/ V F t"1 THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 185. CHICAGO, ILL., SREDA, 24. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 24, 1930 zmede v Nemi. - Napete razmere v Evropi. NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER SE UPIRA, DA BI DAL NA-CIJONALNIM SOCIJALISTOM PRILIKO, PRITI NA VLADO. — NACIJONALNI SOCIJALISTI NASPROTNO ODLOČENI, DA NA VSAK NAČIN IZVEDEJO SVOJE NAČRTE. Berlin, Nemčija. — Po sijaj-ni zmagi, ki si jo je pridobila nemška fašistična stranka, nacionalni socijalisti, pri zadkih volitvah, je postal politič-111 Položaj v Nemčiji tako zajeten, da ne more nihče napo-^dati, kakšen bo konec in ka-se bodo stranke grupirale. jJoČim je državni kancler, 8ruening, trdno odločen, preučiti na vsak način, da bi pri-sli fašisti do oblasti in vlade, Je Pa nasprotno fašistična ^anka enako trdno odločena, a za vsako ceno pride do krmila. Takoj po volitvah so nemški Jfiaiicirji in industrijalci priti-na Brueninga, naj odda v'ado desničarskim ekstremi-S!0ftl. h katerim spadajo v pr-f! ^sti fašisti, češ, ko bi bili enkrat na vladi, bi sami spo-p1*. da je njih načrt neizpe-*lvv in bi svoj program omilili. kancler pa ni pristal na to. kajti zdelo se mu je pre-neyarno; upravičeno se nam-t6c boji, da bi bilo nacijonal-J1!11 socijalistov prvo delo, da •Jl opravili finančne reforme !n z njimi poviške na davke, I iih je uvedla njegova vlada, II bi s tem politična situacija p0stala še bolj zmedena. . Gobbels, vodja berlin-nacijonalnih socijalistov, •a ie Podal precej grozečo iz-sav°> iz katere se spozna, da °dločeni iti do skrajnosti, da :0(lerejo nemško republiko v sedanji obliki. "Ne bo-o0:" pravi, "napadali razpa-^iočega poslopja republike, ^Pak bomo samo malo pripo-k njega razpadu. Poslu-8v\Se bomo legalne poti do s,°iega cilja in korakali samo odprta vrata. Ako pa bo ij? našli ta vrata zaklenjena, I bomo pa tudi brezobzirno aZbilj " STARODAVNA HIŠA ODBRANA ZA NARODNO SVETINJO JBILA 'PAVOVO PERJE' /'bicago, 111. — Lepa Lois 3e bila služkinja pri bo-(jJ družini Mauermann na ^ Crandon Ave. V nedeljo t^* gospe ni bilo doma in lta!s 8i je po znani pesmi "Sra- bi bila zala' Pavovih pe" v6s? Nabrala" nataknila nase 1ŠP, ki je bil last njene go- NEVAREN POLOŽAJ V EVROPI Situacija v Evropi bolj nevarna in napeta, kakor je bila v letu 1912.--Evropa grupirana v dve skupini. —o— New York, N. Y. — Vsakomur, ki malo opazuje politične razmere v Evropi in zasleduje gibanje posameznih držav, je jasno, da kljub vsem zborovanjem, vsem pogodbam in vsem dogovorom, ki se vodijo, obstoja tako sovraštvo med posameznimi državami, da je skoraj izključeno, da bi se poleglo mirnim potom, kajti, namesto, da bi se ga omililo, se mu daje vedno novega netiva. Z dvamesečnega potovanja, ki ga je napravil po srednji Evropi, se je vrnil semkaj kon-gresnik F. Britten. Tudi on se je ifcjavil, da ravnotežje v Evropi točasno bolj omahuje, kakor je v letu 1912, dve leti pred izbruhom vojne, in da je položaj celo znatno nevarnejši. "Bilo bi pretiravano", je dejal, "ako bi hoteli reči, da oblak vojne visi nad Evropo že zdaj, pač pa se lahko logično sklepa, da, kjer se vrše priprave za vojno v vedno.večjem obsegu, namesto, da bi se zmanjšale, tam mora biti pač edino vojna končni cilj, zlasti še, ako se vzame v poštev naraščajoče nezaupanje, ki jih imajo države druga proti drugi. Kadar pa bo zopet nastopila velika eksplozija in to je samo vprašanje časa, se bodo takoj evropske velesile grupirale v dve skupini in požar bo bržkone objel ponovno celo Evropo. Kar se tiče Zedinjenih držav, se lahko reče, da se te ne bodo nikoli več udeležile nikake evropske vojne, razen, ako bo njih čast napadena." -o- m. Bi' ................ / _ ' i"'''" iV.. vik r* i m^mm Hiša, ki jo vidimo na sliki, stoji v Virginiji in jo je v t 1729 zgradil Thomas Lee. V spomin na njegovega sina, generala Robert E. Lee, ki je skupno s svojim bratom podpisal izjavo neodvisnosti, je prevzela vlada hišo v oskrbo in jo je proglasila za narodno svetinjo. VOJNA NA KITAJSKEM SE KONČUJE Nov general se postavil v službo nankin g ške vlade, ki bo odločil vojno. —o— Peiping, Kitajska. — Dočim bi do skrajnosti izmučena vojska generala Čiang Kai-šeka, predsednika narodne vlade, težko še v doglednem času bila kos armadi uporniških generalov, ako bi ji sploh kdaj prišla do živega, je zdaj nov mož v svojo armado znatno iz-premenil položaj tehtnice. In ta mož je 301etni general Čang-Hsu-Liang, ki je stavil svojo armado 40,000 mož nan-kingški vladi na razpolago. S tem se je ppložaj takoj preobrnil. Z 10,000 možmi se je odpravil sam proti upornikom in brez vsakega truda zavzel mesto Tientzin, in zdaj koraka proti Peipingu, kjer se nahaja glavni stan upornikov. S pojavom tega moža na pozorišču se lahko sklepa, da bo krvava civilna vojna na Kitajskem kmalu končana- -o- KRIŽEM SVETA t v3ln.ie. Tako je šla okinčana ^nostjo $100,000 v temu Macneki "high tone da j ' Pa so ji povedali, brez spremstva ni- be^c' Vstopa in eden usluž se ji je ponudil, da jo I>oti ^ v neki drugi lokal. Na Helti Ja Pa je privozil k njima 8t°PilaVt°mobil> iz njega Sta 1(5 sta en moški in ena ženska' la ano Micko ola^a" °dWuul]GV za $20>000 ter jo Ve kaWa^0 kaj druSe2a stori' •tu izrox-i je nekemu polici-? Sa JUa ostale vrednosti naj jo aretira 5e stol'? Je "kradla. Policist 11 t« "uslugo". STROJ SE BORI ZA ČLOVE-ŠKO ŽIVLJENJE Chicago, 111. — Med življenjem in smrtjo je visela že skozi deset dni Miss Fr. Mc-Cann in s pomočjo posebnega stroja je upati, da bo' zmagala nad smrtjo. Zadeta je bila namreč od takozvane otroške paralize in prsne mišice so ji ohromele tako, da ni mogla, dihati. Postavili pa so jo v za to poseben stroj, ki deluje na ta način, da se vanj spušča in izpušča zrak. Kadar pride zrak vanj, se prsi stisnejo, in kadar se zrak izpusti, se v brezzrač-nem prostoru zopet razširijo. Na ta način se ustvarja umetno dihanje, ki drži deklico pri življenju. , "'»ItE AMER. SLOVENCA I "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list ▼ A-tneriki. Naročajte ga! SMRTNA KOSA Rock Springs, Wyo. — Pretekli petek je izdihnil v tukajšnji bolnišnici Wyoming General Hc^pital rojak Rudolf Hri-bernik. Pokopan je bil v nedeljo iz South Side katoliške cerkve na sv. Jožefa pokopališče. Smrt je nastopila kot posledica poškodb, ki jih je zadobil rajnki pri rudarski nesreči v Quealy 29. avgusta. Pokojni je bil star 27 let; rojen je bil v Minnesoti, in zapušča ženo ^ dvema, otrokoma in očeta. — Sožalje preostalim, pokojniku R.I.P. -o- .»SUŽENJSKI PAKT" ODPRAVLJEN Winnipegg, Man., Cana. —■ V tukajšnjem mestu je bil že od leta 1919 v veljavi takozva-ni "suženjski pakt", ki je prepovedoval delavcem, ki so bili v mestni službi, da bi se vpisali v kako delavsko unijo. Na pobudo električnih delavcev, lei so vodili stalno borbo proti njemu, je bil končno od mestnega odbora pretekli teden ta famozni pakt preklican in sicer z večino 11 proti štirim gla sovom. — Washington, D. C. — Kakor je ugotovila zveza ameriških motoristov, se v Ameriki proda izmed vseh avtomobilov 62 odstotkov na obroke. Vsled neplačevanja obrokov pa vzamejo od teh trgovci nazaj samo 4 odstotke. Amerikanec torej skrbi za svojo karo. — Ottawa, Ont., Can.— Priprave se vrše za ljudsko štetje, ki se bo vršilo v Kanadi prihodnje leto. Začelo se bo 1. junija. Cenzorjev bo postavljenih 15,000, ki bodo morali prehoditi ozemlje dominijona, ki meri 3,600,000 kvadr. milj. — London, Anglija. — Neka železniška družba izdeluje novo vrsto lokomotive, ki bo zmožna, da bo vozila osebni vlak celih 523 milj, ne da bi se ustavila, in sicer med King's Cross, London, in Aberdeen, Škotska. — Nagpur, Indija. — Kakor prihaja poročilo iz Bordia, neke vasi ob meji, so nastali tamkaj nemiri, v katerih je policija ubila štiri osebe in jih ranila 50. Nemiri so nastali, ko je množica navalila na policijo, ker je ta aretirala par vašča-nov. — London, Anglija. — Pokojni pisatelj Conan Doyle je bil vnet spiritist. V svoji oporoki, ki je bila zdaj objavljena, je zapustil večje svote denarja spiritističnim klubom, društvom in revijam. Kakor v splošnem kažejo postavke v o-poroki, je bil premožen mož. ŠVICA ZNA IZGUBITI L I G 0 Iz Jisgoslaviie* KAKO PRESOJAJO ITALIJANSKO JUSTICO DUNAJSKI NEMŠKI LISTI. — ZA PRESKRBO VODE V SUHIH POKRAJINAH. — SMRTNA KOSA.— PES REŠIL GOSPO-DARJA. — RAZNO. Švica zašla v nesporazum z Ligo narodov. — Dogovori, da se preseli sedež lige kam drugam. Genova, Švica. — Delegati na zasedanju zveze narodov so prišli do resne razprave, da bi se sedež lige prestavil v kako drugo državo. Povod ža to je dala švicarska vlada s tem, ker ni pristala na odlok lige, da bi se v slučaju, ako bi bila kaka država napadena od druge države, nudila napadeni državi finančna pomoč. In dalje tudi ni privolila, da bi smeli preko njenega ozemlja leteti aero-plani kake druge države ali pa tudi lige. Utemeljuje to tako, da bi s tem, ako bi nudila kaki državi svoj prispevek za pomoč, kršila svojo strogo nevtralnost in bi s tem dala drugi državi vzrok, da napade njeno ozemlje. -o- REORGANIZIRANA U.M.W. ZAGONETEN NAPAD Chicago, 111. — Pri advokatu S. Aronfeld sta se na njegovem stanovanju na 129 North Central Ave. oglasila v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek dva moška, ki sta si priborila Vstop pod pretvezo, da sta od brzojavnega urada. Kakor hitro pa je advokat odprl vrata, sta pričela streljati nanj in ga z enim strelom lažje ranila. Nato sta pobegnila v avtomobilu, ki ju je čakal na cesti. Vzroka za napad ne more advokat podati nikakega, pač pa njegova žena omenja, da je imel odvetnik nedavno spor z nekim klijentom, ki je zahteval od njega, da mu povrne njegov denar. 