno snidenje . . .
„_ Ljudje so drli iz cerkve v zimsko naravo. I je proti uborni kočici sta gazila mati in sin, .vsa zatopljena v, rajske misli . . .
* * *
> Minulo je marsikatero leto in mnogi dan. I one je obiskoval že šesto gimnazijo. Se so ro-
mala pisma od matere k njemu in od njega k materi.	i
'Preteklo je šolsko leto, a sina od nikoder. »Kje je vendar? Kje? Saj je šel sosed ponj, pa ju tako dolgo ni.«
Solnce je prijazno sijalo in tropa čivkajočih .vrab-cev se je privalila iznad strehe in odfrčala . . .
Za oglom pa se prikaže konj. Počasno Rojaka prav v taktu dalje. »Sosedovi so!« vzklikne čakajoča mati.
Res.
»Metka! Ko sem prišel tja, kjer je Tone .stanoval, so mi dejali, da je že včeraj odšel — domov. Ali ga ni bilo?«
»Ne,« odvrne prestrašena mati in gre s polno glavo^skrbi za svojega ljubljenega sina Toneta v hišo. Sede na klop. Goreča molitev za srečno vrnitev sinovo je kipela k Bogu. Iz prsij pa se je izvil semtertja vzdih, vzklik. In .solza ga je zadušila ...
'Njega pa ni bilo od nikoder. Tam na klopi .sedečo mater pa so morile razne skrbi . . .
O ljuba mati, ko bi ti vedela, kje je tvoj sin, gotovo ne bi točila solz in vzdihovala, am-.pak bila vesela, bila čez vse srečna.
O srečno-žalostna, skrbij polna mati.
(Konec prihodnjič.)
delavkami in tudi ni v nikakem soglasju s predpisi, da se mora pred vsem ozirati na starejše delavke.
Izlet na Sv. Goro. Lepo število, do 400 delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne se je zglasilo za izlet na Sv. Goro pri Gorici. Posebni vlak bo odšel v soboto, 7. avgusta, ob 10. uri 23 min. s šišenskega kolodvora proti Jesenicam.Ob pol štirih zjutraj bodo romarji v Gorici. Od tu bodo šli proti slavnemu svetišču M. B. Svetogorske. Ob 7. uri bo tam govor in sv. maša. Svojo udanost do cerkve in ljubezen do domovine bo zavedno delavstvo pokazalo s tem, da bodo položili krasen venec na grob rajnega kardinala Missija, ki počiva v tem svetišču in ki je takorekoč začetnik duhovnega in narodnega prerojenja na verski podlagi med slovenskim narodom in ki se je nad vse zanimal osobito za krščansko delavsko organizacijo. Po končani pobožnosti se bodo izletniki vrnili v nižavo, si bodo ogledali mesto Gorico in okolico. Popoldansko sveto opravilo bodo imeli ob 4. uri v prijazni samostanski cerkvici na Kostanjevici. Ob pol 7. uri zvečer se bomo vsedli na vlak in o polnoči v nedeljo bomo zopet v Šiški. Ker nam je čas pičlo odmerjen, bomo morali dve noči žrtvovati in prečuti. Upajmo, da ne bomo omagali. Pri čudodelni Sveto-gorski Materi Božji si bomo izprosili duhovne moči in veselja. Med romaricami bomo imeli dvanajst izvežbanih pevk, ki bodo skrbele za petje med vožnjo in pri službi božji. Udeležence in udeleženke izleta opozarjamo, da naj pridejo vsaj do 10. ure v soboto zvečer z voznimi listki na šišenski kolodvor.
Z lastnimi močmi.
