LJUB L J A?.' številka 30 stot. Letnik Ll EDINOST J hI !fli8|fl.j f meiece I ar , v fcrc+.ct^4 «11 rt T. k*, A UreAuitra is «pra»»»ttve: Trat (3), ulica, S. FrueciM 4'Anim 39. T* lefaa 11-51. Dapi* saj te paiiiiala izključaa ureiaiitvu, o^ci, reklamacije ia ictar pa upraviiitTa Rakapin te ae vračaja. Ncfraakiraaa {vi&n>« se »e j ara en: a j©. — Last, zalažba ta tisk Tiskarne „Edinost* rotfuredništva a G«rici: ulica desue Otrdiicci St. 7, I. n. — Telet it 127 Glavni in odgovorni urednik: pra*. Filip Peric Najpopolnejšo izbero dobite v zlatarnici tL •EDINOST? V Trstu, dne 14. decembra 1921. Udje la beograjskem dvoru Liuba Davidović, Prlbićević, dr. Komolec in Uzunović v avdijenci - Krstna slava na dvora BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes se je na dvoru praznovala krstna slava. Navzlic temu pa se je danes nadaljevalo delo ca rešitev krize. Tekom popoldne je kralj konsultira! po vrsti Ljubo dovića, Svetozarja Pribićevića in končno dr. Korošca. Iz zanesljivih virov se doznava, da je Davidović nasvetoval kralju volilno vlado z motivacijo, da so sedanjega težkega stanja v drŽavi po njegovem mnenju krive prejšnje volitve, ki so se godile napačno. Ako bi se pokazalo, da iz drugih razlogov volilna vlada ni umestna, je Davidović nasvetoval koncentracijsko vlado. Sve-tozar Pribićević ni hotel novinarjem dati nikakih izjav. Zatrjuje pa se, da je kralju nasvetoval ono, kar je doslej na vseh svojih zborovanjih povdarjal, t. j., da se razpišejo volitve, ker da je to edino mogoče sredstvo, ker sedanja narodna skupščina ni sposobna sprejeti novih zakonov in razrešiti gospodarske krizo, da se reši sedanja težka situacija. Glededr. Korošca se smatra, da je tudi on zavzel enako stališče kakor Davidović. To se sodi po tem, ker so Davidović. dr. Korošec, Marinkovič in dr. Spaho popoldne dolgo časa med seboj konfearali o predjstoječem konzultiranju. BEOGRAD, 13. (Izv.) Uzunović je bil zvečer v predsedništvu vlade. Ko je odhajal je izjavil novinarjem, da še ni prejel komunikeja o< današnjih avdi-jencah. Nato je Uzunović odšel zopet na dvor, kar je povzročilo precejšnjo senzacijo. ^^^^^^ Seja vodstva fašistovske stranke se bo vršila še tekom tega tedna RIM, 13. (Izv.) Kakor se zatrjuje, se l>o vršila že tolikokrat odložena seja vodstva fašistovske stranke prav gotovo še tekom tega tedna. Znano je, da se bo vršila ta seja, pod predsedstvom načelnika vlade on. Mussolinija. Na njenem dnevnem redu je predvidevano končno in definitivno določanje seznama novih strankinih, pokrajinskih tajnikov. _ Sej m razveljavil odlok, ki je omejeval tiskovno svobodo - Burni prizori na seji VARŠAVA, 12. Na seji, ki se je vršila v petek, je poljski sej m s soglasnim sklepom razveljavil reakcijonami odlok o omejitvi tiskovne svobode. Ta sklep sejma pa bo stopil v veljavo še le s 1. januarja pr. leta. Tako bo vlada lahko izdelala nov tiskovni zakon, ki bo nadomestil dosedanjega. V opozici-jonalnih krogih sicer pravijo, da novi zakon ne bo mnogo boljši od sedanjih dekretov. Gotovega pa. v tem pogledu ni še nič. ^ Tekom razprave, ki se je vršilajbv sejmu, so radikalne leviičarske stranke ostro napadale vlado in maršala Pil-sudskega. Velik vihar je na seji povzročila izjava nekega poslanca, da je policija na nasilen način preprečila neki volilni shod v vzhodnih pokrajinah. Trdil je, da so ob tej priliki policijski organi pretepli nekatere poslance in kakili sto udeležencev shoda, ki ga je sklicala neodvisna kmečka stranka. V dokaz svojih trditev je poslanec vzel iz svoje torbe in vrgel med poslance obleko, ki jo je nosil na dan shoda in ki je bila vsa, okrvavljena* Ta demonstracija je povzročila velik hrup, tako da se seja ni mogla nadaljevati. Sovjetski vohuni v Varšavi VARŠAVA, 12. Listi poročajo, da je policija prišla na sled skupini vohunov, ki ie bila v službi sovjetov. Volumsko akcijo je vodil neki Chmielew-ski bivši načelnik policije v Radomii, ki je bil svoj čas obsojen na štiri leta ječe, ker se je pustil podkupiti. hoslovaška stalno pripravljena na oni hip, ko Rusija zopet zavzame svoje mesto v Evropi. Nato se dotika poročilo Malega