OBZORJA STROKE - POROČILA
KS
Ki in 12. soba; Obrtniki
V	drugi polovici 19. in na začetka 20. .stoletja sta bila Črnomelj in Metlika izrazito obrtniški in trgovski mesti z močnim agrarnim poudarkom. Belokranjski muzej hrani kar številne piedmete. fotografije in druge dokumente, ki nam pričajo o načinu življenja teh ljudi. Postavili bomo poskušali dele posameznih delavnic, čevljarsko, ki jo imamo dobro ohranjeno, pa v celoti. Ta "obrtniška" soba naj bi bila vez med meščani in vasčam (glej tloris).
/1. soba: Meščani
Prikaz načina življenja belokranjskih meščanov bo mogoče spremljati od 9. sobe. kjer naj bi se seznanili z narodnim prebujanjem v drugi polovici 19. Stoletja. Takrat so meščani ustanovili vrsto kulturnih in gospodarskih društev ter združenj, ki so se mnoga ohranila še do danas. V 10. sobi bomo, ko! rečeno, spoznali obrtnike, 11., edina soba z okroglim tlorisom pa bo namenjena prikazu meščanskega stanovanja Prav tako naj bi bil tu razstavljen del stare metliške lekarne.
13.	soba: Kmetje
V	prvi od dveh sob. v kateri bomo spoznali način življenja belokranjskega kmečkega prebivalstva, bodo na Ogled predmeti in fotografije v zvezi s posameznimi gospodarskimi dejavnostmi (poljedelstvo, živinoreja...) in prometom. Koncept bi bil torej podoben, kot ga imamo zdaj, le da bi predmete iz vitrin postavili v manjše ambientalne sklope in jih dopolnili še s predmeti iz depoja.
14.	soba: Kmetje
Tu se bo razstava nadaljevala s prikazom belokranjske kmečke hiše m njene notranje opreme, zopet delno ambicn-laino. Spoznali bomo nošo in ljudsko umetnosi pa šege, glasbo in ples. Skratka, zajetega naj bi bilo čimveč raznovrstnega gradiva belokranjskega ljudskega izročila. Nova posta vitev etnološke zbirke mora biti zasnovana tako, tla bo v prepletu z drugim še posebej poudarjala tisto, kar je tipično
naše, belokranjsko (na primer pisanicc, vezenine, noša...). S tem bo zbirka bolj zanimiva tudi za obiskovalce, ki jih veli kokrat zanimajo prav "posebnosti" muzeja.
Podrobnejši scenarij postavitve bo mogoče izdelati po pos vetu z arhitektom.
Če bodo sredstva odobrena, bi se radi dela lotili čimprej, ker do meseca maja muzeja ponavadi ne obišče mnogo obiskovalcev. Dobro bi bilo, ko bi nam v tem času uspelo narediti večja elektrikarska, mizarska in pleskarska dela
Sicer pa naj bi preureditev potekala nekako takole:
-	podnje zdajšnje etnološke zbirke in dela likovne zbirke:
-	izdelava načrta postav it ve skupaj z arhitektom;
-	elektrikarska. mizarska! pleskarska dela;
-	izbor predmetov (v poletnem času jih lx> potrebno kon-servirati in po potrebi restavrirati);
-	izbor fotografij in dmgega arhivskega gradiva (izdelava povečav);
priprava besedila;
-	postavitev zbirke.
ADAPTACIJA DELA PODSTREŠJA
Po razširitvi etnološke zbirke v prostore kjer je danes postavljena ua ogled likovna zbirka, se bo le-la morala izseliti. Verjetno bo še bolje, da I >0 na ogled sama zase. ker pri zdajšnji postavitvi nekako prekinja zgodov inski tok, ki mu sledimo. Kot smo že ugotavljali, je edini prostor, kamor se niuzej lahko širi, podstrešje. To je veliko in bi ga primerno adaptacijo lahko dobro izkoristili tudi v razstavne namene. Za potrebe likovne zbirke bi zadoščal del. ki ga moramo v najkrajšem času obnoviti tudi zaradi zelo slabe strehe. Tako imamo priložnost obenem rešiti dva problema Tudi tu brez načrta arhitekta ne bo šlo, zalo bo najprej treba zagotoviti sredstva za izdelavo pačita. Natančnejši opis tlel bo možno podati šele takrat.