Iz Most pri Ljubljani. V nedeljo, dnel. velikega srpana je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo predstavo »Dve materi« v štirih dejanjih v Trčkovih prostorih, po domače Pod lipo. Predstava se je jako izborno obnesla, tako da se občinstvo ni moglo načuditi spretnosti igralk. Preobširno bi bilo vse po imenih navesti, ki so predstavljale. Naj omenimo samo nekatere, ki so imele glavne vloge in so jo častno izvršile. To so gg. U. Kremžar, Celarc, Prem-rov, Tomažič in drugi. Posebno priznanje gre gospodu Ravnikarju za njegov trud pri vajah, da se je res vse tako mojstrsko izvršilo. Da še omenimo, da je bila igra jako podučljiva in obenem ganljiva, da je občinstvu izvabljala marsikatero solzo v oko. Ni bilo pa samo za nas gledalce podučljivo, ampak tudi za nasprotnike, da se jim je s tem pokazalo, kaj zmore ljudstvo v slovenskih katoliških izobraževalnih društvih. Želeti je le, da bi se odbor in g. Ravnikar kmalu potrudili nam nuditi kaj tako umetnega. Omeniti moramo še kaplana Petriča, iki se ne zmeni za razne psovke od nasprotnikov in kljub njim tako požrtvovalno nas vzpodbuja na delo krščanske ljubezni. Cast vrlemu šentpeterskemu kaplanu! — Razni liberalni in socialnodemokraški ptički vedno kričijo po svobodi. In čujte, neki namišljen socialni demokrat se je tako daleč predrznil, da je hotel preprečiti igro pretečeno nedeljo v Mostah. O, kakšna svoboda! Ta namišljen socialni demokrat se je upal še več. Šel je celo na c. kr. orožništvo — tako je pravil on — da naj prepreči igro, češ, da s tem se iz Boga norčujejo. O ti pobožna socialnodemokraška duša. Občinstvo v Mostah dosedaj še ni znalo, da so socialni demokrati tako pobožni. Prav, da ste pobožni, ali mi se od vas ne bomo učili spoštovati Boga, ker ga sami ne znate, bolje rečeno nočete. Naj se vzame samo vaše glasilo »Naprej« — pardon »Nazaj« — v roke in tu se vidi vsa vaša pobožnost, svoboda in ljubezen do bližnjega. — Za sedaj naj zadostuje toliko, ako pa niste zadovoljni, drugič pogledamo bolj globoko v vaše gnezdo in pobožnost, liberalno-mo-kraške svobode. Vam, krščanski možje in žene, mladeniči in dekleta, pa kličemo krepki naprej do popolne zmage nad terorizmom namišljenih svobodomiselcev.
Slovensko ljudstvo! Nepopisna nesreča je zadela dne 24. julija naše brate v ormoškem okraju in nekaterih občinah mariborskega in šentlenarskega okraja. Nenavadno huda toča je naredila velikansko škodo na poslopjih, na vrtovih, njivah, vinogradih in travnikih. Škoda znaša na milijone. Zemlja izgleda kakor opu-stošena. Kar je pustila suša še zelenega prikliti iz zemlje, pobila je sedaj toča. Ljudstvo je zbegano in prestrašeno. Beda in pomanjkanje zreta mu že iz bližnje bodočnosti grozeče v oči. Da se priteče vsaj nekoliko na pomoč, osnoval se je spodaj podpisani odbor, ki se obrača do vsega slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak
dar se bo hvaležno sprejel. Naši bratje so v stiskah in nadlogah, pritečimo jim brzo na pomoč, pokažimo jim dejanski svoje sočutje. — Darovi se naj blagovolijo pošiljati na naslov: Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec. Št. Lovrenc na Dravskem polju. Objavili se bodo v slovenskih listih. — Maribor - Št. Lovrenc, dne 2. avgusta 1909. — Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec v Št. Lovrencu na Dravskem polju. — Jakob Caf, dekan v Št. Tomažu; Josip Keček, župan na Hardeku; dr. Korošec, državni in deželni poslanec v Mariboru; Tomaž Korpar, živinozdravnik v Oslušovcih; Anton Meško, župan in deželni poslanec v Lahoncih; Ivan Meško, župan v Trgovišču; Ivan Roškar, predsednik »Slovenske kmečke zveze«, državni in deželni poslanec v Malni.
Goričane. Ponesrečil je dne 28. min. mes. delavec Janez Orpejc. Prijelo ga je neko vreteno tako nesrečno za roko, da mu jo bodo morali najbrže v bolnišnici odrezati. Revež je tem večji, ker ga je vreteno pred dvema mesecema prijelo ravno za isto roko in mu jo poškodovalo. Omejc je oženjen. Uboga njegova rodbina!
