fsaroSnfna žnaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna št©w. f ^Irs UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač, poštne bran. 1S2.5<5© izhaja 1'ss?«© n«»,. t Murska Sobota — Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko društvo JUU v Murski Soboti je zborovalo 11. t. m. v Sokol-skem domu. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo tega zborovanja 60 tovarišev in tovarišic, kar jasno kaže kaka zavest, duh in disciplina veže društva. Predsednik Gabrijelčič se je spomnil ob tej priliki Ganglo-ve šestdesetletnice, Jadranske straže in sokoiskega dela med narodom. Glavna naloga zborovanja pa je bila usmeritev učiteljevega dela na vasi v korist kmetijstvu. Referent Titan je prav krasno predočil učiteljstvu pot, po katerem mu je hoditi, da ostane med narodom v trajnem spominu. Njegov referat je bil pravzaprav slika njegovega neumornega dela mad narodom. Za njim so go-gorili poleg inž. Eiselta še drugi tovariši tako, da je po daljši debati prišlo do prav lepih sklepov, ki bodo narodu in učiteljstvu v veliko korist. Čeprav bo s tem delom nastopila pregrupacija, vendar bo tudi ta delovala v okvirju nacijonalizma, narodnega gospodarstva in izobrazbo s pomočjo ljudskih knjižnic. V zvezi s tem referatom je bilo tudi predavanje sres. šolskega nadzornika Velnarja o šolskih vrtih. Ostale točke dnevnega reda so obravnavale tekoče stanovske zadeve. — Krajevni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je prejel od krajevnega odbora Rdečega križa v Ribnici na Dolenjskem zahvalno pismo sledeče vsebine: ,.Potrjujemo, da smo prejeli od Vas po železnici 66 vreč rži, pšenice, krompirja, koruze, fižola in ajde, skupaj 4.637 kg. Za pošilja-tev, ki je dosedaj od vseh zbirk krajevnih odborov največja, se Vam v svojem imenu in v imenu prizadetih poplavljencev v Strugah kar najpri-srčneje zahvaljujemo." — Tečaj za čevljarsko-krojaSko in damsko prikrojevanje. Združenje obrtnikov Murski Soboti namerava prirediti v mesecih marc in april 1934, tečaje za čevljarsko krojaško in damsko prikrojevanje. Kdor želi obiskovati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri uradu združenja obrtnikov v Murski Soboti, vsak dan od 11. do 12. ure. Tečajev se lahko udeležijo tudi pomočniki in pomočnice. Za odbor predsednik: Sukitš Štefan. — Življenja se je naveličal. Pred dnevi je prišel iz Ljubljane v Mursko Soboto sprevodnik Žagar Anton, da obišče M. Marijo, ki je pred tednom pobegnila od njega. Ko je Žagar prispel do njenega stanovanja, se mu je M. skrila, ker se ni hotela z njim sestati. Radi tega se je Žagar tako razburil, da je odšel v gostilno Turk, kjer je spil l/4 litra vina, kamor si je prej nasul azenik. Takoj za tem je že Žagar zdrvei na ulico, kjer je začel kričati in tuliti, da je vsakdo mislil, da je zblaznel. Ker je g. Turk opazil kako si je vsipal praiek v vino, je takoj slutil, da se je zastrupil. Tekel je za njim na ulico in s pomočjo drugih se mu je posrečilo, da so ukrotili Žagarja in ga odpeljali v bolnico. Tik bolniškit vrat pa se jim je ponovno iztrgal ter zbežal, a posrečilo se je, da so ga kmalu zopet ujeli. Spočetka Žagar ni hotel dati zdravniku nobenega pojasnila, še le pozneje je svoje dejanje priznal. Kljub temu, da so mu takoj izprali želodec, je že drugo jutro podlegel zastrup-Ijenju. Pokojni Žagar, ki se je pred 6 meseci ločil od svoje žene, je oče 4 nepreskrbljenih otrok. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano. — Iz šolske službe. V Strukovce je bila imenovana učiteljska pripravnica gdč. Burja Ludmila. — Šiftar Janez, učitelj v Kruplivniku je premeščen v Brezovce. — Strelska družina ima v nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure in od 14 do 16 ure redne strelske vaje na svojem strelišču. V slučaju slabega vremena se streljanje ponovi prihodnjo nedeljo. Strelci ne pozabite na svojo dolžnost 1 — »Micka Kovačeva" . . . Gom-boc Pavla doma iz Murske Sobote je šele 20 let stara pa ima že polno tatvin in goljufij na svoji vesti. Povsod je doma pa nikjer, zato je vsem varnostnim organom dobra znanka. Pred dnevi se je nenadoma prikazala v Črensovcih. Pa si je najela voz in se elegantno pripeljala v Soboto. Pred Turkom se je ustaviia in povabila ko-čijaža na obed. Še neka prijateljica je prisedla in družba se je ob vinu in jestvinah prav dobro imela. Proti večeru pa se je Pavla nenadoma odpravila češ, da gre po denar, k svojemu očetu, ki je tu v M. Soboti sodnik. In je izginila ter se ni več vrnila. Pustila je dolgove pri gostilničarju in vozniku. V slaščičarni Novak je hotela kupiti za 300 Din peciva. „Samo 1000 Din imam," tako se je izgovarjala, „takoj prinesem drobiž 1" Seveda ga. Novak ni šla na njene limanice. Tudi trgovca g. Majerja je obiskala. Kar 4 obleke je hotela „kupiti" za svoje brate, plačala pa bo »jutri" ko se bo vrnila iz Cankove, kjer je njen oča državni uradnik. Pa ni ničesar opravila, g. Majer ji ni zaupal. Sedaj jo orožniki zasledujejo in upamo, da bo podjetna Pavla kmalu prišla za zapahe, kamor spada. — Nesreče. Kuzmič Štefan, dninar iz Murske Sobote je mlel za svojega očeta žito v mlinu g. Šiftarja. Po neprevidnosti je prišel z roko priblizu vrtečih se valjev, ki so mu zmečkali prste na levi roki. — Z voza je padel Žalik Jožef, sin malega posestnika iz Črensovci. Pri tem si je zlomil desno nogo. — Krave so se splašile pred vozom, na katerem se je vozil Berber Jožef, prevžitkar iz Markišavci. Pri padcu z voza si je zlomil desno nogo. — Kučan Janez, mesarski pomočnik v tovarni Benko se je močno vrezal v desno roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. — Vlom sredi mesta. V noči 12-novembra je bilo s silo vlomljeno skozi vežna vrata dr. Pintar-ja in nato v odvetniško pisarno. Zločinci so prišli skozi dvoriSče, kjer so vzeli iz drvarnice dve sekiri, s katerimi so s silo vdrli v pisarno. Vlomili so najprej v pisalno mizo, v kateri so se nahajali ključi do ostalih predalov, kjer so upali najti denar. Ker niso našli nobene gotovine, so odnesli lovsko puško in torbo last g. dr. Pin-terja. Vlomilci so se vračali zopet po isti poti kot so prišli. Takoj uvedena preiskava in iskanje za zločinci je imela uspeh. Na dvorišču, kakor na vrtu so se našli sledovi ženskih in moških čevljev in sled je vodila v Kroško ulico. Vloma je bila takoj osumljena služkinja pri g. dr. Fiecku M. Vera, ki je poznala razmere v pisarni, kjer je bilo vlomljeno, saj je tam večkrat pospravljala. Soudeležen pa je bil tudi njen zaročenec T. Ludvik. Kljub temu, da se stopinje popolnoma skladajo s čevlji osumljencev, oba trdovratno zanikata, da bi izvršila vlom. Preiskava, ki se vodi, bo dognala njih krivdo. — Osebna vest. Za davčnega inšpektorja oziroma za višjega davčnega kontrolorja sta imenovana gg. Bole Franc in Lazar Alojz. — Za višjega šumarskega pristava pri sreskem na-čelstvu je postavljen g. ing. Josip Miklavčič, dosedaj šumarski pripravnik. Čestitamo! — Šport. Preteklo nedeljo