Prikazi in ocene da leta 2000, saj ga b o zaradi kratkovid- ma, skoraj g o t o v o prizadel t. i. Mille- nosti programerjev oz i roma kapitala, ki nium Bug. B o m o videli, ga daljše časovno o b d o b j e pač ne zani- Peter Klepec Rosanvallonova utopija družbe kot trga Pierre Rosanvallon, Ekonomski liberalizem. Zgodovina ideje o trgu, Studia humanitatis, Ljubljana 1998, 245 str. V Studii Humanitat is v p revodu Braca Rotarja izšla knjiga Pierra Rosan- vallona Ekonomski liberalizem daje s svojim osnovnim naslovom in bežnim o g l e d o m kazala slutiti, da gre za še e n o zgodovi- n o liberalizma ali liberalne politične mi- sli, čeprav pri tem nekoliko bega pridev- nik » e k o n o m s k i « iz n j e n e g a naslova. Vendar pa že njen podnaslov in avtoijev uvod v n jeno drugo izdajo s pomenljivim naslovom »Misliti liberalizem« pojasnita, da so avtorjevi nameni drugačni , v ne- kem smislu gotovo ambicioznejši. Ker se zaveda, da izraz »liberalizem« običa jno s p r e j e m a m o z zgolj navidezno samou- mevnostjo i n j e zato težko poiskati skup- ni imenovalec m e d »ekonomskim«, »po- litičnim« in »mora ln im« liberalizmom, osnovna določ i tev tega po jma kot »uve- ljavljanja svobode v vseh obl ikah« pa j e oreveč nedo lo čna , si zadaja nalogo , da bi vprašanje l iberalizma pojasnil s po- m o č j o raziskave o nastanku in razvoju ideje trga, kar naj bi tudi prispevalo k » b o l j š e m u razumevanju m o d e r n o s t i « (str. 6 ) . Rosanvallonu izbiro ideje trga za osrednji koncept zgodovine liberalizma in širše c e l o t n e m o d e r n o s t i narekuje njegova ugotovitev, da v ekonomski in politični literaturi 18. stoletja ta ideja ni le »tehničen«, torej strokovno ekonom- ski koncept, pač pa širši sociološki in po- litičen koncept, ki meri na »problemati- ko družbene in politične regulacije« ali upravljanja (str. 6). Ideja trga j e torej po Rosanvallonu ideja samouravnavajoče se ali samoregulativne družbe, torej civilne družbe, ki naj za svoje uravnavanje ne bi potrebovala države ali politične sfere. Ta ideja naj bi bila torej apolitična v stro- gem p o m e n u tega izraza in bi naznanja- la odmiranje politike. V zvezi s svojo tezo o ideji trga kot osrednjem konceptu liberalizma Rosan- vallon poudari tri stvari: prvič, da »nasta- nek ekonomskega liberalizma ni bil le teorija - ali ideologija - k i j e spremljala razvoj produktivnih sil in vzpon buržoa- zije kot vladajočega razreda« (str. 6), pač pa naj bi »zgolj zahteval ali izražal eman- cipacijo ekonomske dejavnost v razmer- j u d o morale« (ibid.). S tem torej Rosan- vallon zavrne g r o b o , redukcionist ično marksistično interpretacijo nastanka, zgo- dovine in pomena ekonomskega libera- lizma, ki obenem tudi zavrača resen teo- 207 Prikazi in ocene retski spopr i jem z nj im in razmislek o njem. Njegova druga izhodiščna trditev j e , da naj bi takšna ideja trga nastopila kot odgovor na politično idejo in teori- j e družbene p o g o d b e oz iroma proble - me, k i j ih teoretiki družbene p o g o d b e niso rešili, zato naj bi ta ideja trga tudi zgodovinsko nadomestila idejo družbe- ne p o g o d b e . Nerešeni vprašanji teorij d r u ž b e n e p o g o d b e , ki so zavzemale osrednje mesto v politični misli 17. sto- letja, pa naj bi bili p o Rosanvallonu pred- vsem naslednji: čeprav so te teorije o m o - goč i l e misliti a v t o n o m n o vzpostavitev družbe (brez zatekanja k zunanjemu, re- l igioznemu jamstvu), ki naj jamči držav- ljanski mir, pa niso omogoča le obravna- vanja miru in vojne m e d nacijami ali dr- žavami. Ali kot z aluzijo na teorijo iger pove Rosanvallon, čeprav so te