IDEJNA ZASNOVA RAZVOJA IN PRENOVE BELOKRANJSKEGA MUZEJA DO LETA 2001
Belokranjski muzej v Metliki je edina kulturna institucija le vrste v Beli krajini. Za pokrajino, ki je tako v geografskem kol etničnem in kulturološkem pogledu specifična, je značilna pestra zgodovina, v marsičem drugačna kot drugje; na Slovenskem Ko so konec šestega stoletja in kasneje to zemljo poselili Slovani, so tu zasadili najjužnejše mejnike slovenske besede in kulture. Tudi današnji status obmejnega območja Beli krajini zagotavlja, da se bo speciiika njenega razvoja še nadaljevala. In kako pomembna je lahko v obmejni pokrajini vloga muzeja, se velikokrat kar premalo zavedamo. Bela kta-jina se v zadnjih letih kaže kol "obljubljena" dežela Turisti, domači in tuji, jo odkrivajo spomladi, poleti in jeseni. Veseli smo lega, vendar smo jih Bclokranjci marsikje pričakali nepripravljeni. To delno velja tudi za naš muzej, ki ga vsako leto obišče okoli dvajset tisoč ljudi. Čeprav obiskovalci izražajo v glavnem pohvalne besede, in so tisti, ki pridejo k nam prvič, prav presenečeni nad bogastvom muzeja, se zavedamo, da jim nudimo premalo. Vemo, da muzej ne sme biti namenjen samemu sebi in se mora odpirati čim širše.
V želji, da bi tudi v Belokranjskem muzeju pripravili za naše obiskovalce bolj pestro ponudbo in jih privabili še več. smo si zastavili nekaj ciljev. Eni so kratkoročni, drugi pa so povezani z letom 2001 ko bo muzej praznoval 50-Ietnico delovanja. Naj nam bodo muze naklonjene, da bi nam začrtano uspelo realizirati Verujemo v ljudi, ki jim ni vseeno, in pričakujemo njihovo podporo, mi pa bomo delali po najboljših močeh Navsezadnje smoli) dolžni zvestim obiskovalcem. prijateljem muzeja in vsem našim predhodnikom, ki so nam ustvarili mnogo boljše razmere za delo, kot so jih imeli sami.
30
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
OBZORJA STROKE - POROČILA
CILJI, NJIHOV ČASOVNI IN FINANČNI NAČRT
1.	Odprtje grajske kavarne
Kavarno, ki naj hi za zdaj delovala v času odprtosti muzeja in v času drugih prireditev v grajskih prostorih, naši obiskovale] zelo pogrešajo. Zato je Belokranjski muzej pripravljen odstopiti en svoj prostor v pritličju gradu v ta namen. Razgovori 7. najemnikom že potekajo, soglasje k manjši adaptaciji pa je dal tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta
Časovni načrt poletje 1996.
Finančni načrt: sredstva najemnika.
2.	Postavitev mulUvizije o Beli krajini
V muzeju nameravamo postavili muldvizijski prikaz Bele krajine - njeni! geografske, zgodovinske, etnološke, umet-nostnozgodo vinske značilnosti. S tem bomo popestrili našo ponudbo ol>iskovalcem. v času največjega obiska muzeja pa bi si zelo olajšali delo. Zavedamo se sicer, da mora "klasično" vodstvo, ki ga edinega danes uporabljamo, ostati v muzeju prisotno, bo pa na ta način dopolnjeno. V letošnjem letu je bilo kar nekaj sobot, ko smo imeli v muzeju deset in več skupin. Zlasti v takšnih dneh nam bi bila mullivizija v veliko pomoč Postaviti jo nameravamo v tako imenovani pedagoški sobi, kjer ho lahko potekala tudi druga pedagoška dejavnost.
Časovni načrt: poletje 1996.
Finančni načrt: sredstva sponzorjev in Belokranjskega muzeja.