9 ---O-- Prijatelji! Podpirajte in širite Vaš list "Amer. Slovenec"! A. UDARJENA Springfield, Til. — V sporu med Lewisom, predsednikom unije United Mine Workers of America in med illinoiškim distriktom, ki je ustanovil novo unijo pod istim imenom, je zadnji izgubil pravdo. Pretekli teden je sodnik F. A. Hill izrekel razsodbo in odločil, da se reorganizirana unija ne sme posluževati omenjenega imena. Pri. letni državni konvenciji delavske federacije, ki se je vršila tukaj pretekli teden, ni bili dovoljen vstop zastopnikom reorganizirane unije. -o- "BARBARSKA" TURČIJA Istanbul, Turčija. — Turška vlada je ravnokar izdala zakon, po katerem je prepovedano nočno delo otrokom pod 16. letom starosti, za dnevne delo pa je določila število ur, koliko smejo biti zaposleni. — Tako v "nekultivirani" Turčiji. Pri nas v civiliziranih Zedinjenih državah se je pa najvišje sodišče nedavno izreklo, da je federalni otroški zakon proti u-stavi. --o- "Amer. Slovenca" v vsako Dunajski nemški listi o procesu Dunaj, 3. sept. — Dunajska "Arbeiter-Zeitung" objavlja pod naslovom "Monstreproces proti slovanski iredenti" precej obširen članek. Med drugim pravi: "Prišla je doba žetve in fašizem spravlja sedaj v svojo kaščo, kar je leta sejal z zatiranjem narodnih manjšin. Za zatiranje maternega jezika, ki je šlo od izločitve slovenščine iz šol, pa vse do izbrisa slovenskih nagrobnih napisov, je prišla pod fašizmom še politična brezpravno^. — Temu pritisku so se postavili v bran in stoji sedaj 18 Slovencev in Hrvatov pred tribunalom, obtoženi upora proti državi in delovanju za odcepitev cele pokrajine od Italije. — Strašna predigra tega procesa se je odigrala seveda v tajnosti, kajti v preiskavi nimajo osumljenci pravice do zagovornika. "Vorwarts" piše sledeče: "Dovolj je znano, da so bili jetniki v tržaških zaporih mučeni. Znano je, da se tamkaj izsiljujejo 'priznanja' z mučenjem, kakor je vtikanje nog v vrelo vodo, mečkanje spolovil in ruvanje nohtov. Že to dovolj pove, da so med preiskavo u-mrli trije zdravi mladi ljudje. Razumljivo je, da skuša fašistična vlada slovensko gibanje, ki ga je sama povzročila, označiti kot od Jugoslavije plačan pokret. V resnici pa gre za pravo ljudsko gibanje, ki hoče svobode in pravice.—Kar se vrši pred tržaškim sodiščem, ni sodnijski postopek, ampak epizoda zgodovinskega boja. Vsi sodniki pripadajo fašistični milici.Oni nosijo in poosebu-jejo bodalo in knuto stranke, ne pa državne justice." -o- valstvo ga je povsod spoštljivo pozdravljalo. -o- Pes rešil gospodarju življenje V Knezdolu pri Trbovljah se je primeril zanimiv slučaj. Alojz Cestnik ima precej obširno posestvo. Ker se je pripravljalo k dežju, je sam hitro napregel in šel po otavo. Ko je peljal naložen voz po slabi cesti, se isti prevrne in pod sabo pokoplje Cestnika tako, da mu je samo glava še bila prosta. Zakričal je še, da bi konji ne potegnili, in omedlel. Njegov pes se je pa zagnal pred konje in ti so prestrašeni potegnili na stran. Pri tem se je voz še enkrat prekopicnil in gospodar je bil prost. Sosed, ki je prihitel, je še samo nezavestnemu pomagal na noge, ki se je kmalu zavedel. Poškodoval se ni nič, ker je bila hitra pomoč blizu, za kar se ima zahvaliti svojemu psu. --o- Nezgoda Josip Rihar, 231etni delavec iz Dobrove pri Ljubljani, si je pri delu poškodoval nogo in so ga morali nemudoma prepeljati v splošno bolnišnico. - __—o- Trgatev v Hercegovini Letošnja trgatev v Hercegovini bo na kvaliteti grozdja znatno slabejša od lanske. -o- Želimlje Delna kap je zadela v Celju znano tukajšnjo gostilničarko g. Marjeto Kramar. -o- Nesreča 451etni posestnik Ant. Cen-čič z Unca pri Rakeku je med vožnjo padel z voza in si pri tem zlomil desno nogo. slovensko hišo,- naj bo geslo vseh njegovih prijateljev! 50 milijonov za vodovode. V kmetijskem ministrstvu izdeluje strokovna komisija podroben načrt za preskrbo vode v krajih, kjer manjka vode. Za te namene se bo v proračun unesla vsota 50,000,000 Din. Načrt bo predložen ministrskemu svetu in gospodarsko-fi-nančnemu komiteju ministrov. -o- Smrtna kosa Na Dunaju je umrl Vinko Krušič, oče tajnika mestnega načelstva v Celju. — V javni bolnici v Celju je umrla Eliza Tonšek iz Teharja, stara 66 let. — Na Dunaju je umrl Ivi Živič, podpolkovnik v pokoju. — V Mariboru je umrl Alojzij Polančič, prometni železniški nadzornik, star 54 let. — V Št. Jerneju je umrl 721etni Ignacij Kušljan. — Na Vrhniki je u-mrla mati I. Grom iz Stare Vrhnike, stara 65 let. -o- Knezoškof dr. A. B. Jeglič se je mudil v četrtek, 28. avg., dalje časa v Celju, hi sicer na poti v Rogaško Slatino. Prebi- Novo mesto. Po vinogradih se radi solnč-nega vremena mehča grozdja, da je veselje. Škorci se v silnih jatah že spreletavajo nad vinskimi nasadi. Letina po polju kaže dobro. Fižola je precej. Ajda bo imenitna. -o- Nesreča 421etni hlapec Jožef Estraj-her iz Lobnice je gnal konje v hlev od napajališča. Ker je bila tema, se je spodtaknil in padel na vile, ki so se mu z dvema rogljema zarile v trebuh. Prepeljali so ga v bolnico. ——o- Vojni invalid Vojni invalid Avgust Lešnik je izdelal lično cerkvico, ki ima 62 stolpičev. Za njo je porabil 14,000 žebljičkov in 1500 žagic. Cerkvica ima tudi zvonove, ki ubrano zvonijo. Lešnik razstavlja svojo cerkvico po raznih velesejmih in jo ljudje občudujejo. Te dni si je na ljubljanski lovski razstavi o-gledal cerkvico tudi kralj Aleksander in pri tej priliki dal Lešniku cel tisočak. ' StraH 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. sepetmb'ra 1930 AMERIKANSKI SDOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ilS*< [Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Beljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: d849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 0098 lil. L Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto !Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________________$6.00 Za pol leta__________3.00 Za četrt leta__________________1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St, Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 ..$5.00 .. 2.50 Subscription: For one year ........................- For half a year -------------- For three months .....................1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________________$6.00 For half a year ----------------------- 3.00 For three months _________________________- POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ^ tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ 'J. M. Trunk: Tako ne gre izdane. Recimo, da bo tako. Tu so zakoni, zakonite odredbe. Kakšni so ti zakoni, je druga zadeva, in če ti zakoni niso zakoni v pravem pomenu besede, ne bodo ostali zakoni. Zdaj so še zakoni. Nikakor pa ne gre, da vlada pri teh zakonih — prosi, moleduje. Vlada mora vladati, ako je v čem na pravem, nikakor pa ne sme — prositi, in če prosi, je to znamenje, da pri zakonu ni na pravem. Tako dozdaj ni šlo in ne bo šlo. Woodcock ne bo imel boljših uspehov od njegovih prednikov, lahko se trdi, da sploh ne bo uspel. Vsak razsoden človek ve, da je zakon , pomanjkljiv, ker v sedanji obliki ne odgovarja bistvu pravega zakona. Odtod težkoče, odtod neuspehi v zadevi, ki je na sebi tolikega pomena za splošni dobrobit družbe. Druga pota bo treba nastopiti. Pri rednih in količkaj demokratičnih ustavnih razmerah v politiki je minister, pri nas v Ameriki tajnik, odgovoren za to, kar zastopa, in kar spada v njegov oddelek. Naš 18. amendment o opojnih pijačah nima posebnega državnega tajnika, kakor drugi oddelki; prenesli so pa zadevo tega amendments v justični oddelek, in tam postavili novega "vodjo", ki naj skrbi za to, da amendment ne ostane sa-mole v ustavi. Novi vodja je Amos Woodcock in na njem je, da suša ostane suša in se ne izpremeni v prehudo močo. Kdor hoče namen, mora porabiti sredstva za dosego namena. Radio je postal važen faktor za razne propagande v širši javnosti. Ni ravno napačno, ako se je Amos Woodcock zatekel k radiju in po radiju govoril širši javnosti. Človek bi pričakoval, da bi novi vodja prišel s kako novo mislijo, z novim načrtom, novimi poti, da javnost prepriča o važnosti 18. amendmenta in tega, kar ta amendment obsega in namerava. Javnost je bila razočarana. Ponavljal je staro pesen, milo prosil in rotil: "Bodite pametni, dobri bodite! Ne podpirajte butlegarjev, ne pijte alkoholičnih pijač, ne imejte takih pijač v vaših hišah..., pridni, pametni bodite, prosim." Mnogo se piše in govori o tem predmetu, o alkoholu, o-pojnih pijačah, vinu, pivu, žganju . . . Zadnjič me je nekdo vprašal, kaj je to — alkohol. Ampak ni samole ni vedel, kaj je alkohol, tekom pogovora sem videl, da mož sploh ničesar ne razume v širšem pomenu tega vprašanja. Takih bo malo, mnogo pa takih, ki bistva ne umejo. Pri sredstvih je pa tež-koč kar na kupe, in poklicanim krogom ravno ne moremo zameriti, ako ne zadenejo v vsem. Ena hiba se odpravi, pa se prikaže druga. Alkoholizem, toraj zloraba opojnih pijač, je hudo zlo, o tem ni prerekanja pri vseh