teorije dojemale družbo kot igro na vsoto ne-nič, torej kot igro, v kateri j e vsota koristi ali dobičkov posameznikov večja od vsote njihovih oškodovanj ali izgub, v kateri to- rej lahko z do l o čen im dejanjem vsi ali vsaj večina več pridobijo kot izgubijo, pa so lahko odnose med državami dojele le kot igro na vsoto nič, v kateri lahko nek- do pridobi le, če j e drugi v enaki meri oš- kodovan oziroma izgubi. Druga težava teorij družbene p o g o d b e pa naj bi bila v tem, da se osredotočajo na vprašanje vzpostavitve družbe, ne pa tudi njenega uravnavanja (str. 7) . Na ti dve težavi naj bi kasneje odgovori la liberalistična ide- j a o civilni družbi kot trgu, ki naj bi tudi mednarodne ekonomske in trgovske od- nosove dojela kot obojestransko korist- ne, hkrati pa s p o m o č j o pojma posamez- nikovih po t reb in interesov omogoč i la misliti tako vzpostavitev kot uravnavanje družbe. Ta ideja blage trgovine nasproti ostrim razmerjem oblasti naj bi bila naka- zana pri Montesquieuju, razvita d o svo- j ega po jma pri Adamu Smithu kot nje- n e m teoretskem in f i lozofskem očetu, ki j e postal ekonomist zaradi po t reb svoje filozofske vizije o družbi in naj bi ekono - mi jo razumel kot »ude janjenje družbe- ne filozofije«, ter radikalizirana pozneje pri Thomasu Paineu z vizijo družbe kot naravne harmoni je interesov. Na tej točki Rosanvallon o p o z o r i na utopično d imenz i j o te v 18. stoletju n e d v o m n o precej razšiijene predstave o družbi kot trgu, v kateri vlada harmoni - j a interesov. Seveda takoj opozor i , da so zagovorniki te ideje živeli v predkapita- listični družbi, v kateri razvoj industrij- skega kapitalizma še ni porušil tovrstnih iluzij, hkrati pa dodaja, d a j e prav utopič- na razsežnost te ideje vir njene zapeljivo- sti, preprič l j ivost i in i d e o l o š k e m o č i . Zato j e prva izdaja te knjige iz leta 1979 tudi nosila naslov Utopični kapitalizem, se- danji naslov pa j e dobi la v svoji drugi iz- daji leta 1989. Ideja družbe kot trga, v kateri življe- nja avtonomnih posameznikov uravnava nevtralni, depersonalizirani mehanizem »nevidne roke« in ekonomski zakoni brez posredovanja poosebljenih oblastnih raz- merij pa j e p o Rosanvallonu tudi vzrok umika in zatona ideje revolucije, ki oblast do jema prav na personaliziran način, saj želi družbo spremeniti z zamenjavo neke konkretne oblasti z drugo. Rosanvallon tudi ugotavlja, d a j e n a m e n te ide je družbe kot trga p r e d - vsem uveljavljanje avtonomije posamez- nika in zavračanje ali zanikanje samovolj- ne polit ične oblasti, to p a j o tesno pove- zuje z drugimi vidiki liberalizma, kot so ideja političnega pluralizma, verske strp- nosti in moralne svobode , zato m e d to idejo ekonomskega liberalizma o druž- bi kot trgu in ide jo varovanja posamez- nikovih pravic, k i j e značilna za politič- ni liberalizem, ni nikakršnega izhodiščne- ga nasprotja. Zato se m u zdi zoperstavlja- nje ekonomskega in pol it ičnega libera- 208 Prikazi in ocene lizma, k i j e dojet kot zoperstavljanje ob- lasti, neproduktivno, saj meni , da zgodo- vina liberalistične ideje o družbi kot trgu ne prispeva le k razumevanju e k o n o m - skega liberalizma kot enega o d delov li- beralizma, pač pa »izvršuje prečni rez« (str. 12), ki o m o g o č a razumevanje razvo- j a in protislovij liberalizma v celoti. Ker liberalizem nikakor ne predstavlja enot- ne doktrine, ugotavlja, da g a j e m o g o č e dojeti le kot kulturo in ne kot doktrino, v če- m e r se z nj im zagotovo lahko strinjamo. Prav zato, da bi segel d o j edra liberaliz- ma kot kulture, tudi, sicer ne najbolj