Na nedeljsko razstavo v Zabnici so rejci pripeljali 90 krav in telic svetlolisaste in črno-bele pasme, govedorejci iz Ptuja pa bika Fausta in Pilata — Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka70
Ustanovitelji: obč. konference SŽDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Ucakar
Kranj, torek, 10. 9. 1974 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Svečanost v Strahinju
06 32-letnici borbe in tragedije drugega, bataljona kokrškega odreda v Uden borštu je bila v nedeljo ob 14. uri v Strahinju pri spomeniku padlim spominska svečanost. O dogodkih pred 32 leti je govoril član odbora kokrškega odreda Dušan Feldin. V kulturnem programu pa so sodelovali Pihalni orkester iz Kranja, moški pevski zbor in recitatorji KUD Dobrava Naklo ter učenci osnovne šole Naklo. Pred svečanostjo je krajevna 0rganizacija zveze borcev Naklo pripravila tudi pohod od spomenika do spomenika. Udeleženci pohoda so obiskali vse spomenike padlim na območju krajevne skupnosti Naklo. —A. Z. — Foto: F. Perdan
Kranj spet festivalsko mesto
V Kranju se bo jutri, v sredo, M« septembra, začel V. mednarodni festival Športnih in turističnih filmov. V sedmih festivalskih dneh se bo odvrtelo okoli JO kratkih in tudi celovečernih šPortnih in turističnih filmov iz J«* kot .'{<) dežel. Predstave bodo "° 17. septembra vsak dan v po-P°'danskih ,„ večernih urah v *>nu Center. Otvoritev festivala 'n program filmov prvega dne °° prenašala celotna jugoslovanska televizijska mreža.
Program prvega festivalskega °ne je takle: jugoslovanski film
Dvojni salto, zahodnonem.ški Vesela smučarska .šola, sovjetski Preodelenje, avstrijski Na primer Dunaj, angleški Leteče stvarce in jugoslovanski Človek z masko. V četrtek, 12. septembra, so ob 16. uri na sporedu: ameriški Divje vode, francoski Francija, jugoslovanski Dajmo, hop, mehiški Pišoč obrazov Mehike, in jugoslovanski Mate Parlov. Na večerni predstavi ob 20. uri pa sta sovjetski film Aland, ognjeni orkester in celovečerni   japonski   film Sapporo.
L. M.
čctrtth dopoldne je v tovorni Kxoterm na Polici pri Kranju nenadoma *OrufinH požar m uničil staro proizvodno halo. Požar je izbruhnil v stroju za
jteianje m i '.delavo kemijskih materialov in zajel vključeni ventilator ter se
"ho ,u .<-,,,/ ,,,,,/ celotno halo.  Posebno komisija še m mogla ugotoviti
'''><>k<i požara, gmotno škoda />o n<> oeeni interne komisije iz poaj'etfa - nosa
oh
,(v,' ■'!..< milijona dinarjev
TI
Foto F, Perdan
Brez večjih prometnih nesreč
Sezona je skoraj mimo
Zaradi dokaj visokih številk o prometnih nezgodah v lanskem juniju, juliju in avgustu ter še posebej zaradi 25 mrtvih v treh mesecih na območju kranjske UJV, so tudi letos turistično poletno sezono na UJV Kranj pričakali dokaj zaskrbljeno. »Samo v lanskem juniju je umrlo v prometnih nesrečah na gorenjskih cestah 14 ljudi, zato je bila naša skrb še posebno velika,« je povedal inšpektor za promet pri UJV Kranj Mirko Derlink. »Na vsak način smo skušali po svojih močeh preprečiti tolikšno smrtno žetev na naših cestah. Številke so sedaj znane. Smrtnih žrtev prometa so bile v juniju štiri, julija pet in avgusta le ena. Tudi prometnih nesreč, hujših seveda, z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami je bilo manj kot v lanskih treh poletnih mesecih.«
Poleg vseh drugih ukrepov, za katere so se odločili na postaji prometne milice Kranj in pa na postajah milice po vsej Gorenjski, je na manjšo »bero« prometnih nezgod vsekakor vplival dokaj majhen promet v juniju letos. Ceste so sicer zgostili domači vozniki, velikega navala sodobnih nomadov, z jeklenimi konjiči pa kljub pričakovanju junija ni bilo. Turistična reka se je iz zahodne Evrope prek naših mejnih prehodov začela valiti šele julija in avgusta, popolnoma pa ni usahnila
niti zdaj v prvih septembrskih dneh. Takoj pa je treba povedati, da je bilo v tej turistični reki le malo takih voznikov, tujcev, ki so na gorenjskih cestah povzročili prometno nezgodo oziroma bili udeleženi v njej. Tako se je letos v treh poletnih mesecih ponesrečilo na gorenjskih cestah le 19 vozil s tujo registracijo, lani v enakem času pa 29. To pomeni, da tuji motorizirani vozniki na naših cestah promet le zgostijo, v prometnih nezgodah pa so le malo udeleženi.