je tukajšnji S. K. Panonija odigral prvenstveno tekmo proti mariborskemu S. K. Svoboda, ki je zmagal z 1:3 nad našimi igralci. To nedeljo pa se vrši prvenstvena nogometna tekma med S. K. Mura in S. K. Panonija. Tekma se bo odigrala v vsakem vremenu. Ustanovna skupitina nove gasilske župe za srez Murska Sobota, se bode vršila po zakonu o organizaciji gasilstva dne 26. nov. 1933 ob 11. uri predpoldne v stari kavarni gospoda Faflik Alojza v M. Soboti s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsedujočega. 2. Poročilo o likvidacij dosedanjih žup. 3. Razrešnica dosedanjih župnih odborov. 4. Volitev nove župne uprave in nadzornega odbora. 5. Volitev predstavnika za skupščino banovlnske za-jednosti. 6. Slučajnosti. Opomba : Vsa dosedanja gasilna društva morajo po zakonu o organizaciji gasilstva po navodilih, ki jih je izdala jugoslovenska gasilska zveza Ljubljana, imeti svoje izredne skupščine na dan 12. novembra 1933. Zapisnik teh skupščin mora vsaka četa sestaviti v treh izvodih in jih odobrene od svojega dosedanjega župnega vodstva poslati na naslov: * Okrožni gasilski nadzornik v Martjancih" in to najkasneje do 19. novembra 19. nov. 1933. Na ustanovno skupščino na dan 26. novembra 1933 mora vsaka gasilska četa poslati dva delegata v gasiiskom kroju. G. Vezir, okr. gas. nadzornik. — Jutrove mladinske knjige, spominske knjige, aktovke, albume, pisemski papir z poljubnim monogra-mora so najprimernejša darila za Miklavž. Oglejte si zalogo v trgovini Hahn I. v Murski Soboti. Darujte za POFLO0UENCE!! Stroga kazen. V noči na 17. aprila t. zažgala prevžitkarica Terezija Ba-lir v Šalamencih svojemu sosedu Janezu Flisarju oslico slame, vredno 600 dinarjev. Požar je slamo uničil, požigalka pa se je morala pred dnevi zagovarjati pred sodniki v Mariboru. Bila je obsojena na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. Gornja Lendava — Serpentine. Serpentino že nekaj dni temeljito popravljajo. V najkrajšem času se bo lahko vršil zopet reden promet. Izgleda pa, da bo cesta čez nekaj tednov ali pa čez dni zopet začela nagajati s svojimi udrtina-mi. Vsako še tako temeljito delo na tej serpentini je zaman, kajti močna vodna žila, ki je baš na tem mestu, izpodje vsak tak »na videz dober temelj." Treba bo iskati drugi izhod. — Sadjarji in vrtnarji. Tukajšnja sadjar, in vrtnarska podružnica je priredila v nedeljo 12. t. m. v razredu narod, šole za svoje številne člane in ostsle sadjarje poučno predavanje o oskrbovanju in gnojenju sad. dreves ter o zatiranju sad. škodljivcev. Predavatelj g. Koglot, šol. upravitelj v Kruplivniku, ki je vnet sadjar je poslušalcem na zelo lep in primitiven način razložil važnost sadjarstva v gospodarskem oziru. Na raznih zbirkah je predočil vse vrste najhujših bolezni in škodljivcev sadnega drevja ter podal potrebne smernice, kako je zatirati te sadne škodljivce. Jasno sliko so dobili prisotni tudi o važnosti gnojenja ter o uporabi naravnega in umetnega gnojila. — Žal, da je bilo to res poučno predavanje tako slabo obiskano. Vidi se, da poedini kmetovalci ne vedo, da zavzema sadjarstvo poleg živinoreje najvažnejšo mesto v našem kmetijstvu. Vsled tega je treba posečati baš taka predavanja, ki nudijo v sadjarskem oziru izpopolnitev. Kmetovalcem so v neizmerno korist. — V nedeljo 19. t. m. bo isti predavatelj po pozni maši praktične pokazal, kako in s čim je škropiti sadno drevje. — Ker je škropljenje eno najvažnejših zatiravnih sredstev proti