pre- pričljivo, zavrne metodološki pristop kla- sične »zgodov ine idej« in predlaga razi- skavo političnih in družbenih racionalnosti, ki oblikujejo predstave do ločenih skupin ali o b d o b i j o problemih, s katerimi se soo- čsyo, ter opredelitev njihovih zgodovinsko- problematičnih torišč (str. 12-13). Eno o d takšnih torišč p a j e seveda prav predsta- va e k o n o m s k e g a l iberal izma o družbi kot trgu, katere z g o d o v i n o obravnava njegova študija. Ta ideja j e seveda še vedno prisot- na tudi v današnji politični misli, p o svo- j e m razcvetu v 18. stoletju pa je , kot ugo- tavlja Rosanvallon, v 19. stoletju z razma- h o m kapitalizma, ki te utopije očitno ni udejanil, zapustila ekonomsko področje , se de loma preoblikovala in vezala na dru- ge velike politične projekte in vizije, pred- vsem socialistično. V tem smisluje p o Ro- sanval lonu Marx leg i t imen naslednik Smitha (str. 13), saj liberalno ekonomsko utopi jo in socialistično utopijo p o njego- vem mnenju druži ista predstava o druž- bi, ki teži k opustitvi politike. Zato Rosan- vallon svoj uvod tudi sklene z ugotovitvi- j o , da nam intelektualna zgodovina, kakr- šna j e ta o zgodovini ideje trga, ne poja- sni le preteklosti, pač pa »oblikuje naš po- gled na sedanjost« (str. 14). Po tem o s n o v n e m orisu p a j e že čas, da v tem prikazu izrečemo nekaj ko- mentarjev na opisana Rosanvallonova stališča in način, kako j ih v svoji študiji razvija. Ker šteje idejo družbene p o g o d - be le za p r e h o d n o in bistveno pomanj - kljivo, saj naj b i j o nasledila ideja trga, na katero se njegova študija osredotoča, nas seveda ne more presenetiti, da teoretike družbene pogodbe o d Hobbesa d o Rou- sseauja v njenem prvem poglavju obrav- nava le bežno, površno in precej klišej- sko, vsa zgodovina politične in družbene misli pred njimi, torej pred o b d o b j e m moderne , pa je iz nje povsem izključena - med predhodniki teoretikov družbene p o g o d b e j e le enkrat omenjen Grotius in na nekaj mestih zgolj kot prodpo l m o - derne predstavnik renesanse Machiavel- li. Niti beseda ni namenjena npr. razvo- j u teorij naravnega prava od antike prek srednjega veka, niti ekonomskim in po - litičnim idejam in teorijam tega o b d o b - ja, na začetku poglavja »Nastanek ekono- mije kot politične aritmetike« se pojavi le Aristotel (str. 122). Kljub temu pa Ro- sanvallonova ugotovitev, da so bile teo- rije družbene p o g o d b e namen jene le odgovoru na vprašanje vzpostavitve druž- be in bile sposobne misliti le ta problem, ne pa tudi problema urejanja družbe, ne drži - vzeta dobesedno bi celo pomeni - la, da naj bi bilo teoretikom družbene p o g o d b e vseeno, kako bi bila družba urejena, potem ko so rešili problem nje- ne vzpostavitve - te trditve pa zagotovo ne bi podpisal n o b e n bralec teh teorij. Vsak od teoretikov družbene p o g o d b e j e imel še kako natančno predstavo o tem, kako mora biti politična družba urejena, da b o kot taka obstala in ne razpadla, prav tako pa so se vsi zavedali, d a j e živ- ljenje v tej družbi v precejšnji meri ure- j e n o p o ekonomskih zakonih, kar j e si- cer nekoliko enostransko in v pretirani obliki dokazoval npr. Macpherson - res pa je , da nihče o d njih ni verjel, da bi se takšna na ekonomskih odnosih organi- 209 Prikazi in ocene zirana družba lahko urejala sama, brez politične oblasti. V e n d a r pa takšnega prepričanja brez poenostavitev in pristanske inter- pretacije ni m o g o č e pripisati niti Adamu Smithu, ki ga Rosanvallon šteje za njene- ga avtorja - na to povsem upravičeno opozori tudi Tomaž Mastnak v spremni besedi z