Sava. V nedeljo, dne 1. avgusta, so imeli pri nas rdečkarji shod. Ker je bil shod slabo obiskan, se tudi Kristanu ni ljubilo dalje govoriti kot tri četrt ure. Pričel je govoriti o bosanski banki, pa ni nič mogel ven spraviti. Zal mu je. da je Bosna avstrijska. Govoril je o draginji, pa zopet ni šlo, ker mu je dr. Šušteršič v želodcu ležal, je pa le dr. Šušteršiča ven bruhal. Dr. Šušteršič bi rad postal minister. »Slovanska unija« dela na to, da postane Šušteršič minister. Obstrukcija je za to, da postane dr. Šušteršič minister. Klerikalci so ga zato izvolili da bode minister. Nam se dela tu velika krivica; ker bi dr. Šušteršič rad postal minister. Obžaloval je, da ne dela državni zbor in torej socialnodemokraški poslanci ne vlečejo dijet. (Op. Tudi nam se zdi, da jim ni za delo, ampak za dijete!) Govoril je tudi rdeči sodrug Kugo-vic o Bratovski skladnici, pa jako žalostno. Nobene seje ni, oh, nič ni, saj ne moremo nič, nič, nič . . . Oglasi! se je k besedi tudi železničar Bovha: »Ustanovili smo dopoldan kon-sumno društvo; edini iaz od železničarjev sem pristopil. (Op. Še ta bode jako malo skupil, baje je ločen od svoje žene.) Ko je bilo konec farbarij, zaključi Ogris shod. Po zakJjučku shoda se spomni, da ni bilo klerikalcev na shodu, in da je radi tega prav vesel. Povabili smo pismeno župnika in Čebula, pa se nas bojita in ju ni bilo. In jeli so rdeči backi vpiti »fej« in pljuvati, da bi bili skoraj vsa pljuča iz sebe izmetali. Izpoznalo se je iz tega shoda, da se slabo godi rdečkarjem, da se grozno boje novih volitev, da se boje dr. Šušteršiča. Dnevni red tega shoda bi imel biti:	»Dr. Šušteršič hoče
biti minister, trepetajoč poroča Ante Kristan.« — Kdo se boji? Simon Ogris je na nedeljskem socialnodemokraškem shodu konstatiral, da je povabil Fr. Čebulja in župnika Skubica na shod, da pa si nista upala priti, ker se bojita; na kar so rdeči bratje jeli vpiti in pljuvati »pfuj župnik, pfuj Čebulj!« — Mi pa konstatiramo. da je Ogris poslal župniku in Čebulju vabilo v nedeljo ob času, ko je prav gotovo vedel, da se pošta ne nosi več in da župnik in Čebulj ne dobita vabila pravočasno, ampak šele v ponedeljek, ko je shod že prejšnji dan minul. Kdo se je bal? Ogris se je bal, ko bi župnik in Čebulj res prišla in razblinila njegove in Kristusove neslanosti, Na vabilu tudi ni naznanil, ob kateri uri se ima vršiti shod. ampak samo pravi, da je shod v nedeljo. Preklicano mora biti Ogris dober katoličan, ker misli, da nima župnik v nedeljo drugega posla, kakor da stoji cel dan na Savi in čaka socijalističnega shoda! Še enkrat vprašamo: »Kdo se boji?« Kdo zasluži »pfuj!«? Kdo je na shodu nesramno lagal? Da je poslal vabila s samo nemško firmo, no, seveda, kaj hočemo od rdečih internacijonalcev pričakovati?