sad. škodljivcem, je neobhodno potrebno, da ima vsak sadjar o tem potrebno znanje. Vsled tega vabimo vse kmetovalce, da se tega škropljenja polnoštevilno udeležijo. med tednom DOMA Njegovo Veličanstvo kralj je daroval za popravo katedrale v Senju 200 tisoč dinarjev. Že v pomladi bodo začeli z popravili. Nj. Vis. kraljevič Andrej pa je poklonil 200 tisoč dinarjev dijaškemu zavetišču v Zagrebu. Stoletnico gimnazije v Kra-gujavcu so pred dnevi svečano proslavili. Prisoten je bil tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Radi špijonaže v korist dveh sosednih držav je bil v Beogradu obsojen na smrt Lujo Micič. Osem obstoženih je bilo obsojenih na več let ječe. Divje svinje so se v velikem številu pojavile na vznožju Pa-puk planine. Škodo, ki jo povzročajo na poljih in drugod je velika. Štirideset kavarn in nočnih lokalov so morali v zadnjem času v Beogradu zapreti, radi slabega obiska. Mlekarn pa je vedno več v mestu. V vaseh Slimen, Bliznoj in Mitlu, ki se nahajajo v bližini Splita, so razbojniki oropali cerkve. Zločincih so odnesli mnogo dragocenih predmetov. Kmet Mitar Pevovič iz zlati-borskega sreza se je hotel poro-ročiti, vender pa pop, kljub temu, da so bili že vsi svatje z-brani, ni hotel opraviti poročne obrede, ker mu je bil Pevovič nekaj dolžen. Nastal je splošen pretep, ker so se vaščani posta vili na stran popa proti svatom. Konec je bil ta, da je Pevovič ob ležal smrtno zaboden z nožem, dočim je bilo mnogo vaščanov ranjenih. V okolici Livna so se letos pojavili volkovi v velikih krdelah, ter povzročajo tamošnjim kmetom veliko škode. Kmetje se branijo roparske zverjadi kakor vejo in znajo. Po samotnih vaseh gorijo vso noč grmade in oboroženi vaščani stražijo svoje hleve. V vasi Prolešnici blizu Siska sta brodar Gjuro Cvetič in njegov sin Ivan, peljala s prevoznim čolnom preko močno narasle Save, koruzo. Sredi reke se je čoln prevrnil in oba sta utonila. DRUGOD Turški razbojniki so pri Li-vasu ubili celo žandarmarijsko patrolo z žendarmarijskim kape-tanom. Marcel Gertner, ki je bil soudeležen pri umoru grofa Štefana Tisze je odsedel svojo 15 letno kazen. Nek francoski brivec iz nekega majhnega podeželskega kraja je zadel glavni dobitek francoske narodne loterije. Dobitek znaša 5 miljonov frankov. Raziskovalec dr. Kaplan je kupil na Dunaju dve opici, ki jih je rabil pri svojih poskusih. Te dni pa sta opici v odsotnosti učenjaka vdrli iz kletke, opusto-šilo vso stanovanje, raztrgali obleko ter pojedle za 8000 Din. bankovcev. V Franciji je moral na smrt obsojeni Edmund Egasse pred usmrtitvijo še enkrat pred sodnike, in sicer zaradi neplačanja davkov. Na Poljskem so obsodili na vešala zakonca Maliczera. Umorila sta nekega poštnega uslužbenca, ki je nosil denarna pisma. Pri tem sta ustrelila tudi dva za- konca pri katerih sta bila v najemu, ki sta slučajno videla kako sta umorila sla. Deset japonskih mornarskih častnikov, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri umoru ministrskega predsednika Ynukaja, so obsodili na več let ječe. V Italiji je zavladala stroga zima. V provinci Veroni je sneg v raznih krajih visok skoraj pol metra. Take zgodnje zime v Italiji ne pomnijo. Tovorni avtomobil, ki je vozil večje število delavcev je blizu Strasburga, na ovinku zgrmel v globok prepad. Iz razvalin avtomobila so potegnili 12 mrtvih in 23 hudo ranjenih. Ruska vlada je sklenila, da bo svojim zaslužnim možem dajala automobile namesto odlikovanj. V zadnjih letih so na