razsodnih ljudeh. Zabraniti to zlo, je pa druga zadeva. Pri nas imamo prohibicijo, in na rovaš te prohibicije se zapiše marsikaj, kar nikakor ni v redu. Vzemmo pa n. pr. razmere v starem kraju, na Slovenskem. Tam ni prohibicije. Silno tožijo o davkih,' ki res niso majhni. Ampak kadar se objavijo podatki o porabljenih opojnih pijačah v kakem mestu, okraju, v deželi ali državi, so pa vsote naravnost ogromne, in vsak razsoden človek se poprašuje, kako morejo ljudje toliko porabiti za nekaj, kar jim pri zlorabi more prinašati le škodo. Zdi se, da vsaj v Evropi merodajni krogi pač nekaj storijo, pustijo pa drugače iti, kakor gre. Naš 18. amendment je bil energičen korak, da se zlo alkoholizma odstrani. O tem ni dvoma. Vse posledice pa kažejo, da ali sredstvo ni pravo, ali pa za sredstvo razmere niso še ugodne. Na obe strani se lahko razpravlja in sodi. Kakor povsod, velja tudi pri tem, da mora kdo biti prepričan o koristi kake zadeve, ako se hoče zadeve poslužiti. Alkoholizem bo zajazen, ko bo večina vsaj prišla do spoznanja njegove škodljivosti. Ni' moj namen, da pišem v tej smeri. Naš amendment o opojnih pijačah sem ali tja. Imamo ga, in zatrjuje se, da bo ostal. Tako trdi novi vodja, Amos Woodcock, tako Mr. Wickersham, tako vsi privrženci volstea-danizma, vseh odredb, katere so bile v zvezi z amendmentom RAZNE NOVICE IZ CLEVELAND A Cleveland, O. V staro domovino se odpravlja Mrs. Mary Nemet, vdova. Odhaja v Otiša v Prekmurju. Istotako odhaja v stari kraj Mrs. Mary Hrvat. Mr. Joe Jak-lin se je tudi domislil na stari dom in staro vino. On pa odhaja v vas Velika Poljana. Je še samec in mu želim, da bi prišel na^aj z boljšo polovico ob svoji strani. Mr. Štefan Gaber namerava iti v vas Odrance. On ima tam ženo. Morda jo s seboj pripelje, ko se povrne nazaj. Naš večletni naročnik Mr. Jakob Tomšič bo tudi šel te dni v sta-t ri kraj. On misli ostati tam. za delj časa, ker vzame s seboj tudi ženo in otroke, tri po številu. Vsem tem želimo prav srečno pot in vesel ter srečen povratek. Te dni je dospel iz dežele suženjstva in trpljenja Mr. Jakob Gustinič. Bil je tam na obisku. Kot on pripoveduje o zatiranih naših mučenikih, bi se moralo ob tem pripovedovanju tudi trdo kamenito srce omehčati. Le kakšna srca imajo laški fašisti, da tako kruto mučijo in neusmiljeno ^preganjajo naš narod. Pripoveduje, da tam ljudje stiskajo pesti in v srcu prisezajo osve-to divjaškim laškim strahopetcem. Na dan osvete čakajo kakor na veliki praznik. Ne zmenijo se, če jih tudi vse pobijejo, samo da dosežejo svoje pravice. Napihnjeni vodja Mussolini jih pa vedno bolj in bolj draži in preganja po svojih valpetih. Pa naj si zapomni, da ima vsak pes svoj dan in tudi njemu ne odide. Mr. Gustinčič se je tam poročil in pravi, da bo žena prišla kmalu za njim. Povedal je, da rajši je tukaj v Ameriki enkrat na dan močnik, kakor pa v Italiji same piščance. Ker pravi, da ne more gledati pro-pale laške vojake in nemoralne oficirje. Vojakov, pripoveduje dalje je tam, cla je vse zeleno. Imajo vaje in šturmajo pečine in gore. Vadijo se za nastop proti jugoslovanski armadi, katero bi prav radi izzvali na vojno. — Siromaki, niso še pozabili, kako so bili tepeni ob Gorici, Soči in Pijavi, kako so kričali: "O mama mia", ki, četudi številni, niso mogli prodreti izmučenih in razredčenih Dalmatincev, Hrvatov in Slovencev. Ko so šli v boj, so morali večkrat za njimi nastavljati strojne puške in ko so prišli do naših vojakov, so pa roke dvignili in se podali. S takimi junaki se šopiri slavni slamnati junak Mussolini. Lahko je streljati mirne in neoborožene ter povrh še zvezane Slovence tam v Trstu. — Toda gorje, ko bo mera polna in pride dan osvete. V Glevelandu je zelo slabo. Dela se ne dobi nikjer in armada brezposelnih se veča od dne do dne. Stari rojaki pravijo, da ni bilo tako slabo že 40 let. Dobijo se pa tudi nekateri, ki niso krize še nič občutili in delajo celo "overtime". — Ali bi se ne dalo temu narediti kakšen red? Vsak naj bi delal toliko, da se preživi. Zdi se nam res, da je naša vlada postala skrajno brezbrižna, gluha in slepa nasproti delavcem. Kaj bo iz tega? Na vsak način naj bi se nekaj ukrenilo glede trpečih starišev in otrok v deželi. Čim preje tem bolje, da ne bo prepozno, ker pravijo, da sila kola lomi. Bolan je Mr. Louis Koželj. Želimo mu ljubega zdravja. — Mr. Anton Šestan, naš naročnik, ima očeta starega že 90 let, ki je še trden in še kosi o-tava; mati je pa. stara 86 let. — Mrs. Boštjančič Je dobila od doma žalostno novico, da je umrl v stari domovini njen oče, v Kuteževem št. 36. Naj počiva v miru. — V Loškem potoku na hribu je udarila strela. Rauhar Jože je hotel rešiti monštranco, ,pa se je opalil in je oglušil. Pri Mr. Mike Poklarju so imeli domačo zabavo na čast in zdravje novorojenemu fantu. — Mrs. Mary Glavan je srečno prestala operacijo. Zelo sfe zahvaljuje ljudem, ki so priskočili na pomoč, ko je vladala revščina v hiši. Naj vsem Bog stotero povrne. Štorklje pa to pot nisem o<-pazil nobene. Kadar bom še kaj zvedel, bom že dal na znanje. Poročevalec. -O- PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Naznanjam vsem našim članicam, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja v četrtek, 25. septembra, v cerkveni dvorani. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ker nismo imele seje zadnji mesec, bo ta toliko bolj važna in se pričakuje obilne udeležbe, zatorej se bo vršila seja v cerkveni dvorani. Ne pozabite na to in udeležite se brez izjeme vse. Sosesterski pozdrav, Angeline Besowshek, tajnica -o- ŽALOSTNE NOVICE IZ NEELYVILLE Neelyville, Mo. Žal, nimam nič kaj veselega poročati v list Amer. Slovenec. Le žalostne so novice. Dne 11. t. m. smo spremili k večnemu počitku Anton Ko-vačiča v bližini slovenske naselbine Naylor. — Pokojni je bil star komaj 2Ž let. Bil je o-ženjen še ne dve leti. Delal je v St. Louis v neki tvornici, kjer izdelujejo strupe. Pri tem nevarnem delu si je nakopal bolezen, ki ji tudi zdravniška veda ni bila kos. — Pokojni je bil zelo mirne in prikupljive narave. Dober delavec in skrben gospodar. Zapušča poleg žalostne žene še očeta, mater in dva brata. — Nad vse žalosten je bil prizor na pokopališču, ko so k odprti krsti stopili oče in dva brata in je sko-ro nezavestna mlada žena jemala slovo od pokojnega. V ozadju je bilo pa videti staro, onemoglo, gotovo skoro 801et-no ženico, ki je svoj pogled upirala v tla. kakor bi iskala prostora za svoje trudne in zdelane kosti na tem blagoslovljenem kraju. Čudno naključje je, da so ravno isti dan in isti čas prepeljali Franka Suder, 241etnega mladeniča v zavod za umobol-ne. Frank je najstarejši sin dobro poznane družine Antona Suder. Ker je družina velika in so ga doma lahko pogrešali, je šel za zaslužkom. Delal je nekaj časa v Oklahoma v rud-nikuj potem pa v Detroit, Michigan. Očetu je pomagal kar in kadar je mogel od svojega zaslužka, dokler se mu ni o-mračil um. Upajmo, da v oskrbi veščih zdravnikov kmalu o-krev^. Pred par tedni je umrl 16-letni sin zakonskih Joe Po-glain. Bil je od rojstva mrtvo-uden. Pokopan je na katoli« škem pokopališču "Polar Bluff". Naj še nekoliko omenim o naših žalostnih farmarskih časih. Strašna suša in neznosna vročina nam je pobrala vse pri- delke. Koruze ne bo nič. Bombaža, ki ga navadno pridelamo po 10 do 12 sto na aker, bo letos komaj 2 stota. Ker so tudi pašniki opustošeni, moramo živino krmiti že skozi dva meseca. S kom jo bomo krmili po zimi, je pa veliko vprašanje. Kakor poročila govore, je prizadetih 24 držav od suše. Na eni strani je torej suša, ki tlači farmarje, na drugi se pa pritiska na mestnega delavca. Dela je vedno manj. Jela tudi. Zima se približuje s hitrimi koraki. Kaj bo? Zaradi slabe letine zna priti še velika draginja. Kje so vendar ona zemska nebesa, ki nam jih nekateri že toliko časa obečajo. Kljub vse-, mu temu obečanju, jih pa ni še sedaj od nikoder. In kakor razmere vsak dan kažejo, jih tudi še ne bo. — Jaz, ker mi že šesti križ sili na moj hrbet in se mi glava odevlje s srebrnimi nitmi, sem že popolnoma obupal nad temi zemskimi nebesi in jih ne bom učakal. Najbrže jih pa tudi mlajši ne bodo. Jaz se hočem popolnoma zadovoljiti s posmrtnimi nebesi, ako sploh dobim to milost, da jih doseženi. Pozdrav vsem čita-teljem Amer. Slovenca. Anton Slane. KRATKEVESTl DEKLICA UBITA IN SEŽGANA Roseau, Minn. — Pretekli petek so v napol zgorelem kupu slame našli obžgano truplo 251etne Ane Wold iz Haug in obenem odkrili, da je bila deklica ubita s strelom. Pogrešana je bila deklica že od 24. avgusta. Kot osumljenca so prijeli 351etnega K. Brande-volda, na kojega farmi so truplo našli in za katerega se je vedelo, da je imel z deklico intimno razmerje. Aretirani zanika vsako krivdo na umoru. IZ URADA DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV Denver, Colo. Dne 14. septembra smo imeli piknik v korist Doma. Vreme je bilo kot nalašč lepo celi dan in zvečer. Akoravno so slabe delavske razmere, je bilo Ina pikniku še precej veliko u-deležbe celo popoldne. Zvečer je pa bilo naravnost vse polno od vseh strani. Bilo je več-vrstne pijače in janjec na raž-nju pečen za prigrizek. Imeli smo izvrstnega muzikanta, Mr. Joe Grande, ki je vedno raztezal svojo harmoniko in z njo tiste, ki se radi vrtijo poganjal s sedežev ter jim ni pustil, da bi lepo mirno sedeli na klopeh. Piknik se je