naslovom »De docta ignorantia ali kako misliti l iberalizem«, ki ima v l ogo komentarja k Rosanvallonovi študiji. Če naj torej zdrži Rosanvallonova teza, d a j e Smithova vizija družbe , temel ječe na ekonomskih odnosih, ki j o vodi »nevid- na roka« trga, nadomestila idejo družbe- ne p o g o d b e , mora biti logično iz njene obravnave izpuščen tisti avtor, ki s i j e v svoji politični teoriji najdosledneje priza- deval združiti prav teorijo družbene po- g o d b e in smithovsko vizijo ekonomske družbe, ki j o ureja »nevidna roka«, na- mreč Kant, ki ga Rosanvallon komajda omeni , pa čeprav j e prav Kant osrednja referenca večine avtorjev sodobnega pre- poroda teorij družbene pogodbe . Glede druge razlike, ki po Rosan- vallonu loči teorije družbene p o g o d b e o d ekonomske vizije družbe kot trga, da j e namreč slednja sposobna dojeti in raz- vijati tudi mednarodne odnose na miro- l juben način in v obojestransko korist, j ih torej dojeti kot igro na vsoto večjo o d nič, pa j e verjetno dovol j spomniti na opozor i lo iz Mastnakovega komentarja, da ti mednarodni odnos i v času vere v mirol jubno trgovino le niso bili tako mi- roljubni in usmerjeni v vsesplošno korist in blaginjo, saj so bili iz njih izključeni tako »barbari«, ki so bili podvrženi voj- nam in nasilnemu civiliziranju, pa tudi nezaželeni ekonomski tekmeci. Po precej skopi obravnavi teoreti- kov družbene pogodbe , ki se, kot smo že omenili , zaključi z Rousseaujem, si Ro- sanvallon prav tako na hitro ogleda raz- voj pogledov na urejanje družbe in drža- ve s p o m o č j o zakonodaje o d Montesqu- ieuja prek Helvetiusa d o Benthama, ki p o njegovih trditvah z » m o r a l n o aritme- tiko« utilitarističnega izračuna vzpostavi umetno enotnost interesov v družbi. O d tu pa Rosanvallona vodi po t prek H u m a d o Smitha, pri katerem naj bi se v eko- n o m s k e m »sistemu naravne s v o b o d e « vzpostavila naravna enotnost ali harmo- nija interesov. Po n j egovem m n e n j u j e takšna ekonomska predstava o družbi, ki j o j e m o g o č e v zgledni obl iki najti pri Smithu, o d g o v o r na p r o b l e m e pol it ične in moralne Filozofije 17. in 18. stoletja in njuna dopolnitev. Smithov obrat k e k o n o m s k i viziji družbe p o Rosanvallonu dokazuje mesto iz njegove Teorije moralnih občutkov, v ka- terem Smith po l eg simpatije, k i j e osred- nji p o j e m tega dela, tudi e k o n o m s k e in- terese prišteje m e d tiste, ki so sposobn i vzdrževati d r u ž b e n o vez. V p o z n e j š e m Smithovem delu Bogastvo narodov pa naj- bol j razvit in najpogosteje navajan od l o - m e k govori prav o p o m e m b n o s t i eko - nomskih o d n o s o v in interesov kot med - človeške vezi. T o Rosanvallonu zadostu- j e za ugotovitev, d a j e Smith postal eko- nomist d o m a l a nevede (str. 4 5 ) , zaradi potreb svoje družbene filozofije, ki g a j e prignala k ukvarjanju z e k o n o m s k i m i vprašanji in k ekonomski viziji d ružbe kot trga, zaradi cesar je n jegovo e k o n o - mijo m o g o č e dojeti kot »udejanjenje fi- lozof i je in politike«, kot se glasi naslov tega poglavja. Tako j e seveda Smithu na- m e n j e n o osrednje mesto v Rosanvallo- novi študiji; obravnavanje precej obšir- n o in natančno , čeprav seveda v luči te osrednje teze, k i j e go tovo pretirana in enostranska in v Smithovih delih, kot na- tančno pokaže tudi Mastnak, ne najde zadostne o p o r e . Ker Rosanvallon povsem očitno ho - če Smithu pripisati več, kot j e v njegovih besedilih dejansko m o g o č e najti, morase- 210 Prikazi in ocene veda tudi zavrniti kot preostro Schumpe- trovo o c e n o Smitha, d a j e