Češkoslovaškem upepelili 47.112 mrličev Neki William Kavendugh se je stavil s svojimi prijatelji, da bo spil 75 čaš piva. Ko je že izpil 35 1 piva, mu je pri zadnji čaši nenadoma postalo slabo. Odpeljali so ga domov, kjer je naslednji dan umrl. Velik požar je uničil Kristalno palačo v Lizboni, kjer bi morala v kratkem biti otvorjena Kolonialna razstava. Škoda je velika. dopisi RogaSevci. Sokolsko društvo v Rogaševcih je priredilo dne 12. nov. 1933 igro »Veriga." Igralci kakor igralke izključno le kmečki fantje in dekleta, so podali igro proti vsakemu pričakovanju. Vloge so bile dobro naštudirane. Posebno so se povzpeli nad druge igralce mejač, stari užitkar, ki je imel res odgovarjajočo masko in mlada Micika. Igralcem bi priporočal v bodoče naj ne spreminjajo žalostnih momentov v komedijo. To napravlja zelo slab vtis ne tistega, ki igro pozna. Grda navada je, da se kaže publiki hrbet, govori preveč hitro in premalo jasno. Naj se to v bodoče upošteva I Med igro je pa je zelo motila luč, ki v tretjem dejanju sploh ni več gorela in se je nahajal ves oder v temi. Oder je sedaj zelo lepo preurejen, kar je znak, da se br-gospodar zanima za svoje delo. Tako naprej 1 Bratje in sestre, pokažite se kmalu zopet s kakim delom. — V nedeljo dne 3. dec. se bo priredila igra »Kovačev študent." Igrali bodo tudi samo kmečki fantje. Pridite vsi prijatelji našega odra in si oglejte naše junake I — L. sokol Št. 272. M. Sobota. 12. XI. 1933. Od uprave Mariborske Sokolske župe smo prejeli sledečo okrožnico: V smislu § 6, odst. 2 društvenih pravii je vse članstvo dolžno posečati do dovršenega 26. leta starosti redno telovadbo. Vse tiste, ki do sedaj ne posečajo telovadbe je treba pozvati, da takoj začnejo z redno telovadbo, odnosno se čpravičijo, v nasprotnem slučaju jih je takoj črtati iz članstva. Na podlagi te odredbe in v smislu sklepa društvene uprave od 8. t. m. vabimo vse brate in sestre, ki še niso dovršili 26. leta starosti, da takoj pričnejo hoditi k redni teiovad bi, one pa, ki bi iz opravičljivih razlogov ne mogli tega storiti vabimo, da se najkasneje do 24. XI. 1933 pismeno opravičijo pri br. načelniku, odnosno tajntku. Kdor do tega dneva ne bo poslal pismenega opravičila, odnosno pričel redno posečati telovadbo, bo brezpogojno črtan iz članstva. O pismenih opravičilih bo društvena uprava podala odločbo na prihodnji redni seji. Društvena uprava upravičeno pričakuje, da se bo vse članstvo odzvalo temu pozivu in na ta način manifestiralo svojo sokolsko zavednost. Po nalogu župne uprave opozarjamo nadalje vse člavstvo, da naj ne pošilja nobenih vlog ali pisem mimo društvene uprave naravnost br. I. zam. starešine Ganglu, ker bo zavrnil vsak tak dopis. Proslava našega praznika se bo vršila dne 30. XI. 1933 in 1. XII. 1933; na predvečer praznika bo svečana akademija, na praznik pa svečana seja v Sokolskem Domu. Vse br. čete vabimo, da nam brezpogojno do 25. XI. 1933 javijo čas in kraj prvodecemberskih proslav; četa Rakičan naj izvrši proslavo obenem z zaobljubo skupno z matičnim društvon/. Zdravo I Uprava Sokolskega društva Murska Sobota. Vsekakor pa se ti pri hiacintah lahko primeri, da se bo spomladi cvet neznatno razvil že v času preden bo stebelce prodrlo iz listov, če se kaj takega zgodi, bo krivo največ slabo seme; čebuljica še ni bila popolnoma godna, ko so jo vzeli iz zemlje. Morda bo krivo tudi to, da je v sobi kjer cvetica raste, prehud razloček med dnevno in nočno toplo-loto, ali da si cvetico nereduo zalivala, da je bila čebuljica prvič preveč mokra, drugič pa presuha. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI Else Esfer in Svetislav Petrovič v filmu ŽENIH GREH Glazba: Miša Špoljanski. Slager tekst: Fritz Rotter. Režija: Hans Behrendt. Predstave se vriijo: v NEDELJO, dne 19. novembra popoldne ob i/z* uri in zvečer ob ,»/29 uri. Izjava. Podpisani izjavljam, da gosp. Rotdeusch Ivan črkostavec v Murski Soboti ni več upravičen, da pobira kakoršnikoli denar za oglase in za trgovino, ker je bil odpuščen iz mojega podjetja. HAHN IZIDOR, Murska Sobota. ZA GOSPODINJE Hiacinte in tulipe. Namesto cvetličnih loncev pa so v navadni tudi posebne cvetlične steklenice, v katerih se goje tulipe in hiacinte le v vodi. Če imaš tako steklenico pa skrbi, da voda nikoli ne sega prav do čebuljice, ampak v vodi naj bodo samo korenine. Tudi je bolje, da kupiš pisane steklenice, ker se v njih korenine hitreje razvijajo. Steklenice namesti na oknih, koder ne vleče, in rastline imej toliko časa pokrite s papirnatimi vrečicami, dokler cvet ne dobi barve. Na tako posodo daj pločivinast ali lesen pokrov, narejen posebej v ta namen, a na strani mora imeti luknjo, da skozi njo lahko dolival vodo. Pokrov mora biti na več krajih preluknjan in vdolbina v njem se mora ujemati z velikostjo čebulice. Cvetice, ki jih sadiš meseca oktobra, ti bodo cvetele že za Božič. delovanja Združbe trgovcev v IMi Soboti. Seja uprave Združbe. Uprava Združbe je imela dne 7. novembra t. 1. svojo redno sejo v posebni sobi restavracije g. Benka s sledečim dnevnim redom : 1.) Poročilo predsednika. 2.) Določitev inkorporacijske pristojbine za nosače. 3.) Brisanje predpisanih glob. 4.) Prošnje za podpore ter podpora poplavljencem. 5.) Sejmske pravice — točna določitev istih. 6) Krošnjarji, potniki, posečanje privatnih strank. 7.) Določitev nekaterih uradnih dnevov v Petrovcih, Križevcih, Gornji Lendavi, Rogaševcih in Cankovi. 8.) Predlogi glede volilnega reda v Zbornico za TOI. 9.) Slučajnosti. Odpiranja in zapiranja trgovin zadnjo nedeljo pred Božičem. Uprava Združbe je na svoji redni seji dne 7. novembra 1.1. šoglasno sklenila, da bodo trgovine zadnjo nadello pred Božičem odprte cel dopoldan to je od 7—12. ure, o čem se obveščajo vsi gg. trgovci. kmetijstvo Sadna drevesca (cepike) Banovinska kmetijska šola v Ra-kičanu ima k oddaji prvovrstno sadno drevje (cepike) jablan, hruik, čre-šenj, marelic in breskev po ceni Din 6.- za komad. Od jablan so predvsem sledeče sorte, ki so za tukajšnje prilike najbolj prikladne na razpolago, kakor Jonathan, Kanadka, Zimski ma- šanckar, Letni mašanckar, Booskop-ski kosraač, Londonski peping, Batul, Rarabur, Zvezdnata reneta. Skušnje so dokazale, da je jesensko sajenje sadnega drevja žs tukajšnje prilike bolj priporočljivo, kakor spomladansko, zato je v interesu sadjarjev in posestnikov, da si nabavijo in sadijo sadno drevje že sedai v jeseni. * Živinorejski tečaj za rodov- nikarje in mlečne kontrolorje bo 24. in 25. t. m. v Beltincih na velepo-sestvu. Začne se zjutraj ob 8 uri. Tečaj ie brezplačen, brezplačno je tudi za odaljenejše prenočišče in prehrana. Vsako selekcijsko društvo mora poslati vsaj enega člana na ta tečaj. Plemenski petelini. Interesenti, ki so naročili plemenske peteline, jih naj prevzamejo na Ban. kmetijski šoli v Rakičanu v soboto 18. t. m. Gospodinjski tečaj, ki se sedaj vrši v Petanjcih, bo tam zaključen koncem tega meseca. Prihodnji tečaj bo v