nad vse pričakovanje prav dobro obnesel in je prišlo čistega dobička $107.20. Odbor Doma se prav lepo zahvaljuje vsem, kateri so se trudili in so na pikniku delali. Najprej .naj zadoni naša hvala "bartendercam" Mrs. Perme^ Mrs. Javornik, Mrs. Trontel. Hvala tudi tistim, katere so pomagale pri lunehu: Mrs. Ep-pich, Mrs. Krašovec, Mrs. Vi-rant in Mrs. Katie Snider, ki je na ticket officu prodajala tikete. Hvala tudi moškim: Mr. Joe Perme, Joe Pavlakovich, Fr. Franko st., Fr. Franko mL, Steve Malenšek in Anton Me-ring. Vsem skupaj, kateri ste kaj pomagali, kakor tudi, kateri ste se piknika udeležili, izreka odbor Doma najlepšo zahvalo, ker se je piknik v tako slabih časih tako dobro obnesel. Pozdrav rojakom širom Amerike, posebno v. Denverju. Geo. Pavlakovich, tajnik. kri sv. januarija zope? pokazala življenje Neapel, Italija. — Pretekli petek dopoldjje se je v tukajšnji katedrali zopet P_riPetl1 dogodek, za katerega niso^ do zdaj dobili znanstveniki nika" ke naravne razlage, dasi jo ze iščejo več kakor 400 let. Vpričo množice ljudstva, ki Je napolnilo obširno katedralo v zadnjega kotička, je namrec zopet oživela kri sv. Januar' ja. — Ta svetnik je umrl mučenik v letu 305. V katedrali v Neapelu imajo sW8; njeno njegovo kri v stekle111 posodi. Ta kri ima običaj110 obliko rdeče mase. Trikrat $ leto, namreč v maju, septe'®' bru in decembru, pa posta® ta strjena kri tekoča in pod° na krvi v živem telesu. K3* rečeno, ta pojav se ne da lagati naravnim potom in ga smaft-a za čudež. -0- 1 ni se dobro prepirati bogatim očetom New York, N. Y. — Pred 1 leti se je z E .P. Morsej^.; lastnikom največje ladjede ^ ce na svetu, spri njegov sin od tedaj si nista več PoS ob' dobra Sin to gotovo zdaj žaluje, kajti pred kratki"1;^ oče umrl in zapustil prem0 ^ v vrednosti 40 niili3ofl0a nja dolarjev. V oporoki Pa sin/ sploh ni omenil, ampak J® • pustil vse imetje svoji z ^ drugima dvema otrokom® otrokom nehvaležnega sin3' -o-- umor v salunu Argo, 111. — Poboj, katel.e ga potek še ni pojasnjen. r ® ^ pripetil v petek v tukajšnJ® salunu na 6314 Archer % Trije. neznani moški so s vanj*in pričeli z drugimi S igrati na kocke. Kakor izP0 e, duje neki očividec, se Je n»cl pir začel na sledeči - .-p Eden gostov je plačal za ^ čo z lOdolarskim banko^, ed men j enih treh moških lZ f| iz rok. Razvil se je pretep-katerem so trije neznancl .. tegnili samokrese in sta do smrti ustrelili, dr g„ pa nevarno ranili. Po cl11.1$, pobegnili v svojih avtomo -o-- širite amer. slovel Drobiž, $7, ki ga je pre)« A 0. zaj, pa mu je eden iznlf J. J. Renaud: V INDIJSKIH KAZNILNICAH Kratko, čudno škripanje me je zbudilo . . . Planil sem kvišku, sedel v svoji hotelski postelji in napeto poslušal . . . Toda slišal nisem ničesar več... razen tiktakanja svoje potne ure, katere svetlikajoča se kazalca sta mi povedala, da je ob dveh po polnoči. Moja soba je imela balkon in okno na naj živahnejšo cesto Marseille-e-Cannebiere, toda ob tej uri je počival promet tudi tu ter je bila cesta tiha in pusta. Moja soba je bila temna in mirna. Toda prejšnji slabotni šum se je zdajci ponovil. Prihajal je od . . . Oh, ob oknu se je razločno 'zarisala človeška podoba ... na balkonu . . . Senca je bila nekam razlita, toda dobro sem razločil majhno žensko roko, ki je z nohti praskala po šipi . . . Zgrabil sem svojo obleko... Ko sem bil oblečen, sem 11a hodniku zaslišal glasove. Oči-vidno so se trenutno posvetovali . . . jSul sem nekoga reči: "Ne ... ne sem notri ... to je nemogoče!" "Imate prav," je rekel drug gl»^s, "toda iti moremo po drugih stopnicah in potem pogledati na streho . . ." Odprl sem vrata. Trije moški, ki so šli pfavkar mimo, so se ustavili. Bili so hotelski zasebni detektiv, ravnatelj in stražnik v uniformi. "Ali niste opazili nič sumljivega?" In ne da bi čakal mojega odgovora, me je detektiv sunil nazaj v sobo, prižgal električno luč in se sumljivo ozrl na-okolu. To me je dražilo. I11 name- sto, da bi bil pokazal senco na oknu — ki je bila pa sedaj vsled luči nevidna — sem rekel ostro: "Ne, gospod . . . ničesar takega nisem opazil . . Odprl sem vrata, ker sem na hodniku slišal govorjenje . . . Zakaj vprašate?" "Zakaj ... nu, morda zaradi tega, ker ste ob tako pozni uri še oblečeni . . . Lahko noč, gospod!" In zaprl je vrata za seboj. Koraki so se oddaljili in polagoma utihnili . . . čakal sem še nekaj minut. Potem sem se splazil do balkona in odprl vrata. Majhna in tenka ženska je nemudoma smuknila v sobo, zaprla vrata in zagrnila zasto-re; nato se je obrnila proti meni in rekla angleško: "Hvala . . .» Ker nisem ničesar odgovoril, marveč le začudeno strmel vanjo, je zace'la s smešnim an- gleškim naglasom žlobudrati, pojoč in žužljajoč, kakor je to običajno pri kreolih in drugih mešancih: "Hvala . . . hvala s srcem... Vi res dober . . . jaz . . . jaz se imenovati Katka . . . Lasje so bili črni, kratki in gladko nazaj počesani, obraz zelo čeden, 110s nekoliko top in oči poševne — vse skupaj je pričalo o azijski krvi. Katka je bila nedvomno hči Evropejca in Kitajke ali Malajke? Bila je majhna, toda dražestne rasti, obleka je bila nedvomno iz Rue de la Paix. Na njeni levi roki je blestel velik diamant, poleg ozkega poročnega prstana. "Zakaj pa vas preganjajo, Katka?" sem prasal. - "Katka nič hudega storiti... nasprotno! . . • Da, to resnica... "In kako ste prišli do mojega okna?" • "Skozi okno kopalnice, kjer se je Katka skrila ... Ko pri- šel stražnik pogledati, Katka zlezl'a iz okna in splezala čez strešni okrajek . . ." Obe okni sta bili več metrov vsaksebi, a nahajali smo se v petem nadstropju! In bila je temna noč! "Katka stanovati z možem v prvem nadstropju . . • Gentleman, oh! zelo hudoben gentleman! ... iz sobe ameriške filmske zvezde . . . tukaj v petem nadstropju . . . ukradel biserno zavratnico . . . zelo veliki biseri, velika vrednost . . . in skril zavratnico v našem kovčegu .,. ., moj mož ne biti dober prijatelj policije ... in jutri morda priti policija, preiskati kovčege in nas aretirati. Toda Katka vse dobro napravila . . . Katka se splazila skozi okno Američanke . . . dama piti veliko šampanjca in pustiti vrata nezaklenjena . . . toda topot se zbuditi, ravno ko Katka odhajala ... in kričala, zvonila . . ." Katka je spremljala svoje pripovedovanje s čudno izrazitimi kretnjami in mimiko. — Njen bledi obraz je sličil zdaj angleški miss, zdaj japonski plesalki ... Ker sem jo pozorno motril, ne da bi kaj odgovoril, je najbrže mislila, da na skrivnem dvomim o resnici njenih besed . . . "Gospod . . . Katka vas prosi, Katko preiskati . . . Katka hoče biti preiskana . . . Katka prisega, ne imeti zavratnice.... glejte!" Odpela je obleko in jo stresala na vse strani, se pogladila po laseh . . . vse s presenetljivo naglico. "In sedaj . . . imeti Katka dovoljenje, iti? . . ." "Ali se ne bojite, da bi vas opazili?" "Ne ... ti stražniki imeti debele čevlje . . . delati velik ropot . . . Lahko noč, Sir . . . Vi. zares, zares vrl in ljubezniv si Katko . . . Hvala s srcem? $ Sama je odprla vrata 111 stim smehljajem žolteg3 ^ mena, v katerem je koliko oholosti in zaniče^^j. je izginila na temnem ku- steli° Legel sem zopet v P . 0d-in se moral smejati. V * ^ ni Indiji sem bil spoznal go takih mešancev. Te z !" Toda ta zgodba z zavratnico? . . . Eh, 0y00<>0^ Zapadna Slovanska Zveza FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. — FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT., AUGUST, 1930. DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo, nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo, nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York A v., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. , Porotnik: Anton Rupar, 408 e. Messa Ave., Pueblo, Colo. ™ Porotnica: Rose Grebene, 1126 e. 61st St., Cleveland, o. Porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 3- Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-n«ga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- "le za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi °'niške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. . Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-™ narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopno. !jd°r želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-3 2. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ^de ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa ;lp°jasnila in potrebne listine. il^OVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! <)<><>0<>0^ „ finančno poročilo z.s.z., a mesec avgust, 1930. FINANCIAL REPORT OF THE W.S.A. FOR THE MONTH OF AUGUST, 1930. Prejemki od društev — Receipts from the Lodges. Smrt. Bolniška razreda Pošk. Dobrodel. Onemog. Strošk. sklad $1.00 $2.00 sklad- sklad sklad sklad Skupaj Mort. Sick B Sick B. Acc. Benefic. D'isab. Expense find fund fund fund fund fund fund Total 153.75 125 25 4.70 26.70 3.60 8.30 45.00 367.30 221:40 186 75 —.— 41.10 5.48 13.70 68.75 537.18 42.60 26.25 14.10 6.30 .86 2.15 10.75 103.01 146.45 102.75 35.25 22.80 3.06 - 7.60 ■ 38.25 356.16 24.74 2? 