sporazuma. V mesecu juliju se je vršilo posvetovanje zastopnikov Malega sporazuma na Bledu in tam se je nagia- narodnega značaja, katero morajo re- os ter drobec ter prifrčal mladeniču s tako šiti močnejši Činitelji nego je čehoslo-1 sll° v tevo oko, da mu je predrl jabolko vaška republika. Rešitev pa pride kmalu in tudi tu ne bo Čehoslovaška zanemarjala svojih nalog. Tudi glede cer-kveno-političnih vprašanj se dr. BeneS nadeja, da ne bodo povzročila nikakih Nesrečni vloiautti je dobil prvo pomoč o.l ladjedelmškega zdravnika, nato se na njegov nasvet podal v tukajšnjo bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne, pa bo menda kljub temu najbrž izgubil oko. Posledica majhne nezgode. — Par minut panike v tobačnem skladišču. Včeraj popoldne se je dogodila v velikem skladišču tobaka v prosti luki Dne a D'Ao-sta, v katerem je zaposlenih mnogo delavk, majhna nezgoda, ki je povzročila par minut divje zmešnjave. Okoli 16. ure je pri električni napeljavi v skladišču v četrtem nadstropju hangarja št. 72 nastal kratek stik, radi česar je na tistem mestu zagorela izolirajoča svila pri žici. Ko so številne delavke zapazile plamenček, se jih je polastila divja panika; meneč, da bo izbruhnil požar, so začele trum orna bežati proti izhodu, da bi čimprej prišle skladišča. Ker ima srtrah velike oči, se je z bliskovito naglico raznesel gtae, da skladišče gori. V drugem oddelku skladičCe se je tedaj mudil 29-letni mehanik Bruno Bertolini, stanujoč v ulici A. Vespucci št. 11, kateri je — ko je začul, da gori — skočil k omarici hidranta, da tu spustil vodo. Toda baš v hipu, ko je hotel odpreti omarico, so pri-hriaaaele prestrašene ženske in ga v gnječi potisnile proti šipi, tako da jo je nehote - zdrobil z golo roko. Pri tem se je mladenič .. . .političnih činiteJtev se bo4o zahtevali • hudo ranil na desnem zapestju: prerezal Pogajanja o nerešenih in spornih vpraw bziri in žrtve ^ velike občedržavne i ši je kit* in si tudi žile poškodoval. Siro-sanjih, toda Vatikan je stal na stališču, naloge in dolžnosti. mak se je moral zateči v mastno bolnišni- šalo, da se ima Mali sporazum tolmač mednarodnih sporov, čiti kot splošnoevropski pojav in ne j Pred nami so — je rekel minister da-kot zveza, ki bi bila naperjena proti ije _ ge težke naloge. Nerazveseljive Ogrski. Treba je ugotoviti, da delajo gospodarske razmere v Evropi se la-države Malega sporazuma na tem, da hkn ge poslabšajo, toda mednarodna pride do zbližanja med njimi in Ogrsko, gospodarska konferenca, ki se priprav-o čemer pričajo razne pogodbe, ki so ija in katere se udeležijo tudi naši izbile že podpisane s to državo. j vedenci, nam bo pokazala pot k vsaj Enako se stalno krepijo odnošaji z delni rešitvi krize. Minister upa, da bo Avstrijo, a na drugi strani se razvese- storjen, v najkrajšem času poskus za ljivo razvijajo odnošaji med Čehoslova- ^klicanje mednarodne konference za ško ter Jugoslavijo in Romunsko. Od-jrazorožjtev? in t(> najkasneje v "začetku noša j i s Poljsko so od letošnje pomla- \ 1928. To je najtežje vprašanje in če di popolnoma urejeni. Arbitražna in se \e nekaj doseže, bo pomenilo tudi to trgovinska pogodba jamčita za trajnost že velik uspeh dobrih odnošajev med obema država, Ql€de bodo$e zunMlje politike je re-ma. Tudi odnošaji z Italijo so prijatelj- kel Beneš da bo odgoyr^iaXB> i&iXm kI'h ^J6 H "a čelom kot dosedanja, ker je ta varo- obeh straneh. Odnošaji z Rusijo so isti vala vse interese države. Kakor do se- kot v začetku tekočega leta. da- ^ ^ delalo na noliu čehoslovaške Glede odnošajev med Čehoslovaško in 'Zuianje politike - je zaključil minister Vatikanom izjavlja poročilo, da je bila Bpneš poročilo - in od notranj Cehoslovaška vedno pripravljena na da bi bilo mogoče začeti pogajanja še le po lanski Husovi proslavi. V zadnjih mesecih je bilo izmenjanih med Čeho- Drobne vesti co, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kake tri tedne. Medtem se je ugotovilo, da je bil alarm v skladišču neutemeljen, kajti «požar» se slovaško vlado in Vatikanom par not —Velika suša vlada v Avstraliji. Pravijo, o cerkvenopolitičnih vprašanjih in dok- da