zaradi svojega bleščeče jasnega duha sicer izdelal veliča- sten opus, za katerega pa j e uporabil le že utečene poti in obstoječe prvine, tako da j e n jegov izreden uspeh pripisati pred- vsem dejstvu, da seje znašel o b pravem ča- su na pravem mestu in bralcem ponudil teorijo, ki s o j i lahko vsi na osnovi svojih vsakdanjih mnenj in prepričanj nemudo- ma pritrdi l i (str. 6 0 ) . Enako velja za Hirschmanovo tezo o ekonomskih intere- sih, ki j ih j e politična misel 18. stoletja vi- dela kot najučinkovitejši nadomestek za škodljive predvsem politične strasti - ker to stališče do jema ekonomi j o predvsem kot pomagalo za preoblikovanje politike, ki ohranja svojo nujno vlogo, Rosanvallon to tezo zavrne (str. 62-63), saj meni, da je ekonomska ideologija s Smithom ekono- mijo razumela kot razrešitev problemov politike, ki s tem potemtakem postane ne- potrebna. Kljub dejstvu, d a j e takšna Rosan- vallonova interpretacija Smitha pretira- na in neutemeljena, pa prav zaradi ome- njenega Schumpetrovega opozori la , da j e Smith v svoji teoriji uporabil vrsto ta- krat sprejetih in razširjenih mnen j , ni m o g o č e zanikati, da so se takrat in poz- neje na po l i t i čnem in ekonomskem pri- zorišču pojavljale tudi ideje, ki so imele značilnosti utopije , ki j o opisuje Rosan- vallon, d a j e torej ekonomi ja mesto har- moni je družbenih interesov in sposobna sama uravnavati družbo brez pomoč i po- litike. Medn je so gotovo sodile nekatere različice i d e o l o g i j e laissez-faire, k o n e c koncev pa so p o d o b n e ideje na delu tudi v nekaterih sodobnih banalnih inačicah neo l ibera l i zma. Utopi ja , ki j o opisuje Rosanvallon,je torej dejansko sodelovala pri razvoju e k o n o m s k e g a liberalizma, vsekakor pa j o neutemel j eno pripisuje predvsem Adama Smithu. Sicer p a j e bil Smith prav zaradi svojega vsesplošnega uspeha deležen številnih interpretacij, ki so pri n jem v e d n o uspele najti precej več, kot je dejansko zapisal. Ze samo nje- govo vztrajanje na p o m e n u delitve dela za ekonomski in civilizacijski razvoj ter obravnava prob lema človekovega dela sta spodbudila vrsto ne zgolj marksistič- nih interpretacij - Ricardo j e pri n jem našel zasnovo svoje »de l ovne« teori je vrednosti - ter prepirov npr. o tem, ko- liko »delovnih« teorij vrednostije m o g o - če najti pri njem. Po mnenju nekaterih naj bi bile te vsaj tri, dokaz za to pa naj bi bili tudi odlomki , v katerih j e Smith navedel kakšno preteklo razlago i n j o ta- koj zatem zavrnil - Schumpeterje takšne interpretativne spore ironično zavrnil s komentarjem, da dejstvo, da bi za meri- lo vrednosti namesto človekovega dela, ki mu to vlogo pripisujejo takšni inter- preti, izbrali npr. število volov, gotovo ne bi pomeni lo , da zagovarjamo nekakšno »volovsko« teorijo vrednosti. V nadaljevanju Rosanvallon na pre- cej zanimiv in informativen način prika- že oblikovanje in razvoj notranjega, na- cionalnega tržišča v modernih državah, kije potekal kot boj državnih administra- cij proti zaprtemu, neobdavčljivemu dru- žinskemu gospodarstvu, s spodbujanjem trgovskih menjav zaradi razraščanja in naraščajočih apetitov njihove Fiskalne ali obdavčitvene politike, hkrati pa pomeni tudi razraščanje državnega nadzora in vpliva nad družbo, saj j e pri tem uniče- vala vse vmesne, posredujoče stanovske organizacije družbe. Ta proces ima vlo- go nekakšnega materialnega temel ja predstave o družbi kot prizorišču pred- vsem e k o n o m s k i h o d n o s o v . V okviru tega procesa j e tudi ekonomija kot veda nastala najprej kot politična aritmetika. Zatem pa se posveti političnemu in