50__ 4.50 .60 1.50 7.50 61.34 140.41 108 00 2.35 22.50 3.00 , 7.35 37.50 321.11 27.45 24.00 14.10 5.70 .76 1.90 9.50 83.41 76.66 71.25 18.80 16.05 2.16 3.20 27.00 215.12 25.31 21.00 7.05 4.95 .66 1.00 8.25 68.22 12.13 10.50 2.35 2.25 .30 .75 3.75 32.03 65.39 36.00 65.80 11.55 1.54 3.75 1 9.25 2 03.28 30.73 9 75 44.65 4.80 .64 1.60 8.00 100.17 191.06 171 75 7.05 37.35 4.98 12.45 62.25 486.89 39.64 33 75 16.45 7.80 1.04 2.60 13.00 114.28 27.84 24 75 __ 4.95 .66 1.65 8.25 68.10 61.31 34 50 61.10 10.80 1.44 1.10 18.00 i88.25 69.03 28.50 61.10 9.60 1.30 3.20 16.75 189.48 57.08 29.25 32.90 8.70 1.18 2.90 14.75 146.76 33.17 23 25 2.35 6.15 .82 1.95 10.25 77.94 29.52 12.00 37.60 4.80 .66 1.15 8.25 93.98 21.78 5.25 39.95 3:90 .54 1.30 7.00 79.72 16.26 1.50 30.55 2.25 .30 .65 3.75 55.26 18.77 15.00 7.05 3.60 .50 1.15 6.25 52.32 124.30 74 25 —.— 15.45 2.06 5.05 25.75 246.86 23.40 10.50 140.50 6.60 .90 2.05 11.25 195.20 8.49 3.75 7.05 1.50 .20 .50 2.50 23.99 55.00 39 00 40.45 10.35 1.40 3.50 17.50 167.20 44.71 36 75 1 4.60 9.45 1.26 1.40 1 5.75 123.92 25.74 7.50 26.85 3.45 .46 .95 5.75 70.70 43.87 18 00 23.50 5.40 .72 1.70 9.00 102.19 16.08 8 25 23.50 3.15 .42 1.00 5.25 57.65 19.82 8 25 18.80 2.85 .38 .95 4.75 55.80 25.09 11.25 25.85 3.90 .52 1.30 6.50 74.41 49.69 48 75 —.— 10.50 1.48 3.15 18.50 132.07 5.91 6 00 —.— 1.35 .18 .45 2.25 16.14 11-53 10.50 -.— 2.10 ' .28 —- 3.50 27.91 6-44 5.25 14.10 1.95 .26 .65 9.50 38.15 __ 7.72 3 00 9.40 1.20 .16 .40 2.00 23.88 Lodge No. Amount Št. dr. Vsoto Lodge No. Amount Št. dr. Vsoto 1. 18.15 25. 1.20 3. 16.05 26. 3.50 4. 6.00 27. 4.95 5. 9.30 28. 1.35 6. 2.55 29. 4.80 7. 3.90 30. 4.80 8. .15 31. .45 9. 9.30 32. 2.95 11. .90 33. 7.80 14. 5.55 34. .15 15. 2.40 36. 1.35 16. 17.10 37. 1.05 17. 2.25 38. .60 20. 2.25 40. .90 21. 3.90 41. 11.55 22. 1.50 44. 1.20 23. 1.65 45. .60 24. 1.95 Skupaj Interest & Total .....$ 154.05 Concession on Manzanola, Colo. Bond.......... 10.00 Skupaj — Total .................... Preostanek August 1, 1930, Preostanek August 31, 1930, Denver, Colo. Sept. 15, 1930. ...................................................$ 164.05 Balance ................................$4,370.22 Balance................................$4,534.27 Anthony Jersin, gl. tajpik — Sup. Sec'y- V imenu .odbora se vam še enkrat vsem najlepše zahvalim, da ste prišli na piknik. Bratski pozdrav. M. Kapsch, predsednik. ^0000000000000000000001 Our Young ZSZ. \ t s 8. 9. 11. 13. 14. -15. 16. M 20. 21. 22 i \ 25. 2000.27 1414.50 849.85 348.30 46.76 105.95 591.75 $5,357.38 SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC AVGUST, 1930. CHANGES IN MEMBERSHIP FOR THE MONTH OF AUGUST, 1930. Odrasli oddelek — Adult Department. Pristopili — Entered: K novoustanovljenemu društvu "Hribski Bratje" št. 45, katerega je ustanovil sobrat Frank Turk, v Ruth, Nevada: Joseph Blatnik, c. 4510, R. 42, zav. $250 in $1: Rosa Gasser. c. 4511, R. 20, zav. $1000 in $1; Tony Gasser, c. '4512, R. 41, zav. $500 in $1: Mike Lemich, c. 4513, R. 34, zav. $1000 in $2; Sofia Milosevich, c. 4514, R. 33, zav. $500 in $2; Joseph Zele, c. 4515, R. 30, zav. $500 in $2: Mary Zele, c. 4516, R. 18, zav. $1000 in $2; Mileva M. Me-rich, c. 4517, R. 36. zav. $1000 in $1. K št. 1: Joseph Thomas, c. 4518, R. 16, zav. $500; Agnes.Star, c. 4519, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 3: Frances Brodarich, c. 4520, R. 16, zav. $500 in $1; Rudy Yalotz, c.-4521, R. 16, zav..$500 in $1. K št. 29: Mary Kodrich, c. 4522, R. 28, zav. $1000 in $1. K št. 30: Americo Pieruci, c. 4523, R. 16, zav. $500 in $1; Cecil Spigareli, c. 4524, R. 16, zav. $500 in $1. No. 41: Ferdinand E. Cain, c. 4525, C. 34, insured $250. Zopet sprejeti — Reinstated: Pri št. 5: Anton Ursich, c. 1779. Pri št. 8: Frank Gračnar ,c. 417. Pri št. 13: Anton Jenko, c. 1156. Pri št. 16: Stanley Jager, c. 2988. Pri št. 29: Mary Cerne, c. 4049; Mary Delis ,c. 3706; Mary Seme, c. 2981. Pri št. 32: John Bolek, c. 2717; Antonia Urankar, c. 3850; Joseph Uran-kar, c. 3851; Joe Jaken, c. 3948; Katarina Jaken, c. 3949; Geo. Podjed, c. 3544. Pri št. 33: Anna Cheplak, c. 3663. Pri št. 34: Anna Cetin, c. 4038; Martin Cetin, c. 4084; John Zornik, c. 3284. g Pri št. 36: Dan Delisimunovich, c. 3555. Znižali zavarovalnino in boln podp. — Decreased Mortuary and Sick Ben.: Pri št. 3: Joe Krall, c. 3194, iz $2 na $1; John Novak, c. 666, iz $2 na $1. Pri št. 16: Joe Dole, c. 1785, se začasno odpove boln. podp., ker odpotuje v inozemstvo. Pri št. 28: Frances Scheuk, c. 3421 iz $1 na nič; John Schenk, c. 2913, iz $2 na niš; John L. Podpechan, c. 4444, iz $1000 na $500. Pri št. 32:' Frances Kobal, c. 3943, iz $1000 na $250. Pri št. 40: John Sarson, c. 3335, iz $2 na $1. Prestopili — Transferred: Od št .22 k št. 1: John Mohar, c. 179. Suspendirani — Suspended: Pri št. 1: Geo Radovich, c. 1861; John Domjanovich, c. 2750. Pri št. 3: Joseph Golob, c. 3501. Pri št. 7: Mary Koritko, c. 2246; Josephine A. Mastrangle, c. 4407; Frances Northaft, c." 1498; Daphne M. Shields, c. 4499; Elive Shields, c. 2813. Pri št. 14: John Malensek, c. 3226; Geo Strakey, c. 1566. Pri št. 16: Frank Volk, c. 4278; Math Vizjak, c. _2328. Pri št. 20: Katy Prcdovich, c. 2253. Pri št. 23: Anton Mlakar, c. 4046. Pri št. 25: John Spech, c. 3529; Anton Kerzan, c. 3959. Pri št. 26: Andy Kalmar, c. 4336: Tohn Kalmar, c. 4293; John Kalmar, d 4294;. Joe Torzak, c. 2655; Luba Torzak, c. 2654; Nick Wixel, c. 4431; Mary Wukson, c. 4081; Huston Yurjovsic, c. 5355; Mary Yurjovsic, c. 3705. Pri št. 27: Stella Jurca, c. 3584; Max Logar, c. 3234. Pri št. 30: John juti, c. 3707; Geo Lekich, c. 3098; Joe Pepovich, c) 4463; Katie Penovich, c. 3265: Rud. Pozzati, c. 3086. ■ Pri št. 32: Aiiton Krištof, c. 3553; Fjank Krištof, c. 4025. Pri št. 33: Jacob Okoren, c. 2396; Jennie Skorya, c. 4228; Henry We- TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W. S. A. Denver, Colo. Dear friends, and readers: As we promised you last week that we intend to keep you posted on the Minstrel Show, here goes some of the high-tights : The entire cast is composed of local talent and are members of the Trail Blazers, and by that we mean they are some actors. By being present on the night of the show on Sunday, October 26th, you will see John "Scotty" Trontel as godbenik katerih število Stuttering Jim, and oh, bowiznaga okrQg ^ do de]a> y Now we see Joseph Shaball giving the boys a little advice as to how these ebony lads should act. Joe is an all around man with a job on his hands which no one but himself can do. Then here's the ladies: Angeline Grande, Maimie Perme and Anne Tezak and several others you'll be glad to see. I would tell you much more but the boys discovered us taking notes and gave us the bums-ruch however, we intend to crash the gate again and give you all the dope we can. — Watch this column and above all secure your tickets now as this is going to be the event of the year. The Mohogany Boys. -o- FRANCIJA ZA SVOJE GODBENIKE Pariz, Francija. — Da pripomore svojim brezposelnim poškodovana, pač pa so ostali deli dobro ohranjeni in v notranjščini je bilo najdeno obilo srednjeveških priprav za boj. Med temi so zlasti zanimive neke vrste karteče, ki so jih rabili stari Švedi za boj iz bližine. Najdene predmete so razstavili v stockholmskem narodnem muzeju. -o- Širom Jugoslavije Planinci Obresti in koncesije — Interest and Concessions on Bonds: K-u tUrora, Colo. Sewer Dist., 5V2%................$110.00 Vče ans&s Wesleyan University, 6%........g.... 150.00 Cl,'\ol)resti na—Accrued Int. on Fowler St 8- ...................................................................... 10-00 VlT« on Manzanola Bonds ............................ 10.00 >on on upaj :uPni Brush, Total Colo. Bonds 10.00 $270.00 $20.00 $290.00 , Prejemki — Total Receipts ................................................ $5,647.38 za mesec avgust, 1930 — Disbursements of The WSA. for the IT K tSn,. month of August, 1930. H >ie - Death Claims ................................$2500.00 »dp. lz $1 sklada—Sick ben. from $1 fund V 669.00 440.00 Operations ................................-.......... 475.00 ^Sie' 'Z $2 sklada—Sick bcn" fronl $2 fund 'love člane—Commis. for new members 27.00 $4,111.00 f fe, no Razni drugi izdatki —Miscellaneous Disbursements: Printing Co, ................................................$ 19.00 Pisarne Rent ........................................................................18.00 ■ Salary ................................................................175.00 h%lic m telefon — Postage and telephone.... 9.00 VC'H pa?Cr for typewriter ......................t'-...- 1-60 %d t a,n> additional testimony fees........................10.00 SS, - on Bo»ds acquired ....................................................10-00 11 izdatki — Total .disbursement ......................... »S* - Gained . ............................... K August 1, John can stutter. Then you'll se Joe Grubesic as, Bones, an end-man. Joe is very much experienced in Minstrel Shows and he has a lot of funny things in store for j^ou. You can't help but marvel Freddy Cain, the crooning baritone boy, how that fellow can sing. '■'•■>!