Idrija. Sicer je »Naša Moč« že nekoliko poročala o slavnosti, ki jo je priredilo tukajšnje delavsko (frakarsko) bralno društvo dne 25. julija t. 1., toda nekatere stvari iz teslavnosti moramo še omeniti. Dobro nam je še v spominu 13. julij 1907. Kako huronsko so lagali nad nami člani delavskega (?) bralnega društva združeni s socialnimi demokrati, s Kristanom in Julčetom na čelu, o blagoslovitvi zastave. Mnogoštevilni tujci, ki so nas takrat s svojo udeležitvijo počastili, so izjavili, da takih surovin ne premore Evropa. Kristan je bil od vpitja penast, Julče je imel od rjovenja zbuljene oči. In vendar je tedaj obhajala svojo slavnost družba, ki je res ljudska, delavska. Kako se je pa vršila slavnost frakarskega bralnega društva pretečeni mesec? V najlepšem miru. Naša stranka se je vedla dostojno; najmanjšega izzivanja ni bilo od naše strani. Pokazali smo
očtino pred svetom, da smo najolikanejša stranka v Idriji in da nimamo med seboj barab, kakor jih imajo liberalci in socialni demokrati. Velezanimivo je bilo vedenje socialnih demokratov. Čuti je bilo, da nameravajo nekateri socijig motiti to frakarsko slavnost. Pa kaj sc zgodi? Par dni pred slavnostjo jo pripiha Kristan iz Ljubljane in v nedeljo pri slavnosti smo videli raz hiš socialnih demokratov vihrati zastave v pozdrav delavstvu sovražne liberalne frakarije. Med pozdravom pred mestno hišo smo opazili »derehtarje« občnega konsumnega društva gospoda Janezeka Štrausa. Sedel je med frakarijo ter pazno in mirno poslušal fra-karske govore. Ko smo ga videli v tej tovaršiji, smo se spomnili na vpklik »derehtarjeve gaspi« pri zadnjem Gostinčarjevem shodu, ko je rekla: »Se za palinta nimama.« Mi pa menimo, da oni, ki res nima za polento, ne hodi med frakarijo posedati. Pomilujemo svoje rdeče tovariše sotrpine, ki se pustijo tako očitno za nos voditi od Tončka do Janezeka.
Idrija. Ob desetletnici Krščanskega gospodarskega društva. Društveni člani so različni po poklicu ; večina članov pa je rudarjev in njim pripadajočih, katerih se dobro oklepajo tudi kmetje v okolici. Vsi člani sploh se pa dobro drže društva ter kupujejo pri njem pridno svoje potrebščine. Naslednji izkaz nam kaže promet od ustanovitve društva pa do konec leta 1908.
Leto		Prejemki		Izdatki
1899	K	17.645-92	K	17.01728
1900	n	36.524-56	11	34.56L44
1901	n	67.174-74	ii	65.89020
1902	»»	97.734-41	n	97'16562
1903	n	109.325-49	n	108.451-58
1904	n	110.849-44	n	109.548-35
1905	n	104.186-30	n	103.64550
1906	»i	117.285 81	n	116.17905
1907	n	133-602-41	n	132.964-27
1908	n	131.148-65	n	130.230-30
Skupaj	K 925’477'73		K 915.653-59	
Med brati in sestrami.
Čast komur čast! Dne 11. avgusta letos praznuje vrli mož somišljenik Ljudevit Klun 25-letnico, kar službuje pri knjigoveški tvrdki H. Ničman, zdaj last »Katoliškega tiskovnega društva«. Ljudevit Klun je stal vedno odločno v vrstah naše krščansko-socialne delavske organizacije. Zlasti pridno je deloval v »Delavskem stavbinskem društvu« v Vodmatu. Ustanovil je tudi naše izobraževalno društvo v Vodmatu. Jubilantu želimo še mnogo srečnih let !
Idrija. Naši socialni demokratje 1 i b e r a 1 n a š t a f a ž a. Pred kratkim sta šla naš župan Sepetavec nekam na Štajersko, menda snubit, tajnik Julče pa v Luksenburg na sokolsko slavnost. Tajnik Julče izroči svoj posel Srečkotu, župan izroči pa ključe in sploh ves županski posel svetovalcu dr. Lapajnetu, in sicer istemu svetovalcu, ki je dobil pri vo-litvi svetovalcev najmanj glasov. To seveda našim socialnim demokratom ni bilo po volji ter gresta prvi svetovalec Kokalj in drugi svetovalec Štraus v občino nad Lapajneta, da mora odložiti županski posel ter ga izročiti prvemu svetovalcu Kokalju. A nič ni pomagalo; odgovor sta pač dobila, Kokalj naj ima glasove, Lapajne bode imel pa čast in ključe, dokler se župan ne povrne. Tako očividno se norčujejo naši liberalci z našimi socialnimi demokrati, kateri gredo za liberalce čez drn in strn. Pa naj še kdo reče, da naši socialni demokrati niso brihtne glavice, ki se puste tako za nos voditi od svojih najbližnjih zaveznikov.