ideo loškemu vplivu Smithovih idej ali vsaj idej, ki so mu j ih pripisovali. Ta vpliv j e zaslediti vse o d teoretikov in akterjev 211 Prikazi in ocene francoske revolucije pa do avtorjev an- gleškega radikalizma, o d katerih si Ro- sanvallon og leda predvsem Painea in Godwina. Paineovo zavračanje države in vero v samozadostnost družbe nakazuje že njegova trditev, da je »družba produkt naših potreb, vladavina pa naših slabo- sti« (str. 136), in čeprav Paine ni p o p o l n nasprotnik polit ične vladavine, pač pa zagovaija predstavniško vladavino, lahko Rosanvallon ugotovi, da so Marx in En- gles ter ostali marksisti uporabili p o d o - ben postopek pri svojih kritikah politič- ne oblasti, ki so temeljile na potlačitvi pol it ične oblasti. Po drugi strani pa j e Paineovo nasprotovanje klasični državi zaradi zmanjšanja davkov vzrok, da j e ak- tualen in privlačen tudi za neoliberalce. Na podoben način Rosanvallon obravna- va tudi G o d w i n o v anarhizem, ki prav tako politično oblast pojmuje kot zlo, če- prav poudari , d a j e Godwin kritiziralja- kobince, ki so hoteli ljudstvu vsiliti svoje politične predstave, hkrati pa spomni na Paineovega p o l e m i č n e g a nasprotnika Burka, k i j e pokazal na nujno vez m e d demokratičnim zavračanjem politike in despotizmom. Po tem orisu Rosanvallon v poglav- j u z naslovom »Liberalni Janus« potegne ločnico m e d političnim ali pozitivnim li- beral izmom, ki si prizadeva za človeko- ve pravice, in ekonomskim ali utopičnim l iberalizmom, ki na osnovi vere v samo- zadostnost ekonomske družbe zavrača politiko - prav ta »demokratični anarhi- zem« j e lahko nevaren, saj se lahko spre- vrže v totalitarizem, k i j e posledica ne- smiselnega poskusa ukinjanja politike. Zatem preide k Heglovi politični fi- lozofiji, ki j o obravnavan razmeroma ob- širno in z vsem dolžnim spoštovanjem d o misleca, k i j e pokazal na meje samodej- nega in samostojnega delovanja tržne ci- vilne družbe, razumljene p o Rosanval- lonu povsem v Smithovem smislu, in nuj- n o posredu jočo v logo države. Seveda pa j e obravnavanje Hegla le nu jno potreb- ni korak za p r e h o d na Marxovo politič- no oz i roma družbeno teori jo , k i j e dru- ga osrednje točka Rosanvallonove študi- je - T u j e Rosanvallon na svojem pra- vem terenu in to j e n e d v o m n o najpro- dornejši in najtehtnejši del njegove knji- ge. Upravičeno lahko pokaže, kako glo- b o k o j e Marx zavezan Smithovemu vpli- vu in očaran nad e k o n o m s k o teori jo in kapitalizmom, hkrati pa, ker j e prepri- čan, d a j e država kot garant lastniških razmerij krivec vseh nepravilnosti v druž- bi, radikalen in odkrit nasprotnik drža- ve in borec za n jeno ukinitev ali odmira- nje ter hkrati odmiranje politike kot ob - like odtujitve, po drugi strani pa neomej - no prepričan v harmonične sposobnosti družbe. Tako Rosanvallon lepo pokaže, kako že v Kritiki Heglove pravne filozofije Marx najostreje kritizira prav n jegova stališča o univerzalnosti in nujnosti drža- ve, ki j o napada kot parazitsko, kako j e Marx izrazit individualist in zato nasprot- nik politike ne le kot posredovanja, pač pa kot obl ike odtujitve, enako kot to ve- lja tudi za religijo in e k o n o m i j o ter kon- cept človekovih pravic, kako njegovi kri- tiki idej družbene p o g o d b e sledi kritika ekonomskih interesov kot egoističnih in kako prav odpravo teh interesov razume kot p o g o j za udejanjenje prave družbe- ne harmoni je , v kateri b o posredovanje le še nav idezno . Marx vseskozi ostaja ujetnik lastne teorije ideologi je , hkrati pa idealizira č lovekovo naravo in verja- me v odpravo vseh