-• Oh, yes, George Miroslavich besides being director-in-chief, is the other end-man and what an end-man he makes. He sings, dances, jokes and prances, in other words he'll do so many things that you will get the biggest kick of your lives. Then we have John Peketz Jr., an all-around comedian, Joseph Tezak, the golden-voiced lad from Ko-Ko-Mo, Joseph Tekavec, another talented singer and jokester; Anton Zalar, the clobasso who you will hear in a bass solo Parizu izdana prepoved, da ne sme v restavracijah in drugih lokalih igrati nobena tujezem-ska godba, in so torej izključene tudi ameriške jazz-godbe, ki so bile tukaj zelo priljubljene. -o- NAJSTAREJŠA VOJNA LADJA SREDNJEGA VEKA Švedska vlada z obilnimi prispevki pospešuje in podpira izkopavanje, ki naj razjasni nekatere temnejše dobe švedske zgodovine. Pri izkopavanju se najde mnogo dragocenega gradiva. Nedavno so dvignili z morskega dna v ridar-holmske-m prelivu pri Stock-holmu vojno ladjo, ki je stara najmanj 500 let in se mora smatrati za najstarejši vojni brod srednjega veka. Po načinu gradbe je močno podobna ladjam starih Vikingov, veščih that is a knock-out. Tony hits'mornarjev in morskih razbojnikov daljnega severa. Obita je z železnimi obroči in vezmi V Split je prispelo zadnji mesec precejšnje število berlinskih planincev. Planinci so šli na Dubrovnik, Boko Kotor-sko in Črno goro. -o- Kostanjevica Krava Rožica, last tuk. šum. nadsvetnika inž. Kozjeka, je iztelila trojčet: 2 junčka in 1 teličko. Ves rod je dobro razvit in se živahno mota okoli matere. -o—— Nesreča Delavec Janez Lesar v Ljubljani je sekal drva. Pri sekanju mu je sekira spodrsnila in ga zadela v nogo ter mu presekala žilo. Peljali so ga v bolnico. -o- Kdor se Jbrani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno ikodo. -jxj: Ako ste to jesen namenjeni v staro domovino, ste vabljeni, da se pridružite svojim rojakom, ki bodo odpotovali iz New Yorka v sredo, 1. oktobra t. .1 Ignatz Skoda, c. 3711; Frank Mohar, c. 4033; John Stepeck, c. 3362. John Pavlisin, c. 3921; Stanley Pov- $242.60 $4,353.60 1930, ....................... 1,293.78 Balance ............................................ $128,726.54 }J K °Sta»ek August 31, 1930, Balance.......y...........g........................ $130,020.32 izplačane sledeče: — Death claims paid as follows: 9, doline. Bradish..............................................................$ 5U0-00 ^illia Kimmick ................................................... 1000.00 a'» S. Lesser ........................................................ 1000.00 uPaj Total ..$2500,00 ber, c. 3480. Pri št. 34: Pri št. 40: s die, c. 3975. Izplačani iz Zveze — Paid out of the Association: Pri št. 1: John Stermolc, c. 917, zavarovali ie.bil za $500.00; zdravniki sc ga prenašli neozdravljivega, zato je vrhovni zdravnik priporočal, da se ga izplača, v svoti $250. Pri št. 23: Frank Aupic, c. 2074, je prosil, da se ga izplača v svoti $250.00 za popolno izplačilo. Njegov zdravnik- je priporočal, da se ga izplača, da odide v staro domovino, s čimer priporočilom se je vrhovni zdravnik strinjal ter priporočal, da se ga izplača. Zavarovan je bil za $500.00. Umrli — Died: Pri št. 9 je umrl dne. 17. avgusta, 1930: Geo Kimmick, c. 2501, star 34 let. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu, zavarovan je bil za $1000, pristopil v Zvezo' 15. januarja, 1922, R. 26. . No. 41 Died August 7, 1930: William S. Lesser, c. 4060, Age 18 years. Cause: Cerebro Spinal Meningitis. Insured $1000. Entered the Ass'n Jan. 4, 1929, C. 17. Denver, Colo. August 15, 1930. Anthony Jeršin, gl. tajnik. -O- Društvene vesti in naznanila. ZAHVALA UDELEŽENCEM the notes so low that they can't print them on the music sheet. And then there is Joe Stevens, the banjo-eyed banjo player, and Matt Chermas as the stage property manager, electrician and also the best story teller in town. Matt, you know, was in the Navy at one time. Ho, ho, here's Frank Grande as a very dignified In-terloctor. You ought to see Frank in a Tuxedo. Does he look good? I hope to tell you he does. Come and see him and hear him use the big words in a big way and how this boy can dance. I, it. Ime 5 SuTv^nie sSV ' 'S Nie fcber»ik 15 Sa fch fhunii loKklfr 16 % J^mci ffS**®1 izpi. Bolniške podpore $1.00 11.00 56.00 22.00 20.00 10.00 10.00 88.00 10.00 30.00 20.00 32.00 21.00 20.00 23.00 250.00 $2.00 94.00 74.00 —- Sick Benefits: Št. dr. Ime Lodge No. Name $1.00 30 Michael Lukich 30 Andria Savatovich 1 30 Eliz. Spigareli 38 John Starvasnik 38 Frank Supan 46.00 $2.00 50.00 60.00 98.00 64.00 Skupaj — Total Operacije — $440.00 $669.00 Operations: 5 Matt Yavornik ......................$ 75.00 15 Mary Boricli .......................... 50.Q0 16 Frank Dremel ........................ 100.00 16 John Schumi .......................... 100.00 30 Elizabeth Spigareli ................ 75.00 32 J-ulia Gale ................................ '75.00 V Skupaj — Total ......................;.$475.O0 SKUPNEGA PIKNIKA V imenu društva Zvon št. 6 ZSZ. se vam prav lepo zahvalim, ker ste prišli v tako velikem številu na prvi skupni piknik, ki ga je priredila ZSZ. — Pokazali ste s tem, da smo res vsi skupaj pravi sobratje in, sosestre in prijatelji, ,složni v delu za napredek naše ZSZ. Veseli me, ko vidim naše gl. uradnike, uradnice, člane in prijatelje skupaj v prijateljskih pogovorih. S tem ste vsi in smo vsi pokazali, da nam je vsem pri srcu naša ZSZ., ki je edina na zapadu, da je na tako dobri podlagi in bratski slogi. To smo videli in spozna li, ko nas je prišlo skupaj celo več kakor trikrat več, kakor se je poročalo, da pridejo. Naj bi ne bilo Slovenca na zapadu, ki bi ne bil član ZSZ. V ZSZ imamo veliko društev. — Kaj pa z vami v Kaliforniji in Floridi? Ali ne bi mogli ustano- na njej pa so našli tudi prastari železni top, kamenite in svinčene krogle ter zaboj s smodnikom. Paluba je deloma DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. z znanim angleškim brzopar-nikom Kakor na drugih skupnih potovanjih te linije, se Vam nudijo tudi ob tej priliki razne ugodnosti. Ako hočete hitro in udobno potovati v družbi svojih rojakov priglasite se takoj na LEO ZAKRAJŠEK - c£ - MIDTOWN BANK OF NEW YORK »30—9th Ave., New York, N.Y. POZOR! viti kakega društva in ga pri-klopiti k ZSZ.? Cenjeni mi sobratje in sosestre in prijatelji, oprostite nam, ako ni bilo mogoče vse prav urediti na pikniku. Premislite, da je društvo Zvon majhno društvo po številu članstva, in da je prišlo na Zvezin piknik kar trikrat večje število udeležencev, kakor se je v najugodnejšem času ričakovalo. Prav lepa vam hvala vsem, da ste prišli. Vsak začetek je .seveda težak in se nehote napravi kje kaka pomota, katero vem, da boste blagohotno oprostili. Drugič, ko bomo imeli k^j takega v veliki naselbini, kjer je veliko društvo in bo več delavnih moči, bo vse veliko boljše. Hvala lepa sobratu Anton Ho-chevarju, ki je preskrbel dobre govornike. Hvala lepa tudi sobratu J. Shabal, ker se je veliko zanimal za sport in ki nam je napravil največ zabave. Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN TINKTURO zoper izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še ko renine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganje po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne noge in debelo kožo na nogah. Imam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. Moja zdravila za Ameriko so v Washing-'tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operetno mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Tel. Canal 7172-7173 Chicago, 111. VSAKDO Tel. v uradu: Cicero 610. i Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Eleyatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) Jfc r$? ib rib 4» +* * 4» * 4« ti? 4? * * * i I | * I J I * * * 4* * 4» * i. 2. 3. 4. SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. (šif. 7. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek karto) za katerokoli linijo za v stari kraj V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin ,elektriko in vodo. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ! 1 F Stran '4 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. sepetmbra 1930_ 1 iiiniuaiuniiiiaiiHiiiiBiiiiiHiiiiBiiaiiiiiHiii 1IIIIIMIII—IIIIIMIIIIMIII MIHilMf p £ SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume J A ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec 2 ■llllHlUlHilUiHWIIIIMIiiinilJJlHIJIiiHlliMilijlWlljlBilllllBlllliHIlllHlll Ladja je imela odjadrati dne tretjega junija. Bilo je že prvega in isti večer sem moral odjezditi v Yarmouth, kamor je bila moja prtljaga že odposlana. Vzel sem slovo že povsodi razen na enem kraju, tam, kjer sem si najbolj želel. Izza onega dne, ko sva si bila z Lilijo prisegla večno zvestobo, je še nisem videl, razen pri materinem pogrebu, in takrat nisva govorila. Vse je že kazalo, da bom moral oditi brez slovesa; njen oče me je bil namreč obvestil, da je dal svojim hlapcem naročilo, da me vržejo z njegovega posestva, ako bi se mu približal; v tako sramoto pa se nisem hotel podajati. Hudo mi je bilo, da bi odšel na tako dolgo potovanje, s katerega se kaj lahko tudi nikdar ne bi povrnil, ne da bi se poslovil od nje. V svoji žalosti sem prosil pomoči očeta. "Odhajam odtod," sem mu rekel, "da maščujem skupno našo izgubo in dam, ako treba, svoje življenje za čast našega imena. Podpirajte me v tem." "Sosed Bozard je namenil svojo hčer tvojemu bratu Geoffreyu, ne tebi, Tom," je odgovoril ; "vsak človek lahko stori s tem, kar je njegovo, kakor ga je volja. Vseeno ti hočem pomagati, ako je v moji moči; mene vsaj ne bo segnal izpred vrat. Naroči, naj pripeljejo dva konja, da pojezdiva do njega." Čez pol ure sva bila na cilju in oče je rekel služabniku, da