take nesreče še ni bilo v tistih krajih, je omeji; le na to, da je pregorelo par cen-tor Beneš izraža upanje, da bodo dov«s Obširni gozdovi gorijo - ogenj je povzro- ^imefrov izolirajoče svile pri električni na- dli ti poskusi do rednih podajanj, kar ^^^^J^J^IS? StEf? Č^l x . ji, , , . - - ne je poginilo, pa diruge stranke pa 2 mandata V sedmih po besedah dr. Beneša. — samo od Ce- volilnih oferefcjih se bodo vrnile ponovne hoslovaške, ker je to vprašanje med- volitve. DNEVNE VESTI MFMF7A I njihovem življenj*! običajih in njiboreM J »osedstvu pred več kot 1000 leti. Opozarjamo čitateljice in čitatelje na1 Mnjiga I*de prihodnji teden, bo ob>ogaia naš novi podlistek «Nemeza», ki se okoU 60 strani in bo na prodaj v knjigarni ^prične objavljati z današnjo številko..štoka v Trstu. _ Nemeza, boginja, pravičnega mašče- Prultiftit VMtl vanja vlada nad usodo junakov naše j __ Fmko ^^^ .Majdrik. EKspoze Celioslouaškesd zunanjega ministra dr. Beneša Čehoslovaški zunanji minister je podal te dni pred odborom poslanske zbornice za zunanje stvari obširen političen ekspoze s poročilom o sedanjem mednarodnem položaju. Namesto zunanjega ministra dr. Beneša, ki se nahaja v Ženevi, pa je Čital to važno in zanimivo poročilo, njegov pomočnik v čehoslovaškem zunanjem ministrstvu dr. Girsa. Ekspozć se nanaša na dogodke do prvih dni novembra, a o do^ godkih zadnjih dni bo poročal dr. Beneš sam po svojem povratku. V ekspozeju se razpravlja najprej o vstopu Nemčije v Družbo narodov in o sporu radi stalnega sedeža v Svetu. Poročilo ugotavlja nato, da se danes že izvaja *v Družbi narodov politika miru in sloge brez zmagovalcev in premagancev. Lokarnska pogodba in vstop Nemčije v Družbo narodov pomeni začetek nove dobe v evropski politiki. Za Čehoslova^ko imajo ti dogodki izredno veliko važnost, kajti po sporazumu med Francijo in Nemčijo postane njen mednarodno-politični položaj mnogo lažji. Odnošaji med Čehoslovaško in Nemčijo postajajo Čedalje bolj prijateljski in so se z locarnsko pogodbo utrdili. Kakor napram Nemčiji, tako vodi Cehoslovaška tudi napram Rusiji politiko, ki naj odstranjuje krize. Po besedah ministra Beneša mora biti Če- povesti. V odličnih plemiških krogih se ^^ Poztvajo se vsi tl&Qi -n Clani da vrsi glavno dejanje zaaumive povesti. se udeležijo sestanka, ki se bo vršil v sredo Med glavnimi osebami nahajamo boga- - dne 15. t. m. ob 8. uri v društveni sobi. tega Juda, ki si prizadeva dobiti pri- Radi izredne važnosti tega sestanka, je stop v ponosno aristokratsko družbo, prisotnsot vseh članov in članic obvezna. V njej si tudi izbere nevesto, toda ple-i Točnost! — Pevovodja._ menska razlika in plemenski predsod-' I ■■ - ki ga oddalje od nje. Vrši se silovit boj IZ inSSRAflfl tlVllCIlIl za njegovo ljubljeno dekle, a v tem, -- boju zmaga predsodek in v ludu se Cela drnMaa v nevarnosti, da se "rtuiH z porodi1 misel strašnega maščevanja.' Toda kaj so Človeški načrti napram Ne-mezi, ki išče svoje pravično maščevanje po svojih poteh? Človeške strasti int nebrzdanosti se zaletajo v steno in se' utici Bergamaečo družina 33-letne Koroli-odbijajo pred strogo boginjo maščeva-! ™ ^^z, obstoječa razen nje in težaka nja vsega hudega.Ljuhezen ^^^ ^ ^a' jeza m maščevanje mečejo ljudi sem rije in komaj u.m£!Sečne Perine. V tej in tja, da postanejo igrača neizbezne jazbini, ki je kuhinja in spalnica obenem, usodnosti. Stroga* boginja čuva nad se je v nedeljo zvečer pripetila nesreča, ki tem, da se vse te strasti izravnajo v bi bila skoro imela tragične posledice.. Ker ogljenfievia dveklsosn V mračni, vlažni in zatohli sobi, bolj podobni živalskemu brlogu nego človeškemu bivališču stanuje v pritličju hiše št. 13 v pravično razdeljenem trpljenju in pravično razdeljeni kazni v brlogu ni ognjišča, mora Kermazeva kuhati na majhnem ročnem ognjišču, kar je Velezanimivo glavno dejanje je pre- združT z velikimi neprilikami, , .V . . J i .. zlasti pozimi, ko mora biti prostor radi pleteno z nepričakovanimi zapletljaji ^ &koro vedno zaprt. Kakor navadno in napetimi prizori. Uverjeni smo, da v^ dan, je ženska predsinočnjim zane- bo ta podlistek; privabil