odtujitev, žene ga no - stalgija za pristno skupnostjo, Gemeinsc- haft, za razliko o d posredovane družbe, kij i vladajo zunanji dejavniki, kot so p o - litika, pravna in ekonomska razmerja ter ideologi ja , komunizem, ki b o udejanil takšno skupnost, pa razume kot sklep zgodovine , katere gon i lo j e bil kapitali- 212 Prikazi in ocene zem. T a k o Marx predstavlja o č i tno re- gresijo g lede na Smitha. O b tem orisu lahko Rosanvallon tudi zatrdi, da če že obstaja kak teoretski in miselni pre lom pri Marxu, j e to pre l om m e d njegovim z g o d n j i m z a v z e m a n j e m za č l ovekove pravice in idejo o doseganju družbene- ga ideala prek odprave politike in osta- lih odtujitev, ki se zgodi p red n jegovo Kritiko Heglove pravne filozofije. S tem se Rosanval lonova študija približa k o n c u - sledi j i le še kratek oris p r e m e n ekonomske ideologi je in teori- j e p o Marxu in zaključek, v katerem ugo- tavlja, d a j e ide jna zavezanost Marxa Smithu ostala skrita, ker s o j o socialisti spregledali zaradi svoje zavzete kritike kapitalizma, ki j i m j e tudi o n e m o g o č i l a dojeti p o m e n ekonomske ideologi je , li- beralci pa so kritizirali socializem zgolj kot kolektivizem in spregledali n jegovo individualistično protipol it ično k o m p o - nento , ki ga druži z liberalnimi ekonom- skimi utopijami. O b k o n c u Rosanvallonove knjige se glede na dejstvo, da avtor osrednjo po- zornos t n a m e n i Marxu in n j e g o v e m u odnosu d o Smitha, velja vprašati, če se ni koncept družbe kot o d politike ločene- ga trga harmoničn ih interesov znašel v n j e n e m središču bol j zaradi Marxa kot zaradi Smitha, ki m u avtor sicer pripisu- j e utemeljitev tega koncepta. Nasploh j e večina avtorjev, vključno z Marxom, vide- la v Smithu predvsem tisto, kar so sami želeli videti, ne glede na to, kaj j e sam re- snično mislil in napisal - in to nekajkrat vsaj de lno prizna tudi sam Rosanvallon. Sploh pa že sama zasnova dela, ki p o bežnem preletu teorij družbene po- g o d b e in o b izključitvi Kanta preide na ide jo interesov in koristnosti militariz- ma, o d nje na Adama Smitha kot uteme- ljitelja e k o n o m s k e v e d e , p o n j e m pa prek nekaj utopičnih odklonov na Hegla in njegovega najglasnejšega kritika, daje vedeti, d a j e horizont takšne obravnave vsaj v osnovi marksističen in potrjuje na- šo ugotovitev, da Rosanvallonova študi- j a največ pove prav o Marxu in o njego- vem dolgu ekonomskim idejam in Smit- hu. Enako zgovorne so druge opustitve v njej in dejstvo, da se z Marxom praktič- no konča - v kakšni drugi p o d o b n i štu- diji bi svoje mesto gotovo morala najti vsaj še dva teoretika civilne družbe 19. stoletja, ki sta prav tako pripisovala velik p o m e n ekonomskim odnosov v njej, na- m r e č Tocquev i l l e in Mili, nemara pa tudi kak avtor 20. stoletja. Rosanvallonova knjigaje torej zani- miv prikaz razvoja ideje trga kot enega osrednjih organizacijskih načel družbe- nega življenja, ki j e postal osnova eko- nomske ideo log i j e in vede , če seveda upoštevamo in odmis l imo avtorjev pri- stran in enostranski zorni kot in jeml je - m o z rezervo n j e g o v o in terpre tac i j o Smitha in tezo o udejanjenju filozofije pri njem; j e prav tako zanimiva in infor- mativna zgodovina do ločenega obdob ja politične misli, ki običajno nosi vsaj ok- virni naziv »l iberalizem«, saj d o l o č e n o vednost in informaci jo o n jem nedvom- sno podaja - spet če upoštevamo njene navedene pomanjkljivosti; in j e precej dober prikaz Marxovega dolga Smithu in ekonomskim, pa tudi nekaterim poli- t ičnim idejam n jegove in p r