Iz Idrije. Koliko časa hodi telegram iz Idrije v Logatec ter nazaj v Idrijo. Dne 31. julija je šla neka žena z Dolov na pošto, da bi brzojavno vložila prošnjo na c. kr. glavarstvo v Logatcu, da bi smela meso od svoje krave doma na drobno prodati. A ona dobi na pošti odgovor: »Se ne izplača vam brzojaviti; tukaj bodete plačali čez dve kroni, odgovor dobite pa šele v ponedeljek, to je za dva dni.« S temi besedami je bila žena s pošte odpravljena, ker je vedela, da bi bilo do ponedeljka meso že usmrajeno. J ako oddaljena je Idrija s pošto. Peš se pride iz Idrije v I rst v dvanajstih urah, pismo hodi štirinajst dni, v Logatec in nazaj se pride peš v dvanajstih urah, brzojav bi hodil na ta način 4 uri. Usmiljenja smo vredni Idrijčani.
Trbovlje. Tukaj v Trbovljah ni drugega gospodarja od železniške postaje gori do Mrzlice, kakor alkohol. Tukaj se potaplja staro in mlado v samem žganju, pivu in vinu. Neka dva fantička, ki obiskujeta tukajšnjo šestrazredno ljudsko šolo, sta prišla v gostilno ter sta prav naglo izpila liter piva. To je slab napredek za
mladino, ki se že v zgodnji mladosti uči in vadi pijančevanja. Kaj nam pomaga mrmrati čez slabe čase, če se pa vse po grlu požene. Zato pa delavci ne moremo nič napredovati. Slabi časi, draginja velika, plača pa vedno majhna. Posebno zunanji delavci smo prav slabo plačani, da skoraj zastonj delamo. Nekateri komaj toliko zasluži, da se živi. Sam Bog ve, kdaj se bodo delavstvu razmere zboljšale. Menda nikdar.
Prometna zveza.
Kresnice. Mogoče niste slišali, tovariš železničarji, še nič iz našega kota. In kaj tudi? Na prvi pogled bi mislil, da je vse v najlepšem redu in da ni govora o kaki organizaciji. A vendar obstoji že tudi krščansko-socialna železniška organizacija in je tudi precej močna. Pa tudi rdeči sodrugi so vmes, ki bi radi terorizirali delavstvo in tudi druge, ko bi kateri imel kaj strahu pred njimi. Pa dosedaj so bili še zadosti tihi, zato smo tudi mi molčali. Sedaj pa, ko je bil 18. t. m. rdeči shod v Ljubljani, so pa že pokazali rdečkarji svoj terorizem. Ze pred tem shodom so precej agitirali in strašili nekateri, da tisti, ki ne pojde na shod, bo tepen; imena tistih imamo že pripravljena, da pridejo na svitlo, če še ne bo miru. Zdaj pa ko so šli na drugi rdeči shod 2. avgusta, se pa zopet prav ošabno obnašajo in žugajo, da kdor ni šel, bo zopet tepen. Mi se teh groženj prav nič ne bojimo in povemo vam v obraz, da bomo delali čisto po svojem kakor se bo nam zljubilo. Na shod bomo pa že prišli polnoštevilno, pa ne na vašega, ampak septembra meseca na našega. Takrat nam pa ne bo treba nič pretiti, bomo šli pa prostovoljno in tudi vas ne bomo nič vprašali ali smemo ali ne. Vi rdečkarji pa najlepše naredite, da ste prav lepo pri miru in tiho, če nočete imenoma priti na dan. Tu ne potrebujemo prav nič vaše metode, delavstvo je strogo krščansko in ne potrebuje vaših novih načel in navad. Stali pa bomo na straži in vsak, kdor bo imel kaj preveč dolgega, bo prišel s svojim imenom na dan. Toliko za danes, da boste vedeli; če ne bo miru, prihodnjič več, mi hočemo imeti mir, kakor ga mi vam pustimo.