bi rad govoril z gospodarjem. Služabnik me je z ozirom na naročilo gledal po strani, vendar pa naju je peljal v sobo, kjer je sedel gospod Bozard in pil olj. "Dobro jutro, sosed," je rekel Bozard; "dobrodošel si tukaj; s teboj pa si pripeljal nekoga, ki ni dobrodošel, dasi je tvoj sin." "Poslednjikrat ga pripeljem, prijatelj Bozard. Poslušaj njegovo prošnjo, potem pa jo usliši ali odreci. Ako jo zavrneš, ne bova ravno boljša prijatelja. Fant odjezdi nocoj v Yarmouth, kjer se ukrca na ladjo, ki ga popelje na Špansko, da poišče onega človeka, ki je umoril mater. Odhaja iz proste volje, ker je po izvršitvi zločina nehote in nevedo-ma pustil, da je morilec pobegnil; popolnoma prav je, da gre." "Mlad je še in ga bo gotovo izsledil, četudi v tuji deželi," je odgovoril Bozard. "Vseeno mi njegov pogum ugaja in želim mu vse dobro. Kaj pa bi rad od mene?" "Za dovoljenje prosi, da bi se smel posloviti od tvoje hčere. Vem, da ti njegova snubitev ni všeč, in se ne čudim temu; tudi jaz sem za svojo osebo mnenja, da misli še vse prezgodaj na ženitev. Mislim pa, da ne bo nič škodilo, ako bi še enkrat videl dekle,, kajti škoda je že gotova. Sedaj pa prosim odgovora." Gospod Bozard je nekaj časa pomišljal, nato pa je rekel: "Tom je vrl fant, vendar ne bo postal moj zet. Odhaja daleč in morebiti se ne vrne nikoli več. Zavoljo tega nočem, da bi po moji smrti mogel kaj slabega reči o meni. Pojdi ven, Thomas Wingfield, in se postavi pod ti-sto-le bukev; tjekaj pride tudi Lilija in tam lahko govoriš ž njo pol ure — nič več. Glej pa, da ostaneš na mestu, da te bom lahko videl skozi okno. Ne, nobene hvale. Pojdi hitro, preden se mogoče premislim." Odšel sem in z utripajočim srcem čakal pod bukvijo; Lilija se mi je kmalu pridružila; pogled nanjo je bil mojim očem bolj dobro- došel kot angel iz nebes. V resnici skoraj dvomim, ako je mogel kak angel biti lepši od nje, boljši, plemenitejši. "Oj, Tom," je šepnila, ko sem jo bil pozdravil "ali je res, da odhajaš čez morje, da poiščeš tistega Španca ?" "Odhajam, da ga izsledim in ga usmrtim, čim ga najdem. Veš, Lilija, pustil sem, da je pobegnil, da sem zadnjič mogel do tebe, sedaj pa moram pustiti tebe, da morem do njega. Ne, nikar ne jokaj. Prisegel sem, da to storim, in brez časti bi bil, ako bi prelomil prisego." "In zavoljo te tvoje prisege moram jaz biti vdova, Tom, še predno sem postala žena? Odhajaš in nikdar več te ne bom videla." "Kdo ve, draga moja? Moj oče se je bil tudi peljal daleč čez morje in se je srečno vrnil domov, dasi je prestal mnoge nevarnosti." "Da, prišel je nazaj — a ne sam. Mlad si, Tom, in v daljnih deželah so ženske lepe in zale; kako se morem potem obdržati v tvojem srcu, ko bom tako daleč od tebe?" "Prisegam ti, Lilija--" "Nikar, Tom, ne prisegaj, da ne boš povečal števila svojih grehov s tem, da boš prelomil prisego. Vendar, dragi, ne pozabi mene kakor jaz tebe ne bom pozabila. Morebiti — oj, srce se mi krči ob tej misli — sva danes zadnjikrat skupaj na tem svetu. Ako bo tako, morava upati, da se snideva v nebesih. Bodi pa uverjen in zagotovljen, (Ta ti ostanem zvesta, dokler bom živa, in oče sem, oče tja, umreti hočem, preden prelomim zvestobo. Premlada sem še, da bi govorila s tako gotovostjo o prihodnjosti, ampak tako bo, kakor pravim. Oj, ta ločitev je hujša od smrti! Želim, da bi bila midva že spala večno spanje in bila pozabljena med ljudmi. In vendar je najboljše, da greš; ako bi ostal doma, kako bi bilo z nama, ko je oče živ, in on lahko še dolgo živi!" "Večno spanje in pozabljenje pride še vse prekmalu, Lilija; nikomur ni treba posebno dolgo čakati na to. Sedaj pa morava živeti, dokler sva živa. Moliva, da bova živela drug za drugega. Grem v svet iskat srečo in sovražnike, in jaz jo dobim zaradi tebe, da se lahko poročiva." Ona pa je žalostno zmajala z glavo. Sreča bi bila prevelika, Tom. Moški in ženske se redkokdaj poročijo z onimi, katere v resnici ljubijo; ako pa se, se zgodi samo, da jih izgubijo. Midva se v resnici ljubiva in bodiva hvaležna, da sva spoznala, kaj je ljubezen; kajti ker sva se ljubila tukaj, se bova morebiti v najslabšem slučaju ljubila še kje drugje, kjer ne bo nikogar, ki bi nama branil." Govorila sva še dalje, govoreč nerazločne besede ljubezni, upanja in žalosti, kakor pač delajo mladi ljudje v podobnem položaju, naposled pa je Lilija povzdignila oči, se sladko nasmehnila in rekla: "Čas je za odhod, dragi moj. Oče mi že pomiguje z okna. Končano je." "Torej pojdiva," sem rekel hripavo in jo potegnil za deblo stare bukve. Tam sem jo objel in poljubil in ona se ni sramovala vrniti poljub. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA TISKARNA Y Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. v Društva1:— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. ^ Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. TRI NOVE VICTOR PLOŠČE .75c 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran ..................... (Dve priljubljeni narodni pesmi, katere vsakdo rad čuje, zlasti ako jih zapoje dober zbor, kakor je kvartet Jadran.) 23023—Lepa Francka, polka, Oj dekle, kaj tajiš, valček, harmonika in banjo......75c (Na tej plošči igrata Barbič in Miklavec prave slovenske melodije. Prepričajte se sami in naročite to ploščo.)' 23024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana polka, harmonika in banjo ............75c (Harmonika in banjo postaja vedno bolj popularna godba, in tudi gori navedena plošča ugaja.) DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE. 78198—Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester........................- 79483—Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester................- 79484—Korajža velja, polka — Vesela Gorenjka, polka, orkest...........— 80183—Oj, ta zakonski stan — Nova stara pesem, moški kvartet............... 80184—Radi kotla v keho—Raifbar na gauge, moški kvartet --------------------- 80331—Zgubljena pesem, polka — Jolietska S/ovenka, polka, Dajčman.._ 80332—Amerikanec na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija----------- 80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman godba.............. 80481 80482 80526 80527 81250 81413 81414 81454 81455 81204 81519 81520 81713 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester... Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom... Ribniška — Nas maček, petje z orkestrom.. Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.- Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije ........................—................--•- Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije Domače veselje, veseli prizor s pet,—Vesela polka, har. in kitare Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo................................ Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre---------- Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet- s harmoniko------------ Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ......................................... Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko.------ Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio.— 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, petje Adrije.................................................... V-l—Resnično petje kanarčka, Godba, spremljana s petjem slavčkov in kanarčkov ........................... V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje------------------- V-6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneški orkester................... V-l5—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov.......................................-■--. V-23000—Hruškovo drevo, štajerjš, — Stari pečlar, valček, harm., Ahačič. V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio..---- V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio-------- V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajčman-Perush.. V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije...............................— V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, oetje Adrije..........................- 23006—Kmet in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria in Dajčman brata 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hojer trio in zbor................................ 23008—Pod dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio........................ 23009—Tone s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajčman brata........ 23010—Dva gorenjska slavčka — Spomin na Bled, ženski dues s sprem..... 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov,'slovenski orkester.................... 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork. 23013—Kar imam, to ti dam, polka — Vesela dekleta, valček, Hoyer trio 23014—Po gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran................— 23015—Flahauer Štajeriš — Prav vesela, pol, Olbrigov trio na citre............ 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del, Adrija in Hojer......................-.....— 23017—Po valovih, valček — Ne pozabi me, polka, Hojer trio........................ 23018—Krasna Marička, šotis — V divni dolini, landler, orkester................ beni orkester ................................................................................................. Peruš .................................................................................................................. 