:>■ Prenova stalne razstave
Najpomembnejši cilj in največje delo, ki smo si ga zadali, je prenoviti celotno Stalno razstavo Belokranjskega muzeja. Podobno; kot smo muzealci razmišljali na letošnjem posve tovanju v Idriji, ugotavljamo tudi v našem muzeju: stalne razstave za vse večne čase ni! Pri tem ne mislimo kritizirati naših predhodnikov, nasprotno, celo pohv alili jih je treba, saj le njihova postavitev po toliko letih Še vedno vredna ogleda. Razstavo je potrebno posodobiti (predvsem moti zdajšnja slaba razsvetljava) in jo v vsebinskem pogledu dopolniti s pridobljenimi predmeti zadnjih let ter z rezultati novejših raziskav
Naša razmišljanja gredo v smeri, da delno presežemo sedanji koncept postavitve po posameznih oddelkih (arheološki, kulturnozgodovinski), čeprav bo v osnovi ostal enak. Vodilo naj bi bila še vedno zgodovinska kontinuiteta, ki bi ji sledili s Pomočjo podob ljudi. Prav te podobe naših prednikov (src-cali .se hi z vsaj šestnajstimi različnimi skozi Šestnajst sob) bi morale postati rdeča nit muzeja. Vsak hi predstavljal svoj čas 111 °pozarjal na temeljne značilnosti obdobja v Beli krajini.
Koncept nove postavitve z delovnim naslovom Bela krajina skozi čas je naslednji:
-	i. soba: prebivalci
soba: žarnogrobi.ščni prebivalci
-	.5. soba: Iliri, Kelti
-	si)b;i: Rimljani
-	5 soba: prvi slovenski prebivalci
(nastanek mesi. Kočevarji) soba: Turki
-	7. soba: protestanti. Uskoki (Vojna krajina), cehi
i ,so'xl priče nesreč (požari, potresi, kuga).
načinu Življenja Belokmnjcev v 19. in prvi polovici 20. Stoletja bodo pričale zbirke v naslednjih prostorih:
" 9. soba: narodni budite!ji, dnišiva in 11 soba: obrtniki
-	13. in M. soba: kmetje
-	15. in Jó. soba: ustvarjalci novejše zgodovine
V vhodni avli bodo grbi ustanoviteljev Belokranjskega mu žeja, Črnomlja. Metlike in Serniča. na delu podstrešja bo likovna zbiika. ki bo predstavljala pomembne Belokrarijce,
Ker smo s prenovo dejansko že začeli, saj naj bi bila do naše 45-letnice v prihodnjem letu postavljena zbirka novejše zgodovine. smo se odločili, da z delom nadaljujemo po etapah Od tam dalje Tako bomo za obiskovalce zapirali le posamezne zbirke in ne celotnega muzeja, saj to prav gotovo ne bi bilo dobro.
Časovni načrl:
-	¡5. in 16. soba (novejša zgodovina) v delu leta 19%
-	K), do I 1. soba (etnološka zbirka) leta 1996
-	tlel podstrešja (likovna zbirka) leta 1997
-	5. do 9. soba (kulturnozgodovinska zbirka) leta 1998
-	1. do 1. soba (arheološka zbirka) leta 1999
-	vodnik po stalni razstavi leta 20(X).
Finančni načrt: sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, sponzorjev in Belokranjskega muzeja ter vseh treh belokranjskih občini
4.	Adaptacija gradu
Adaptacija gradu poteka že kar nekaj časa in z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta bi morali določiti prioriteto del za prihodnjih nekaj let.
Še veliko je neobnovljene strehe, ki je v zelo slabem stanju, grajsko dvorišče čaka na končno obdelavo ild. Z adaptaciji; dela podstrešja I >i obnovili streho in pi idol >ili prostor za stalno likovno zbirko. Podstrešje je namreč trenutno še edini prostor v gradu, kamor se muzej lahko širi,
Časovni načrt: adaptacija dela podstrešja lela 1996, obnova preostale fasade, dokončanje dvorišča do leta 2000.
Finančni načrt: sredstva Občine Metlika, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in najemnikov v gradu
5.	Prenova spominske zbirke Otona Zupančiča v Vinici
Tudi v Zupančičev i spominski zbirki v Vinici se je v zadnjih
letih precej povečalo število obiskovalcev med katerimi je zlasti veliko šolarjev. Zbirko bi bilo potrebni> delno prenovili in jo posodobiti.
Časovni naert: odvisen od zagotovitev sredstev.
Finančni načrt: sredstva 01 >čine Črnomelj in Belokranjskega muzeja.