Zakaj so socialni demokratje za Biener-thovo vlado. Znano je, da so bili socialni demokratje nazunaj vedno proti vsaki avstrijski vladi. Slovenci v zvezi s Čehi pa so pričeli Proti sedanji vladi odločno nastopati. Zakaj? Lansko leto je postala Bosna in Hercegovina avstrijska last. Več stoletij sta bili ti dve deželi, v katerih prebivajo Hrvatje in Srbi, turška last. Turki so ti dve lepi deželi izmozgavali kolikor le mogoče 'in prebivalce, posebno kmete, popolnoma usužnjili. Zdaj je Avstrija prevzela po-sest nad tema dvema deželama. Kmetje pa so večinoma le najemniki posestev, ki so last turških posestnikov. Samostojnih kmetov ni. Ogrski judje so ustanovili banko, ki bi kmete odkupila od teh turških posestnikov. Ti ubogi kmetje pa bi morali plačevati ogrski židovski banki 10 odstotkov obresti in še več. Jugoslovanski poslanci so zahtevali, naj avstrijska vlada te oderuške banke ne pripusti. Če pa avstrijska vlada te banke ne pripusti, tudi banka v Bosni ne sme poslovati. Gotovo je, da bi bosanski kmet nikdar ne mogel plačevati tako visokih obresti in bi banka, ki je strogo ogrska in židovska, pregnala slovanske kmete iz Bosne in bi naseljevala Mažare. Temu so se jugoslovanski poslanci odločno uprli. Vlada pa je vse storila, da je dala Ggrom dovoljenje in da so jugoslovanski poslanci pri glasovanju propadli. Bienerthova vlada pa ima tudi dva ministra, Stiirgkha in Hochenburgerja, ki imata šole in pravosodje, ki sta odločna in huda nasprotnika Posebno Jugoslovanom. Vlada je hotela dati Lahom univerzo, Slovencem pa še ljudskih šol *le- Zato je gotovo upravičena obstrukcija proti J1 i vladi. Mislilo se je, socialni demokratje bo-r„xtu odločno proti taki vladi, ki podpira ode-vat • o 'n zatira Slovane. Toda to ni res! In ,J • Le poglejmo, nikdar se še socialnim de-mokiatom ni bolje godilo, kot danes pod Bie-nerthovo vlado. Vlada ima pravico, da imenuje tudi enega člana izmed železniških organizacij y železniški svet. In to je vlada storila in ni 1 m e n o v a 1 a železničarja, ker bi bilo n a j u m e s t n e j e, ampak socialno - d e m o k r a š k e g a voditelja dr. •L Men bo g n a. Druga zanimivost, ki priča o Prijateljstvu Bienerthove vlade do socialne demokracije. Pred kratkim je bila deputacija državnih strojevodij pod vodstvom poslanca Kemetterja pri železniškemu ministrstvu. Deputacija je ob določeni uri prišla. A sprejet je ml sairno poslanec Kemeter in tajnik Tschulik, ueputacije pa niso hoteli sprejeti s pripombo, a imajo strojevodje svoje zastopnike v cen-
tralni komisiji in naj se deputacija na te obrne. Zastopnik te kategorije pa je socialni demokrat Preiss. Ali mu morejo li krščanski železničarji; zaupati? Potem pa pravi ministrstvo krščanskim železničarjem, saj imate zastopnika. Ah se ne pravi to ravno tako kot: Idite ,v socialno demokracijo, ker zastopnik je socialni demokrat. Ali ni torej popolnoma pošteno in pravično, da se dela proti taki vladi' z vso odločnostjo, ki ne upošteva tudi glasov krščanskih železničarjev, ampak skoro direktno podpira revolucionarno socialno demokracijo. Gotovo je, da morajo krščanski železničarji, posebno pa še slovanski, z veseljem pozdravljati vse, ki delajo na to, da pridejo do vlade taki možje, ki bodo vseskozi pravični in nepristranski napram vsem.