23020—Ples v skednju, I. in II. del, Adrija in Hojer trio................................ 23021—Novomeški purgar ji, korač. — Trboveljska polka, igra Hojer trio '>9086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................ 73000—Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro, Cigani, mešani zbor, petje. Adrija................................................... 7-3001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija, Hojer.................................................. 73002—Botrinja—Kadar imajo vsi Jožefi god, Adrija in Hoyer trio............ NABOŽNE PLOŠČE. 5275—Vstajenje, Velika noč, pevski zbor Adrija ------------------------------------------------------— 5276—Slovesne litanije Matere božje, Šmarnice, pevski zbor Adrija ___________ 5277—Nova maša. Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija 5319—Našim najdražjim, Momento, mori, petje Adrija t p|o<>00<>0<>00<><><>00oooo9oooj .75 .75 .75 .75 •75. .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 ..75c ..75c .75 1.25 .75 .75 .75 .75 ....75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .73 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 ____________________________ 1.25 _______________________1.25 5320—Slov. polnočnica. 1. in 2. del, Adrija____________________________1.25 5321—Pri božičnem drevescu. Šopek božičnih pesmi, petje Adrija __________________________________ 1.25 23019—Škrjanček, valček — Korajžni fantje, polka, Dajčman..........I...........- .75 68924—Romanje k Materji božji, 1. in 2. del, petje Adrija________________________ 1.25 59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija______________________1.25 SLOVENSKE PIANO ROLE WF 7780—Hej Slovani ......................................................$1.00 WF 6725—Kaj ne bila bi vesela......................1.00 WF 8994—Moj očka so mi rekli ___________________,...„..„.________ 1.00 WF 9214—Kje je moja ljubica, valček—.._______________ WF 9282—Ljubeči spev ............................. WF 9386—Mati zakliče ............................. F 7239—Miramare ..................................... WF 6716—Mladi vojaki ........................... F 7238—Na jadranski obali ..................... F 7232—Ohajska krasotica ...................... F 6730—O j Hrvati, o j junaci ............................................ .75 WF 9374—Pojmo na štajersko ......................._______________ 1.00 VVF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00 WF 7781—Pomladni dihi ................................................. 1.00 WF 7233—Pozdrav ......................................................... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela .................................... 1.00 WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce......................................1.00 1.00 1.00 1.00 .75 1.00 .75 .75 .75 .75 1.00 1.00 F 8728—Sladke vijolice ,valček F 9213—Slovenski poročni ples ___________ WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja WF 9272—V davnih starih časih F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75 WF 6727—Bleski valovčki .............................1.00 WF 7895—Kje so moje rožice? ............................................ 1.00 WF 7690—U boj ...........................................1.00 F 8749—Za jedan časak .....................................................75 Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna 'Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Resnica in le — resnica? Ko bi bilo mogoče resnico takoj in jasno spoznati, bi izostala marsikaka huda borba. Obe strani zatrjujeta, da imata resnico, a resnica more biti le ena. Ko gre navadno za ves kompleks, velik obseg različnih resnic, je borba in prerekanje na dlani, ker vsaj ena ali druga resnica bo na vsaki strani. Pri verskih vprašanjih se o-paža, da je na protikatoliški strani najmanj neko grobo ne-umevanje, trditve, ki niso nikakor utemeljenp. Koliko se je n. pr. pisalo o "jezuitskem načelu, da namen posvečuje sredstva." Niti najmanjšega dokaza za to se ne more doprinesti, a naprej in naprej se pride s tako trditvijo. Ali je pomaga no tistemu, ki tako trdi, ko na taki trditvi ni nič resničnega, ko toraj dotični, ali dotična stranka nima resnice na svoji strani? V listu "The Catholic Monthly" se je vnela razprava med Charlesom C. Marshallom in Hilairom Bellocom o razmerju katoliške cerkve napram državi. Človek bi pričakoval, da bi drugače strokovnjak v cerkvenem pravu, kakršen >je Ch. C Marshall, ne prihajal s trditvami, katere sa naravnost smešne. In vendar trdi o katoliškem nauku in naziranju reči, kakršnih ali sploh ni, ali so povsem napačne. Je nekaj pri vprašanju, kar se ne da takoj spoznati ali dokazati, ker je treba natančnega razločevanja, a so tudi trditve, katere se mora kratkomalo zanikati, ker so naravnost smešne. In celo kak Marshall se jih drži, in mnogi z njim. Komu naj hasne, ko trditve nikakor niso resnične? Katolikom se predbaciva naravnost — malikovanje. Že nad tri sto let se ponavlja taka smešnost, a se bo še naprej. Ne samole od protestantovske strani se ponavlja. Ijedavno od tega je bil urednik Prosvete, g. I. Molek, na Brezjah. Videl je tam nekaj bergelj, zahval, in tudi on piše o — grobem mali-kovanju, in vendar hoče tudi g. Molek operirati le z —: resnico. Kako, ko nima resnice s ta kimi trditvami? Pri slovenskem razumništvu se opazuje neka struja mladih inteligentov. Prišli so iz šole čeških filozofov okoli Masary ka, Drtina . . . Masaryk sam je protestant, pri šoli pa je Hu-sov duh močno v ospredju. Ta skupina nikakor ni morda v vsem v napaki; nikakor ne Imajo celo vrsto dobrih in iz-bornih idej, resničnih idej. V taktiki služijo lahko celo v vzgled, n. pr. pri stališču napram spolne prosvete. Ampak pri tem podtikujejo katoliški strani enako prav smešne stvari, govorijo o laži, svetohlin-stvu, kjer kaj takega ni. S takim podtikavanjem nimajo resnice na svoji strani. Vsaj v tem toraj ne morejo uspeti, ker uspeti more le popolna resnica. Vidi se iz tega, da je odvisno povsem od človeka, posameznika, kako se postavi napram resnici, ker enemu je objektivna resnica jasna, drugi pa trdi ravno nasprotno. Zato tudi borba ne bo prav nikoli popolnoma nehala, ker vsak se mora postaviti na eno stran, človeška narava pa je taka, da se ne bodo nikoli vsi postavili na pravo stran, ko je postavljanje odvisno od svobodnega človeškega odločeva-nja. Materialistu je ta borba za resnico zagonetka, ako se drži svojega materialističnega na-ziranja, pri krščanskem nazi- ranju pa je ta borba čisto naravna. * * * Notica, ki pove več. Notica iz Moskve se je gasila, da se je Stalin iznebil Nikolaja Uglanova, delavskega komisarja, ker mu je bil nasprotnik, in odstranil ga je s_ta' lin, dasi se je Uglanov Stal"111 popolnoma podal. Glasi se dalje, da to kaže, da je. Stal«1 neomejen diktator v Rusiji Za notico je veliko več. bi bil Stalin navaden diktator-bi težko mogel tako postopa"' kakor postopa. Treba je Pie' študirati, kako je Stalin P1'^, do sedanje moči, in kaj Sa pri taki oblasti. Stvar je vre* na posebnega študija, in nl0! da v kratkem o tem več zapišem; Zgorajšnja notica Je notica, je le vest, pove pa ve ko več. Ko KOLIKO JE VELJALO ODKRITJE AMERIKE? Nedavno so objavili spa® listi zanimiv pregled str"3^ prvega potovanja Krištofa \ lumba v Ameriko meseci gusta 1. 1492. Stroške so » tovili na podlagi starih P°s } ladijski tako da je odkritje Am*1'1 veljalo okoli 36,000 pe zet' pflS' TIŠINA V POLARNIH DELIH Ameriški raziskovalec ^ nega tečaja, Byrd, je v ^ voru z nekim poroČeV' zavrnil splošno mnenje vlada v polarnih predelih iH ob drugo, kar je drdranje najtežjih avtomobilov po slabi ptičji kriki in glasovi ^ mnogo drugega hrumi i^, ft da mnogokrat ni bilo ra - - d* hi|o ni nobene besede, žal polarnega hrumenje mogoče zajeti v gram0;; & rjO ploščo, kajti v mrazu ^ p pinj odpovedo vsi aP^iiJi*1'1 to so tudi mnogo man.1 nego so bili nameraval'- ----mA^ SUHAŠKI AGENTI * ' DENI Ve Elizabeth, N. J- — nih knjig velikega — podjetja Pingon v pristal-1^ Palos, odkoder je Kolumb ^ plul v Ameriko. Iz teh » ^ je razvidno, da je imel K° .j na leto 1600 pezet (okoli ^ dolarjev), poveljnika obe ^ dij pa, ki sta Kolumbovo ' spremljala, sta pa pi"eJe ;f 900 pezet na leto. Moštv°]()( dobivalo mesečno po 50 1 eV, ($5.00), za prehrano vsa^ mornarja pa je bilo J no po 6 pezet. Oprava V j\ treh malih ladij je veljala4:11 tisoč pezet. Stroške v -22,000 pezet so Kolu1"™ njegovem povratku P° t ju* tišina, da mora na nerv°' < modernega Človeka v' . eji kakor mirno ozračje . j? sanatorija. Temu naSP10^? javlja Byrd, da je hr^s na tečaju tako silno, hrupom v civiliziranih P^ f jinah niti primerjati ne .j,sj strašno silo se mešajo .'^./i med seboj najrazličnejši . j« in glasovi, ki jih tudi ^ prekine. Hropenje kitov>^.fi ju brizgavajo vodo, bevska ^ jit grohotanje neštetih tu 1 ^ mrožov, lomljenje ledu ^ t zu 70 stopinj, drgnenie ^ darjanje ledenih plošč J slišati toV°J ni iMizaDetn, in. so > prohibicijski agent^^. in ? tO pravili preiskavo Rising Sun pivovarni: ^ ujetih enajst oseb, ^ ^ nameravali aretirati, ^ n revolverji «eta na nje z __. znanih moških, j"1 oprosti osem jetnikov nem enega agentov ustreli. do ŠIRITE AMER. SLOV*