še mnogo novih bralcev in bralk. Odhod prefekta Sr. off. Gosti Sinoči od 17 do 20. ure je priredil dosedanji tržaški prefekt gr. uff. Gasti v tukajšnji prefekturi poslovilno čajanko. Povodom svojega odhoda je podaril g. prefekt raznim zavodom in ustanovam svoto 3223.70 lir. Med drugimi je tudi dar v znesku 500 lir za ubožce tomajske in av-berske občine. Prefekt gr. uff. Gasti je prišel v Trst po hčerki" Marijo "in Pierino iz prvem atentatu na načelnika vlade, ki se smrtne nevarnosti, kajti vse tri so bile že je izvršil lani 5. novembra; njegov prednik hudo zastrupljene z ogljenčevim dvoki-na tržaški prefekturi je bil sedaj že pokoj- som. Tudi Ludi in mala Karolina sta se tila ročno ognjišče, da bi skuhala večerjo. Toda ni bila še gotova s svojim delom, ko jo je začela boleti glava in končno jo je obšla taka slabost, da je padla v nezavest. Tako se je zgodilo tudi z ostalimi člani družine. Izba se je bila namreč napolnila s strupenim ogljenčevim dvokisom, ki je puhtel z ognjišča in začel polagoma dušiti vse navzočne. Ludi je še imel toliko moči, 1 da je vstal in hitel iskat pomoči. Telefoniral je rešilni postaji odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik. Ta je dospel baš v pravem času, da je potom u-metnega dihanja rešil Kermazovo in njeni neposredne' ni prefekt Moroni. Hsrovfl si Jemlje predHem.... Iz raznih krajev tržaške okolice nam prinašajo naši prijatelji pomladanske cvetlice, cvetje sadnih dreves in podobne predujme, ki si jih jemlje letos narava na prihodnjo pomlad. Med drugim nam je prine- počutila še precej slabo, a sta si kmalu o-pomogla. Kermazeva in njeni ostali dve hčerki pa so bile prepeljane v mestno bolnišnico. Njihovo stanje je precej resno. V morje je padla Kaij je '48-letna Ivanka IvanČiČ, stanujoča v ulici Pescheria št. 14, predpreteklo noč okoli 1. ure iskala na nabrežju Nazario sel neki naš kmetovalec iz okolice tudi par i Sauro, ni znano, gotovo pa je, da ob tako vni n/1 r»v a I n.rr o eimlvvrin 7o.:»rwl f o rl rv?r in vn nrvnni a od nrlkrhnil Mezetičeve, ki se skuša obtežiti z vso težko krivio — ki sicer m krivda v smislu zakona. Toda to ni logično — ako bi Mozetičeva imela vsaj del krivde na sebi, bi danes bila mrtva žeaafe*, ne močki. In ako se pomisli, da je po dejanju iskal Coinisso razjarjen, kot obseden, svojo soprogo, moramo priti do aaključka, da se je Ilo ta dan na živinskem trgu še ponovno padanje cen goveji živini, zelo visoka cena senu. dobre cene drvam- za. kurjavo. Novica o ustanovitvi goriške prefekture je prodrla ta teden počasi do poslednje goriške vasice. Cena briškemu vinu, onim malim letošnjim, količinam, se je ta teden, hvala Bogu začela cena dvigati. V nekaterih vaseh je še vedno živo izseljenih ko gibanje posebno za južno Ameriko. V okoliških vaseh ni vest o priključitvi h Goiici posebno vzdraanHa ljudi. Dosedanje slabe kamisarske občinske uprave so čisto odvrnile zanimanje dotičnih prebivalstev od občinskega upravljanja. Le posamezni stanovi kot n. pr. trgovci, gostilničarji delajo na tihem račune koliko bodo pridobili ali pa izgubili z goriškim meščanstvom. Koš sv. Miklavža je bil letos zvrhoma — prazen. Žalostno so zrli otroci po oknih na deželi- v nastavljene škornje, kjer so bili le krhlji, jabolka in drugi domači za.i-stonjski darovi; krizo je imel hudo, denarno, kot mi vsi zemljani in ga je bilo zato sram. Skoro neopaženo je šel mimo. 5e v d ruš vili se ni hotel ustaviti. Dražba lesa. Dne 20. decembra ob 2. uri popoldne se bo v gozdnem uradu na Trbižu vršila dražba 13.20C kubičnih metrov lesa iz trbiških državnih gozdov. Ponudbe tajne v kuverti na kolkovani poli za 3 lire. Dne 21. decembra ob 2. uri popoldne se bo v gozdnem uradu na Trbižu vršila dražba 10.150 kubičnih metrov lesa iz belope-ških državnih gozdov. KAKAU Prostovoljna požarna strafa v Drugo leto bo praznovala kanalska prostovoljna požarna straža svojo 50-tetHico. Za ta jubilej se delajo že priprave in bomo ob priliki natančneje poročali. Prostovoljna požarna straža ima v občinski hiši svoje prostore, kjer ima. tudi shranjeno orodje . Četa šteje 20 mož in stoji pod poveljstvom