Puconcih, začetek 1. decembra. Tržne cene. Maribor. Na mariborski svinjski sejem dne 10. novembra je bilo pripeljanih 148 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 6 tednov stari kom. 100 115 Din. 7 9 tednov stari 130—150 Din, 3—4 mesece stari 200 250 Din, 5-7 mesecev stari 350 -400 Din, 6—10 mesecev stari 450-520 Din, 1 leto 580 650 Din; 1 kg. žive teže 7-8 Din, 1 kg. mrtve teže Din 9 50—10.50. Prodanih je bilo 88 svinj. Ptu|. Ptujski goveji in svinjski sejem 7. in 8. nov. 1933 je bil zelo živahen. Cene so nekoliko poskočile. Prignanih je bilo 298 krav, 102 telici, 138 volov, 20 bikov in 111 konjev. Cene za kg žive teže: kravam 2—4 Din, telicam 2.75-4 50 Din, volom 2.75-4 Din, bikom 2.75—4 Din, konji za klanje so se prodajali od 300—650 Din, drugi konji pa po 1200—3000 Din, za glavo. Prascev je bilo pripeljanih na svinjski sejem 183 in svinj 261. Prasci so se prodajali po 80—280 Din, za rilec. Pršutarji so bili po 6.50—7 50 in polpitane svinje po 7—8 Din, za kg. žive teže. Prodanih je bilo vsega 134 rilcev. Zagreb. Zagrebški sejem 8. t. m. Dogon živine precejšen, kupčija pa je bila bolj slaba, ker se je nakupovalo le za domačo potrebo. Cene pitanim svinjam so oslabele. Za kg. žive teže so se trgovali: biki po 3— 3.50, krave za klanje po 2:75—3 25, voli I. vrste po 4.50- 5, II. vrste po 3.50 -3 75, bosanski voli po 2.50 do 3, teleta po 7—8, zaklana po 9.50— 10-50, pitane svinje po 7.50 do 8, nepitane po 6,25—7, sremske debele po 8 Din za kg mrtve teže. Čakovec. Tedenski sejem 8. nov. 1933. Cene svinj debelih 7-8, suhih 6.50 7 50, srednjih 6-7, prašiči par 300— 400, za mesarske svrhe 7.50, krave za klobasarice komad 300 500. krave za pleme in delo 1.500 - 2.200, komad, junice 800-1500, biki 3.50 - 4.50, teleta 4.50 -5.50, konji težki prvorazredni komad 3000 -4.500, srednji 1.500-3 500, žrebeta 700-1.300 Din, Slsak. Sejem 9. novembra 1933. Debele svinje 7 -8, mesnate 8—10, prašič komad 120—150, teleta 4—5, za kg. žive teže. Krma. Sisak: otava 35-40, seno 20-32, slama za steijo 18 -22 Dinarjev za 100 kg. Deželni pridelki: Novosadska blagovna borza. 10. t. m. Tendenca stanovita. Prometa 84 vagonov. Pšenica bačka okolica Novi Sad 102 do 104 Din, okolica Sombor 101—103, srednjabaška in slavonska 103 105, srednjebanatska 100 102, južnobasiatska 94 - 96, baška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105-106, baška ladja Tisa 106 -108 D. Oves: baški, sremski, slavonski 51-53. Ječmen: bački, sremski 63-65. Koruza: baška sremska ?n baš ka okolica Sombor 75 -77. baška in sremska sušena 66— 68 baška za december in januar55-57.50, banatska 70—71, banatska sušena 61—63, sremska sušena 59-61, baška sušena, ladja 69—71, baška ladja Begej 79-80, baška ladja Tisa iri Dunav 81-82. Sombsrska blagovna borza. Tendenca neizpremenjena, Promet 117 vagonov. Pšenica baška okolica Sombor. banatska, sremska, slavonska 100 do 102, gornjebaška 104—1C6, banatska potiska 103—105, baška potiska 104-106, Oves: baški, sretusk?, slavonski 51-53 Din. Ječmen: baški sremskš 62- 64. Koruza: baška železnica prompt-na 74-76, baška bela 84 86, Baška Dunav, Tisa šlep 79 -81 Din. J 504/33-6 Draibeni oklic Dne 7. decembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodisču v sobi št. 18 dražba nepremičnin V2 hiše, njiv, travnikov in gozdov. Zemljiška knjiga Šalovci 15/128 vi. št. 28, 470; 18/128 vi. št. 147 ; 6/128 vi. št. 185. Ceniina vrednost: 6337 D. 30 p. Najmanjši ponudek : 4226 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž beni oklic, ki je Rabit na uradni deski sodišča. Sresho sodišče v M. Soboti, dne 23/10. 