e d h o d n e dobe, saj j e v okviru svoje zastavitve zmož- na pojasniti nekatere od Marxovih do - mala anarhističnih in radikalnih politič- nih idej, katerih utemeljenost v njego- vem filozofskem sistemu oziroma sklopu njegovih siceršnjih teoretskih preokupa- cij sicer ni jasno razvidna. Za konec še nekaj besed o sami po- ziciji avtorja, kot se izraža v tem delu: Ro- sanvallon sam j e bivši marksist- in mark- sizem j e izhod iz svoje g loboke krize, ki s e j e začela v 70. letih kot posledica raz- kroja njegove h e g e m o n i j e na intelek- 213 Prikazi in ocene tualnem prizorišču in zatona socializma poiskal, kot pr ipomni Mastnak, v posvo- jitvi neoliberalne agende. Ta Rosanval- lonova študija s tezo o zavezanosti Mar- xa Smithu prek ideje trga kot harmonič- nega organizacijskega načela družbe po- kaže, zakaj s e j e to lahko zgodilo - dejs- tvo, d a j e sam Rosanvallon postavil tak- šno tezo, skupaj z njegovo kritiko totali- tarnih tendenc socializma kot posledici prezira d o politike, pa očitno pokaže, za- kaj j e takšno preobrazbo lahko opravil tudi sam. Prav tako njegova ugotovitev o tem, da ekonomska vizija družbe kot de- personalizirano uravnavanega mehaniz- ma nasprotuje idejam revolucije, govo- ri o tem, da s e j e sam odpovedal revolu- ciji kot n e k d a n j e m u marksist ičnemu idealu. Prejšnji naslov njegove knjige, namreč Utopični kapitalizem, pa prav tako izraža n jegovo spoznanje, da so marksi- stične ideje, pa tudi nekatere liberalne in neoliberalne, temeljile na utopiji in se torej izkazale za neuresničljive - za Smit- hovo teorijo ta izraz seveda ni ustrezen, saj j e po j em »kapitalizem« nastal pač še- le v Marxovem času oziromaje njegov av- tor sam Marx. Dejstvo, da Rosanvallon opozori na to utopičnost in njeno poten- cialno nevarnost ter notranjo povezavo m e d socialistično in liberalno ekonom- sko utopijo , pa priča, da le ni povsem iz- gubil kompasa. Danes j e Rosanvallon, tako kot tudi Anthony Giddens, med teo- retiki, ki skušajo utemeljiti ali vsaj osmi- sliti t.i. »tretjo pot« , novo levosredinsko politično smer, ki naj bi se nahajala med klasičnim socializmom države blaginje in neol iberal izmom. T u prikazana študija m u j e gotovo služila kot izhodišče, ki naj o m o g o č i to iskanje. Vendar pa obstaja še en p r o b l e m o d n o s a m e d politiko in družbo , organi- zirano na osnovi tržnih zakonitosti, ki ga Rosanvallonova študija ne tematizira. Če takšno družbo uravnava »nevidna roka« tržnih zakonitosti, se Rosanvallon ukvar- j a z vprašanjem, ko l iko lahko vizija o harmoničnost i takšne družbe skuša o d - praviti politiko kot n e p o t r e b n o - prob - lem pa j e m o g o č e dojeti tudi z nasprot- nega zornega kota: koliko lahko politika posega v to delovanje »nevidne roke«, če j e n jeno delovanje do je to kot koristno, i n j o skuša nadzirati, načrtovati n jeno de- lovanje ali j o v celoti obvladati ali obrz- dati. S tega zornega kota lahko v totali- tarizem, kot bi rekel Hayek, vodi eksces, torej pretirana uporaba politike, ne pa njena odprava. In prav to s e j e dogaja lo v socializmu, k i j e namesto »preprost ih administrativnih ali upravnih funkci j« , za katere j e Marx m e n i l , da se b o d o ohranile tudi po odmrt ju države, skušal nadzirati in načrtovati c e l o to e k o n o m - skega dogajanja. P o m a n j k a n j e t e m a t i z a c i j e tega p r o b l e m a pa skupaj z Rosanval lonovo pristransko in samovol jno interpretacijo Smitha že postavlja p o d vprašaj možnost njegove artikulacije vitalne »tretje poli - tične poti« na današnjem polit ičnem pri- zorišču. Gorazd Korošec 214