Vladimirja. Krizniča. Čeravno brez najpotrebnejših gasilnih pripomočkov, so naši domači gasilci tudi v povojni dobi večkrat uspešno nastopili pri požarih in povodnjih. O priliki nove motorne brizgainice ae je vršila v ožjem krogu majhna slovesnost, IDRIJA. Opozorilo davkoplačevalcem. V občinskem uradu so na vpogled seznami različnih davkov. Opozarjamo naše davkoplačevalce, da se prepričajo o pravilni uvrstitvi in odmeri teh davkov, ker rekur-zna doba nekaterih, poteče že 20. Uk. meseca. Tarnanje onih, ki ne vlože pravočasno rekurzov, bo pozneje brezuspešno in treba bo plačati. je g. Fajgelj dal dobro izpričevalo. Mislil" j v polplatno vez. 84 Din., v polusnje vez. sem nekoč, ko je izdal svoje Domače živali, uq Djj^ Idrijske gospe in gospodične so tudi letos v nedeljo dne 5. t. m. zvečer ob 18. uri, priredile našim malčkom v kr. rud. gledališču lep »Miklavžev večero, ki se je ob jako obilni udeležbi sijajno obnese 1. Obdaro-vanih je bilo veliko otrok z raznimi praktičnimi darovi^ pa tudi a aladšacami in pecivom. Prireditve se je udeležilo tudi veliko tu Živečih Italijanov, ki so se zelo po- > da je začel lesti rakovo pot. Pa me je znova prepričal, da kadar po eni poti ni mogoče več dalje, se pa druga ubere. V sedanjem novem romanu ni nič iskane smešnosti, sploh ni v njej. humorja. Zato je roman neprisiljeno in hvaležno čtivo vsej deželi. Goriški zdravnik dr. Bačar je doprinesel Četrti zvezek Zbranih spisov Ivana) Cankraja. ki nam redno prihajajo po dvakrat na leto kot darilo za božič in veliko noč, obsega dve knjigi, katerih prva je izšla ob koncu L 1901. in. druga, v začetku L 19Q2. «Knjiga za lahkomi- 5ST.S.E iltiL^L selae ljudi« je najbolj revolucionarna zdravniška knjiga, druga je «Naši kraji v preteklosti«, ki jo je on, nasvetoval. Najprej o njegovi lastni zdravniški knjigi: Glede klišejev se je uredništvo zadruge samo opravičilo. Jaz bi dodal samo še, da so klišeji res slabi in bi bilo želeti izpopolnitve v prihodnjem letu. Naj G. M. do časa poskrbi, da bo stvar v redu. Kar se obdelane snovi in pa obdelave tiče moram reči samo, da se je gosp. doktor potrudil in dal slovenskemu narodu lep i, . . . ,. _ , v -i ---—----»--- ---— ----mt i.un uun in uai isiuvcua&ciiiu ucti uuu icu kateri so prisostvovali vsi člani ter naš hvalne izrekli »tako lepo uspeli prireditvi.! dar s svojim poljudnim znanstvom. Vred- preč. g. dekan, ki je opravil biagoslovljenje.. Načelnik požarne hrambe je imel na zbrano četo sledeči nagovor: «Kmalu bo minilo 50 let, odkar so naši očetje in dedje ustanovili društvo, ki naj bi bilo v pomoč in bran ognjenim jezikom. Z raznimi podporami in darovi so si nabavili najpotrebnejše, in ko smo podedovali mi oporoko i svojih očetov in dedov, smo lahko s po-! nosom zrli na naš inventar. Imeli smo 2 brizgalnid, krasno zlcttljivo lestev, obleke, ter vso drugo pripravo. Ko je prihrumela vojna vihra, nam je razpršila Člane na vse strani ter nam je uničila vse, kar smo imeli Naše društvo je izgubilo v tistih strašnih letih svojega poveljnika tov. Adalberta Ivančica ter člana tov. Miho Kodeljo in Petra Loviščeka. Spommjajmo se teh naših padlih tovarišev ter zakličimo jim bratovsko: slava! — Ko smo se po petletnem prisilnem odmoru zopet sestati, smo si podali roke ter sklenili takoj obnoviti naše domače gasilno društvo. In res: v naših srcih ni zamrlo to plemenito čustvo, da pomagamo svojemu bližnjemu v nesreči. Sestavili smo Gospom in gospodičnam za njih trud naše ' nosi knjige tiči v načinu obdelave priznanje! Pripominjamo* da so bile opaž- meta. Ko sem knjigo prijel v roke, ke nekaterih oae& pri vhodu, ki pa menda ne razumejo, »tvori popolnoma, neumestne in nepotrebne. Razstava unwfnefpt VKSBB}& V razfožbi trgovine «Smger» so razstavljena dela tečaja za> umetna vezenje, ki se je vršil v mesecu novembru brezplačno. Ker so razs£a.vfj eni predmeti dela začetnic, moramo ffripoziuati lep uspeh ter časti-tati tvrdki in. učenkam. Dela. bodo razstavljena 14 dni, ter so-vredna, da se jih občinstvo ogleda. knjiga Ivana Cankarja, je najjasnejša in najbolj drzna izpoved filozofskih in socialnih nazorov njegove mladosti. V njej se