1933. J 548/33 Dražbenf oklic Dne 7. decembra 1933 ob >/2 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše, mlina, travnikov. Zemljiška knjiga Tešanovci 4/7 vi. št. 113, 3/28 vi. št. 487. Ceniina vrednost: 26300 Din. Najmanjši ponudek: 17532 D. 68 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradi deski sodišča. Sresho sodišče v M. Soboti, dne 23 /10. 1933. I R 130/35 3 Prosfenolp javna dražba. Na predlog dedičev ležeče zapuščine po pokojni Gombec Heleni, pos. v Gerlincih št. 1 se vrši dne 21. novembra 1933 ob pol 10 uri na licu mesta v Gerlincih prostovoljna javna dražba nepremičnin ležeče zapuščine Gombec Helene vi. št. 3. d. o. Gerlinci, obstoječih iz njiv, travnikov in gozdov, h še št 1 z gospodarskim poslopjem ir< škednjem v skupni izmeri ca 20 kat. oralov Prodajalo se bo po parcalah. Izklicna cena, pod katero se ne prodaja, znaša za oral 3000-5000 Din. Dražbene pcgoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi št 20 Spcsbo sodišče s Murski Soboti, odd. L, dne 10. no^emb^o 1933. J 650/33 -7 Drailheni oklic Dne 12, decesmbra 1933 ob »/2 9, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv in travnikov. Zemljiška knjiga Sodfšinci S/3 vi. št. 8, 5/6 vi. štev. 69, 403/5652 vi štev 138. zemljiška knjiga Petanjci 1/6 vi. št. 62. Ceniina vrednost: 10557 D. 34 o. Najmanjši ponudek: 7038 D. 20 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. SpbsHo sodišče v IH. Soboti, dne 23/10. 1933 J 531/33-7 Draibeni oklic Dne 4. decembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču št. 18 dražba nepremičnin deleže do hiše, njiv in travnikov. Zemljiška knjiga Selo 7/144 vi. št. 70, 7/96 vi. št. 88, 1/12 vi. št. 94, 7/96 vi. It. 97, 1/6 vi. št. 240, 611, 404, 3/32 vi. št. 641. Ceniina vrednost: 7129 D. 52 p. Vrednost pritikline: 1200 Din. Najmanjši ponudek : 4757 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasit: pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresho sodišče v IH. Soboti, dne 23/10. 1933. OGLAŠUJTE V »MURSKI KRAJINI"! J 905/33-7 Draibeni oklic Dne 12 decembra 1933 ob 1/2 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv in gozdcv. Zeniijiška knjiga Krašči 1/2 vi. št. 112, 194 209, 221. CenUna vrednost: 7720 D 75 p. Vrednost pritikl ne; 1260 Din. Najmanjši ponudek: 5147Dl5p Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku ^red začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogio več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je n?bit na uradni deski sodišča Oreslic sodišče u M. Soboti, dne 2./11. 1933. J. 448/33-7 Draibeni oklic Dne 5. decembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, mlina in dvora. Zemljiška knjiga Prosenjakovci vi. M. 249. Ceniina vrednost: 20080 Din. Najmanjši ponudek: 13387 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveijati glede nepremičnine v šk do zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, kš je nabit ria uradni deski sodišča. Sresho sodišče 0 M. Soboti, dne 23./10. 1933. Gostilna»klavnica Prekmurska banka je odkupila na javni dražbi v Fokovclh, prej Gross Samuelu lastno gostilno, trgovino in klavnico z gospodarskimi poslopji. To vse se odda v nejem ali pa se po zmerni ceni proda. Prijaviti se pri PREKMURSKI BANKI 2 v Murski Soboti. PERJE poceni aooaoija v vsaisi množini E. VAJDA CAKOVEC Vzorci se pošiljajo brezplačno.