Častimo, Slovenci, dostojno sv. Cirila in Metoda! Gotovo je, da sta sv. brata Ciril in Metod tudi po Slovenskem učila, zlasti na slovenskem Štajarju. To se je lahko zgodilo, ko sta 1. 867. potovala prvikrat v Rim skozi slovenske kraje nesoč s seboj ostanke sv. Klementa, rimskega papeža. Gotovo sta se na večih krajih mudila, podučevala ljudi ter je vnemala za Kristusov nauk. Pri tem sta jim pripovedovala o sv. mučenikih, posebno o sv. Klementu, kateri svetnik se je Slovencem jako priljubil, česar nas še dandanes mnogoštevilni Klemenčiči spominjajo. Ko se je po smrtu sv. Cirila sv. Metod vračal iz Rima, utrjeval je poidoč Slovence v sveti veri. Takrat je radi nemirov na Moravskem ostal pri panonskem knezu Kocelju ter je oznanjeval evangelj panonskim ali ogerskim Slovencem. Tedaj je lahko pogosto prihajal čez Muro v Slovenske gorice. Ako pa je res bil Koceljev sedež na Štajarskem, in sicer, kakor v najnovejšem času trde zgodovinarji Zahn, Slekovec in Janžekovič, blizu sedanjega slavnega Vržeja, tedaj je sv. Metod gotovo misijonaril po celem južnem Štajarju in še dalje. Slomšek m Fekonja tudi omenjata, da se še v Jarenini v Slov. goricah dandanes pripoveduje, da sta sv. brata na svojem potu v Rim pred tisoč leti tamkaj božjo službo opravljala v slovenskem jeziku in Slovence učila. Sv. brata sta torej po Slovenskem hodila in naše pradede učila ter gotovo na večih krajih tudi popevala sv. mašo v slovenskem jeziku. Ali tedaj ne zaslužita, da Se ju posebej in bolj častimo, nego doslej ? Temu bo pač pritrdil vsak Slovenec. Toda tako velika^vetnika še doslej na Slovenskem nimata ne ene",lastpe cerkve ali kapele, kjer bi se lahko božja služba opfavljala, in tudi majhnih kapelic, postavljenih njima na čast, je menda malo na Slovenskem. Mar-li ne zahtevana^a." čast in naša hvaležnost do slovanskih apostolov, dal njima tudi na Slovenskem stavimo v fiast cerkve in Drugi slovanski narodi imajo mnogo božjih hiS, postavljenih y čast sv. Cirilu in Metodu, le mi Slovenci še doslej nismo mislili na to. Sv. oče Leon XIII., ta veliki prijatelj Slovanov in goreči častilec sv. bratov, dali so 1. 1887. v cerkvi sv. Klementa v Rimu postaviti prekrasno kapelo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu; tudi v Loreti sta dobila naša svetnika po prizadevanju sv. očeta in škofa Strosstaayerja posebno kapelico. Ako cel6 poglavar svete cerkve na ta način častijo sv. Cirila in Metoda, je pač naša dolžnost, da jih posnemamo. Zeleti je tedaj, da prej ali slej tudi Slovenci sezidamo lepo cerkev njima na čast, kjerkoli že bodi. Dokler pa še ni mogoče tega izvršiti, stavimo jima vsaj kapelice na čast. Slovenci imamo tu«ll prelepo molitveno družbo sv. Cirila in Metoda za zjedinjenje ločenlh slovanskih bratov s katoliško cerkvijo, katero so nam ustanovili leta 1852. nesmrtni naš Slomšek in h kateri so nedavno umrli nepozabni Kosar v »Večernicah« 1.1887. tako prisrčno vabili vse Slovence. Tudi naša velevažna in prepotrebna šolska družba sv. Cirila in Metoda nosi njuno slavno ime. Slovenci! Pristopajmo obilno k tema družbama, ki imata obe tako vzvišen namen! Gastimo torej odslej še vse lepše in dostojnejše sv. Cirila in Metoda, posebno s zidanjem cerkva in ka* pelic njima na čast ter z vedno obilnejšim pristopanjem k omenjeniina družbama v naš duševni in telesni prid. Nas bode to vzpodbujalo v težavnem boju za zemeljski in nebeški obstanek, naša priprošnjika pa se bosta radi tega veselila v nebesih nad pridnimi in pobožnirai Slovenci. Ciriljev.