đružT nietschejanstvo s socializmom in nihilizmom, a hkrati ae (Dalje na IV. strani) ZBiraosf Umetnost Knjige Goriške Matice predme ie bilo nekako strah. Mislil sem, da bo v nji nakopičenega naštevanja in kratkega podajanja že znanih reči. Pa temu ni tako. Dr. Bačar zna biti zabaven in poučen obenem, v knjigi ni nič dolgočasnega.'In vsakega bo zanimalo* kako je njegovo telo, kako je sestavljeno in iz česa, v obilici našel v tej knjigi. «Naši kraji v preteklosti« pa je zbirka posameznih zgodb iz zgodovine naše dežele. Odstavki so posneti največ po knjigah S. Rutarja. Urednik g. Fr. Bevk je hotel s to knjigo dati našim deželanom zanimivo čtivo o njih vaseh in krajih v preteklosti ter je izpopolnim knjiga že s posameznimi odstavki v koledarju. Namen se je dokaj | posrečil. Ljudje bodo s knjigo zadovoljni,' čeravno ni povsem jasna in podrobna. Jaz ZAHVALA Zahvaljujemo se ponovno- vsem, ki so pripomaw gH pri pogrebu našega nepozabnega Jožefa Srebrni? upokojenega, učitelja počastiti njegov spomin. Pred. duhovščini posebno pevskemu zboru. za. ganljive žalostinke ter g, po-ter bo tega deštatu M. M. za poklonitev venca občine in za 1 poslovilni govor ob odprtem grobu. SOLKAN, 19. decembra 1926. Rodbina SREBRNZČ. MALI OGLASI BERUTMCHOILv* F*h,°"" 23 pouk prevodi v vseh jezikih. (1318 Že dobršen fes je,, odkar so knjige Gor. Matice v prometu. Lepa knjiga Fr. uevna: Brat Franeišetegre že v drugi natisk, ostale ____ __ so posegle na deželo in zadovoljile ljudi. ___ vojnoodškodninsko *To Je najboljše znamenje za knjige, naj- prošnjo ter si ob enem nabavili nekaj naj- boljše izpričevalo, za G. M. bi si želel zgodovinske knjige, ki bi obdelo- ZIDARSKI mojster išče službe kot stavbni vodja, vala našo zgodovino poljudno, nekako v Eler Ivan, Elerji št. 219, Milje. 1883 obliki pripovedovanja. Bojim se namreč, da oni, ki nima vsaj malo podlage iz zgodovine ne bo razumel stvari v knjigi. Lep! primer takega pripovedovanja, kot ga svetu em, najdem v koledarju. Obdelati posa- potrebnejše-ga orodja. A šele po dolgih le- j Mislim da je prva rn največja dolžnost ^t^^^^J^^T^^Sf11^ tih se je uresničila naša vreča želja. Z_ ravno ta, da knjige ljudi zadovolje, da so ORGANIST in pevovodja, absolvent orglarske Šole i in osmega razreda šole Glasbene matice v L j ubijani, išče mesta, pod pogojem, da se mu preskrbi še postranski zaslužek. Zadovolji ae tudi z navadnim delom. Službo nastopi lahko o Božiču. Ponudbe pod «Glasbenika na tržaško upravništvo. 1866 je denarjem vome odbodnikne smo si kupiTi novo brizgalnico ter 300 m cevi. Marsikaj nam še manjka. A imam upanje, da si bomo sčasoma nabavili vse ono, kar nam še manjka. Slovenski pregovor pravir Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo-. In tudi mi se hočemo po tem ravnati. Zato prosim našega preč. g. dekana, da bi blagoslovil našo novo motorno- briz-grahniro in orodje. S temi novimi rešilnimi pripomočki naj bi Vi, dragi tovariši, zaupajoč v božjo previdnost, tem nspešneie pomagali v nesrečah. Čutim se dolžen, da se spominiam z vso hvaležnostjo naše do- tako prirejene in tako izbrane, da lahko služijo za pouk in zabavo. To leto je Matica svoj namen govoljno dosegla, lier je že g. Fr. S. Rupnik obljubil, da b« o slovniških pogreških pisal in jezik na. splošno s te strani ocenil, bom jaz-pokazal'knjige v njih drugi luči; osvetlil bom njih vrednost z gornjega vidika koristnega in zabavno-lepega. Koledar, ki ima služiti nekako obema stranema namena je letos lep. Informativnih člankov j a dokaj, razni m spominom naših velikih .mož posvečenih tudi. Zlasti zanimiv in z dokazi podprt je oni, k 201et-mače občine, ki nam je stala vedno po- * niči Simonu Gregorčiču. Postava tega na- TRGOVINA čevljev s dLeiavnico, dobrovpel?ana se proda radi družinskih razmer. Juvančič, Postojna 101. 