Denarno gospodarstvo rdečih železničarjev. Med vsemi socialnodemokraškimi organizacijami stoji glede dohodkov železničarska na četrtem mestu; razen tega pa ima železničarska organizacija še to olajšavo pred drugimi, da ji ni treba plačevati svojini članom brezposelne in potne podpore, ki toliko stanejo druge organizacije in jim vzamejo pretežno večino dohodkov. Mislilo bi se. da mora železničarska organizacija plavati v denarju, toda strokovna komisija je izdala račun, ki pravi, da je imela socialno demokratiška železničarska organizacija dne 31. decembra 1908 le 42.236 K 51 vin. v blagajni. Da pa bo tudi vsak najbolj kratkoviden železničar videl, kako čudno je to, da je tako mala vsota v blagajni pri tolikih dohodkih, ki jih ima železničarska soc. dem. organizacija, naj navedemo nekaj številk dohodkov in stroškov iz drugih večjih soc. dem. organizacij. Dohodkov so imele leta 1908 organizacije: tiskarji 1,572.568 K, kovinarji 1,455.570 kron, lesni delavci 688.567 K, železničarji 637 tisoč 25 K, tekstilni delavci 583.806 K. Stroškov pa za brezposelne in potne podpore: tiskarji 170.301 K, kovinarji 488.315 K, lesni delavci 246.289 K, ž e 1 e z n i č a r j i nič, tekstilni delavci 128.195 K. Blagajniško stanje je bilo sledeče: tiskarji 2, 243.304 K, kovinarji 1,150.753 kron, lesni delavci 201.260 K, železničarji 42.236 K, tekstilni delavci 520.253 K. Vzpričo teh številk bo gotov vprašal vsak pametno misleč železničar: Kako je vendar mogoče, da ima ravno železničarska organizacija, ki nima brezposelnih in potnih podpor, najslabše blagajniško stanje? No, stvar je takale: Voditelji socialno-demokraških železničarjev sami ne vedo, koliko imajo članov. In vendar je predvsem potrebno, da ve vsaka organizacija, koliko ima članov. Dokaz, da voditelji ne vedo, koliko imajo članov! Povodom letošnjega kongresa delegatov, je pisala soc. dem. »Arbeiter Zeitung« dne 25. apnila t. 1. izvleček iz poslovnega poro čila soc. dem. železničarsske organizacije, kjer pravi, da je 55.746 članov. Takoj v tisti številki so pa člani razdeljeni po kategorijah. Ce člane teh kategorij seštejemo, dobimo 57.410 članov. Strokovna komisja pa pravi v svojem poročilu, da je 58.601 član v socialnodemokraški železničarski organizaciji. Katere številke so torej resnične? Nobene. Ako računamo po dohodkih 572.231 K, dobimo da je 47.686 članov. Po teh številkah pač ne moremo imeti socialno demo-kraške želzniške račune kot resne. Konstati-ramo le še, da računi v »Arbeiter Zeitung« in pa priobčena bilanca strokovne komisije niti v eni točki ne soglašajo. In to imenujejo socialni demokratje — natančen račun. Čudno se vendar zdi, da so v teh računih posebno visoke postavke za časopis in pravosodstvo, ko vendar železničarji nimajo toliko mezdnih bojev kot pa druge stroke. Govori se pa, da dobi pisatelj enega članka v socialnodemokraškem železničarskem listu tako veliko plačo, da mu zadostuje za lepe letne počitnice. Pa še ena postavka v računu socialno demokraške železničarske organizacije je prav lepa: drugi s t r o -š k i 70.078 K. Ali so kupili za ta denar morda svinčnike in papir? Morda! Glejte, železničarji, te številke, vzemite svinčnik in papir v roke in računajte. Gotovo boste prišli do takega rezultata, ki ne bo povsem všeč rdečim gene-/alom.
Po »Osterr.-Ung. Eisenbahn Ztg.«
Železničarski čebelarski tečaj. Po naročilu c. kr. železniškega ministrstva je več direkcij poslalo 1 prožnih mojstrov in 4 prožne čuvaje v čebelarski tečaj na Dunaj, ki se je vršil od 3.—6. junija pod vodstvom čebelarskega potovalnega učitelja Alojzija Alfonsusa iz Dob-linga. Mi to naredbo žel. ministrstva z veseljem pozdravljamo!