6.	Odprtje stalne razstave o pomembnih Belokranjcih v Vinici
Pred leti je bila živa ideja, da naj ln bila v prvem nadstropju hiše, v kateri je v pritličju Župančičeva spominska zbirka, razstava o mladinskem pesništvu na Slovenskem. Vendar je trenutno tlj le tlel gradiva in razstava, ki ni nikoli prav zaživela, ker ni nastala zaradi dejanske potrebe:. V Belokranjskem muzeju menimo, tla bi bilo prvo nadstropje primeren prostor za razstavo o pomembnih Beloktanjeih. To bi bila lahko prav posebna zbirka, ki je Bela krajina še nima in hi jo potrebovala Veliko obiskovalcev Belokranjskega muzeja je namreč že spraševalo za te ljudi in nekateri prav pogrešajo njihovo predstavitev. Kol uvod v la projekt je danes na ogled spominska soba (J to na Berkopca, ki bi jo potem pač podredili konceptu celotne postavitve. Prav gotovu bi Vinica in črnomaljska občina s tovrstno razstavo pridobila več kot s kakršno koli drugo.
Časovni načrl: odvisen od zagotovitve sredstev.
Finančni načrt: sredstva Občine Cmomelj in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
GLASNIK SED 36/1996, št. 1
31
v
OBZORJA STROKE - POROČILA
7. Vreditev¿prostora za občasne razstave v Črnomlju Z&dnje čase se v Črnomlju kaže velik interes za postavitev mestne muzejske zbirke, v kateri naj hi bil predstavljen Črnomelj v vseli svojih zgodovinskih in kulturnih razsežnostih Za 10 zbirko so končno našli premerne prostore v črnomaljskem gradu, Vsekakor bo treba misliti na solidno adaptacijo prostorov ob zagotovitvi potreb ne funkcionalnosti celotnega bodočega muzejskega kompleksa Misliti je treba tudi na to, da bi bila muzejska postavitev v Črnomlju moderna, s vsemi sodobnimi napravami. Za začetek bi morali uredili prostor za občasne razstave. Belokranjski muzej bi namreč lahko veliko svojih razstav (likovnih, etnoloških, zgodovinskih) posredoval tudi v Črnomelj, vendar nima kam Zalo bi moralo to vprašanje postati prednostno pri razmišljanjih o črnomaljski kulturni ponudbi. Časovni načrt; odvisen od zagotovitve sredstev. Finančni načrt: sredstva Občine Črnomelj
iS. Postavitev krajevne zbirke v Semiču Krajevna muzejska zbirka v .Semiču naj bi bila po novem postavljena le v prvem nadstropju hiše, v kateri je bila tudi do sedaj Belokranjski muzej je pripravljen prevzeti strokovni del
postavitve, ki mora temeljili na prikazu lokalne zgodovine Poudariti je potrebno lisio specifiko območja, ki je stalne zbirke Belokranjskega muzeja ne zajemajo V novo pridobljen prostor za občasne razstave pa lahko Belokranjski muzej posreduje tudi kakšno razstavo, če bi lokalna skupnost zanjo pokazala zanimanje.
Časovni načrt: odvisen od zagotovitve sredstev.
Finančni načrt: sredstva Občine Semiei in Belokranjskega muzeja.
Čeprav bomo zaposleni vse svoje sile do leta 2001 usmerili v prenovo stalne razstave belokranjskega muzeja, ne smemo zanemariti tudi drugega muzejskega dela Tako mora v našem programu ostati prirejanje občasnih razstav, ki jih Beloferanjei kar radi obiskujejo. Za nekaj številk naj hi se povečali knjižna zbirka belokranjska dediščina in zbirka razglednic Muzejski predmeti, kar smo začeli izdajati v preteklih lelilí. Tudi v glavnem nevidno delo, kol je na primer zbiranje, hranjenje, dokumentiranje, konservi ran je pa fotografiranje in snemanje mora bili narejeno, ker je to temelj vsakega muzeja. Večji poudarek bomo v tem petletnem obdobju dali konserviranju predmetov, predvsem lisiili, ki bodo vključeni V novo stalno razstavo.
Tloris
Belokranjskega muzeja v Metliki.
50
GLASNIK SED 36/1996, št. 1