1881 nos ti iz naše zgodovine v obširnejših poglavjih. Zato se mi zdi, da s to knjigo namen ni dosežen v dovoljni meri. Nič ne de, to kar je, je dobro. Še ena mi preostaja: Bevkova: Brat Frančišek. Prvo, kar mi je bilo pri knjigi prijetno, je njen naslovr Brat Frančišek Kako vse drugače prijetno in domače se j lekarni CasteUnovich, Trst. Via Giuliani 42._ sliši ta bratska beseda. Takoj vam postane j BABICA, avtorizir;wa, sprejema noseče. Govori ta veliki svetnik bližji, bolj domači, boTj ! slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19 1513 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu Kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v 1481 naš. Potem pa tudi spis sam pripomore k poznanju svetnika. Pisatelj Bevk ga je pisal V zaporih. In avtorica diplomiraj spreienia ne- _ - "T, - j „ - , . - , scce. Adete iunerschitz-bbaizero, Farneto 10 (po- morda mu je samota mecl zidovi dala fcsto daI]šana Ginnastica). lastna Vila. tel. 20-64. 142« Franciskovo mirno besedo in vdanost, ki kroviteljsko ob strani; *ravnotako se hvaljuiem vsem oblastim za točno izplačano vojno škodo. Tovariši! Bodimo složni! Pripravljeni vedno na vse; pomagajmo tudi za naprej vedno tistemu, ki je "pomoči najbolj po- šega velikega moža nam postaja vedno jasnejša m bolj obdelana. V koledarju Mohorjeve družbe ga- je Batujski pokazal kot duhovnika in pestavib dokaz, da. so ničnostne vse one mnogobrojne miaii, da on kot duhovnik ni bil na.mestu. V koledarju Gor. . _ . - m . . Tlin , , ^ treben. Naš patron sv. Florijan z nami, naš Matice pa je št. 2. dokazoval, da je Gre- svei £ Ilvl^n fle diii Boju L-Un i« —h^o^- — gor&Čev brezobzirni kritik Mahnič mehko tega s><€ta m zailvel življenje le dusi, uogu KUD A JUŽNA. Da ni bilo ljudstvo zadovoljno z našim dosedanjim tajnikom g. Maurijem, ima prav dopisnik članka o novem obe. tajniku v «Edinosti« z dne 10. t. m. št. 294. ker je klic in pozdrav: na pomoč!« g. tajnik posebno v vojnem času pokazal Po nagovoru se je vršilo blaeoslovljenje tcvehko naklonjenost in prijaznost« Ijud- in prostorov. Zatem se je obr- stva- ! nil g. dekan do zbranega moštva ter izra- Omenil bi pa še to. Gotovo bi bila cela ob- zil vročo željo, da bi sv. Florijan čuval čina vesela, da je prišlo do odstavitve g. naše domove. Društvu pa želi, da bi lepo Maurija, aiko bi gospod podeštat dobil za procvitalo, a manj ko mogoče delovalo. tajnika človeka, ki bi popolnoma obvladali it»a«t slovenski jezik v govoru in p-isavi. Pogoj, " rBT,f " ki je ravno tako potreben kakor tajniška! Iz malokaterega kraja se tako malo sliši_________________________ diploma ; kot iz našega. Domače razmere nas oporni-' Cankarju in (fr Lavriču ter tudi ostalim AH bi ne bilo boljše, da bi se razpisala da Vam P°Vem°^ ^ 111 iUUt° je P^O«^ M so li v eno skrčeni. To za- služba in stavila v pogoje zmožnost sloven- ; lifit < 4) C3 a> E o u. cc a. • • a» >o "a> o g •s o B ■O U Rt JC ft> f-> Ci O je zaamka, kateri dajefo prednost vse dobre gospodinje Ako rabite znamko „O. O.44, ki Ima za sebof že 65 let samih uspehov, pripravite v resnici Izbor o pijačo. ZastopnlK: B. POLESELLO. Gorica, Corso VItt. Em. 47 Telefon 237. A hi I- I V/1- TIM-VAKFS POD LISTEK (D V. I. KHIZANOVSKAJ: NEMEZA ROMAN I. DEL. Odlična kočija, v katero sta bila vprežena dva brezhibna konja, je drčala po oživljenih ulicah Pešte; ustavila se je pred pročeljem hiše, ki je stala v aristokratskem (lelu mesta, in lakaj v livreji je odprl vratca ekvipaže. Iz nje je živahno skočil lep mladenič, oblečen po zadnjem vzorcu mode. Na spoštljivi vratarjev poklon je nalahko po kimal z glavo, nato je počasi stopal po širokih stopnicah s pozlačeno ograjo do prvega nadstropja. — Oče je vprašal po vas, go«pod, — je rekel lakaj vstoprvšemu mladeniču, snemajoč mu plašč. — Go?:>od je sedaj v pisarni, toda prosil vas je, da ga počakate v kabinetu. Mladenič ni nič odgovoril, prešel j« nekaj razkošno opremljenih sob in stopil v očetov kabinet. Bila je to večja soba, razkošno, toda s čudovitim okusom opremljena. Ogromna pisalna miza in velika, masivna nez^rorljiva omara sta pričali, cfa je to knbinet zaposleneg-a človeka. Stari bankir Abraiiam Meier je bil tip Juda, ki se je iz uboštva dokopal do ogromnega bo-gra-stva. Rodil se je v revni prodajalni majhnega j podeželskega mesta in je bil spočetka reven krošnjar. S košem na hrbtu je prehodil deželo v vseh smereh in ni izpustil niti zadnje koče. Preračunljivi in neutrudljivi