Vsem prožnim mojstrom in oddelnim voditeljem (Partiefiihrer) drž. železnice. Prosi se, da radi neke posebno važne akcije, ki se bo vprizorila, vsi prožni mojstri in oddelili vodje, ki so člani »Prometne zveze«, ali vsaj »Pro-
metni zvezi« niso nasprotni, pošljejo prav gotovo svoje natančne naslove na naslov: Franz Geyer, Bahnrichter in KI. Reifling.
Kršč. - soc. železničarsko pevsko društvo »Stephenson« na Dunaju priredi dne 4. septembra t. 1. izlet v Švico, ki bo trajal pet dni. Iz Dunaja v Schaffhausen in nazaj stane 34 K. Število udeležnikov je omejeno.
Ljubljančani in okoličani, pozor na 22. avgust! V nedeljo, dne 22. avgusta, popoldne, bo na Viču pri Ljubljani velika slavnost na korist Slovencev v Št. liju in na korist »Društvenega Doma« na Viču. Slavnost bo imela obširen spored, za vsakega bo dovolj zabave in poštenega razvedrila. K'jub velikanskim pripravam bo vstopnina samo 20 vinarjev, tako da se td velike ljudske veselice lahko udeleži sleherni naš somišljenik, vsaka naša somišljenica. Obširneje o pripravah bomo še poročali, za danes opozarjamo tudi naša okoličanska društva na dan 22. avgusta in jih prosimo da pohite ta dan na prijazni Vič. — Ljubljana in okolica naj se v bratski slogi zbereta dne 22. avgusta na prijaznem Viču!
Sprejmejo se trije do štiri uslužbenci v neko podjetje v Ljubljani. Starost od 23 do 35 let. Pogoji znanje slovenskega jezika v branju in pisavi in nekoliko nemščine. Več se izve pri upravništvu »Naše Moči«.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Čim več naročnikov, tem večji upliv bo imelo Vaše glasilo
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
□
A'ce
K°‘>
itvde
..i*8
D
o*?
Ljubljana
Pred škofijo 19.
R. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
aiii Bin zalom čevljev
domačega izdelka.
3l^i3aat3i3[X31XVaaiX03i3t3t3aaaryTnrTriryjnnr
SL. OBČINSTVU SE VhJUDHO PR1P0R0CH
špecerijska trgovina
imn tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
3aBBro5BBBBgB3aBBBaa5BBB5BB5BaBBBZ
Angleško skladišče oblek
0. Bernntovic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset
aeapoiredi xa zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno
razpošiljajo.
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
flfJERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserln Auguste Viktorla nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000	„
Presldent Lincoln . .	„	20.000	.
President Grant ...	,	20.000	,
Vožnja LJubI]ana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo V/2 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje »Egerj naprej.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645-15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znotno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbiro drobnega in modnega bioga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. Mentol, Ljubljana, Mestni trg štev.
Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
"	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji	množini.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovmi:	:.
3eml{0 Ccjnii;
(pri ČeSniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov» Ijenih oblek za gospode,
dečke in otroke in
novosti v
konfekciji za dame.
loooj joooj joooj (ooo| |ooo| |ooo| |ooo| joooj |ooo| [ooo|
rno društvo v Liji
Kongresni trg st.ig reg. zadruga z om. por. Kongresni trg st.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto.	—
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. :	—
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik A. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik 1. r.,
predsednik.	podpredsednik.
joool |ooo| loooj |ooo| |ooo| |ooo| joooj [oooj loooj joool
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krap eš urar
Podružnica Resljeva cesta it. 2 V prej g. Jos. Černe.
Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta št. 2  	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur.verižic.stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato in trebro.
Gosp. urarjem v mestu In na deželi priporočam svojo tz-redno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
 r — priporoča =
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklonioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In 'procesije,
voščene zvitke. Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljnbtii velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernova (Slonove) ulice št. 7. Perlesova Mii.
as
Prva slovenska
:— modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
Glavna trgovina: Zaloftlca oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova oesta 24
Uelikn zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
or Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj In odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.