Abraham si je v kratkem prislužil majhen kapital, a po srečnih špekulacijah je postal bogat, a sčasoma se je povzdignil v bankirja milijonarja. Dasi je sam ostal Jud z dušo in telesom in je strogo spoštoval Mojzesove postave, je svojemu edinemu sinu Samuelu podelil dobro vzgojo in izobrazbo. Ta otrok se mu je rodil po 12 letih, brezplodnega zakona in je stal mater življenje. Ta otrok je bil pravi malik starega Me te rja m središče vseh njegovih duševnih teženj. Zanj je delal in neprestano kopičil bogastvo vrh bogastva; pri njegovi vzgoji tri nobene- stvari pustil iz vidika. Samuel Meier je Izvrstno izrabil sred- stva, ki so mu bila na razpolago. Naglo je dovršil tečaj naukov, sprva' pod vodstvom, najboljših profesorjev, a pozneje na vseučilišču; ko je dovršil svoje nauke, je šel na potovanja, kar je izpopolnilo njegovo izobrazbo. Govoril je sest jezikov, lepo slikal in je bil izvrsten glasbenik. Visoko nadarjeni, toda ponosni in strastni Samuel je sovražil svoje judovsko pokolenje, ki je bilo krivo vsakovrstnih neprijetnosti zanj in mu zapiralo vrata resnično ari&tokratskih hiš, kamor je tako hrepenel vstopiti. Oče mu je pustil popolno prostost, in sin je živel kakor velik gospod, pečal se s sportom, ohranil stike s svojimi bivšimi šolskimi tovariši in nadebudnimi mladeniči, ki so povečali njegove gostije in si včasih pri njem denar izposojali. Stari prijatelji Abrahama Meierja so mu govorili, da njegov sin nikoli ne poseča sinagoge in odkrito ne izpolnjuje predpisanih postav, se neprestano giblje v kristjanski družbi in Živi po njenih Segali. Stari bankir je na taka očitanja odgovarjal & pritajenim usmevom: «Mladost naj si vzame, kar ji gre. Kristjani sami mu bodo pri-skutili svojo družbo; ko se bo v njih razočaral, se bo iskreno povrnil k veri očetov, ki živi vkljub vsemu v njegovem srcu. Samuel ima šele 25 let; on je vesten delavec, ima zmisel za. posle, in.ko ga mine mladostna objestnost, postane moj vredni naslednik.» Dvignila se je žametna vratna zavesa in vstopil je starec s sivo dolgo brado in skl jučenim životom ter se ustavil na pragu, motreč v naslanjaču sedečega in v misli zatopljenega Samuela. Tedaj je Samuel naglo vstal, zaril roke v svoje goste lase ter izpregovoril z glasom, iz katerega sta se Čula jeza in obiip: Ka.kšno prekletstvo je biti Jud: tega ne moreta zatreti ne izobrazba, ne bogastvo! — Motiš se, sinko, zlato more premagati najbolj ukoreninjene predsodke; ti pouueni kristjani se globoko klanjajo preziranemu Juflu, da bi dobili od njega kovino, ki gre skozi n-všo roko in ne pusti na sebi m^ežev. Tod-a od ktfrtj, — je vprašal bankir in previdno zaprl za seboj duri — ti je prišla v glavo čudna, misel prrzirati svojo pleme in si želeti postati kristjan. Ali j~ih ni dovolj na naših prireditvah, — je zaključil z lokavim nasmehom. T Trstu, dna 14. decembra 1820. bilo v njegovi moči, a kmalu je uvidel, da njegova pomoč ne zadostuje, da bi j rešila hčer in njeno družino iz hudih stisk. Starec si je vzel stvar tako IC* srcu, da si je nekega dne iz obupa vzel življenje. Ko je njegova triletna vnukinja Helli, ki je bivala v nekem kraju blizu Dunaja, zvedela žalostno vest, se je skrila za omaro v kuhinji ter si' zadrgnila okrog vratu motvoz, da bi se < zadavila. Toda domaČi so čuli njeno hropenje in jo pravočasno rešili. Komaj pa je mala Helli prišla nekoliko k sebi, je začela neusmiljeno jokati, «ker jo niso pustili, da bi odšla za dedom.» Hlapec brez ljubice. Eliza Torty je bila iz dobre družine, dobila je v zavodu najboljšo vzgojo, ko je pa bila v ljubezni osleparjena, je zapustila domačo hišo in se zadala na nekem oddaljenem ogrskem posestvu za hlapca. Tri leta je opravljala svoja težka dela in vsi so bili z novim hlapcem zadovoljni. Končno je pa vendar le prišlo na dan; vsem se je namreč zdelo sumljivo, da si hlapec ni izbral v treh dolgih letih nobene ljubice. Starši so jo takoj )>o njenem begu od doma smatrali za mrtvo in so se zelo razveselili, ko so zvedeli, da je hči Še živa in zdrava, čeprav v moških hlačah. Naročaite in žarite „EDINOST" BORZNA POROČILA Trst, 13. decembra 192u. Amsteruam 8