Med vzroki prometnih nesreč v teh treh mesecih so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, prehitevanje, nepravilno srečevanje in drugi vzroki. V letošnjem poletju je bil najbolj miren odsek magistralne ceste med Podtabo-rom in Ljubeljem, saj se je tam pripetila le ena hujša prometna nezgoda. Sedem prometnih nezgod je bilo na odseku magistralne ceste med Jeprco in Zlatim poljem pri Kranju, osem na odseku Podtabor—Lesce in spet sedem na odseku Lesce—Javor-nik. Več nesreč je bilo na magistralni cesti v gornjem koncu savske doline: od Javornika do Rateč se jih je v treh mesecih pripetilo 22. Statistika je zabeležila tudi najbolj »nesrečne« dneve v poletni sezoni. Na prvem mestu je nedelja, saj se je letos ob teh dnevih pripetilo kar 39 težjih prometnih nesreč, sledita pa ji j)etek s 26 nesrečami in četrtek
»Se posebej je razveseljivo, da letos ni bilo na naših cestah nobene katastrofalne prometne nesreče, kot smo jih lahko doživeli prejšnja leta, ko je v eni nesreči umrlo po več ljudi. Tako pa je bilo največ do pet ljudi ranjenih, v desetih smrtnih nezgodah pa je po en mrtev. Skrbela nas je tudi cesta mimo Brnika, ki je bila v letošnjih poletnih mesecih zelo obremenjena prav tako skoraj kot letališče Brnik. Vendar pa moram reči,« je poudaril inšpektor Derlink, »da na tej cesti ni bilo prometnih problemov, pripetila pa se je razen manjših seveda le ena težja prometna nezgoda, ko je s ceste zapeljal neki italijanski voznik.«
Turistična reka tudi v prvih septembrskih dneh še ni usahnila in si bodo prebivalci ob najbolj prometnih cestah oddahnili od hrupa verjetno šele v pozni jeseni. Promet skozi mesto Kranj je v sezoni precej razbremenila obvoznica, posebno za smer proti jugu. Prometni miličniki so svojo dolžnost v redu opravili, potrudili so se, da na magistrali niti v dneh z najgostejšim prometom ni bilo večjih zastojev. »Helikopterja tako skorajda nismo potrebovali: bolj so ga uporabljali naši koprski kolegi, ki so imeli takšno gnečo na cestah, da se s tukajšnjim sploh ne da primerjati.« L. M.
V Radovljici bodo gradili
vrtec
V Radovljici bodo čez kakšen mesec na prostoru, kjer je bila zobozdravstvena ambulanta, začeli graditi nov vrtec za 160 otrok. Gradnjo bo financiral sklad za otroško varstvo, gradilo pa ga bo Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Gradnja vzgojno-varstvene ustanove v Radovljici je predvidena že v desetletnem programu razvoja otroškega varstva v občini. Računajo, da bo vrtec gotov do junija prihodnje leto. Zatem pa pride na vrsto tudi gradnja vrtca'na Bledu in v Kropi. A. Z.
30, septembra /e minilo 30 let, ko je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo odlok o ustanovitvi začasnih narodnih sodišč in narodnih sodnikov. Ta dan torej pomeni rojstvo našega civilnega sodstva. Ob tej priliki je bita minuli petek popoldne v dvorani kranjske občinske $kupščine proslava pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine. Pripravila sojo občinska sodišča Kranj. Jesenice, Radovljica in Škofja Loka m Okrožno sodišče V Kranju. Na proslavi je govoril namestnik republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SK Slovenije Vlado Tance. V kulturnem programu pa sta nastopila vokalni oktet Save iz Kranja in recitator Janez Kovaču- 1'roslave so se udeležili poleg sodnikov in uslužbencev pravosodnih organov Gorenjske tudi predstavniki družbeno-političnega življenja   llorenjske. —A. Z. — Foto: F. Perdan
VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. da 20. OKTOBRA
8
Naročnik:
Odpadki in dohodek
Za uvoz odpadkov kovin, papirja, tekstila, starega železa in še nekaterih drugih odštejemo na leto približno 15 milijonov dolarjev. Vse te surovine pa bi lahko zbrali doma. S tem bi dosegli še nekaj: očistili bi okolje.
Strokovnjak v Zvezi inženirjev in tehnikov je nedavno izračunal, da je v posodah za smeti kar tri četrtine takih odpadkov, ki bi jih še lahko porabili v industriji. Naša država, ki bo šele čez leto ali dve imela 1000 dolarjev dohodka na prebivalca, se za to ne zmeni in raje te industrijske »surovine« kupuje za devize. Švedska, ki že ima dohodek na prebivalca prek 6500 dolarjev letno, pa odpadke skrbno zbira.
Ugoden avgust
Po prvih izračunih naj bi bil količinski obseg slovenske proizvodnje avgusta za 8,5 odstotka večji kot je mesečni popreček lanskega leta. V primerjavi z julijem je bila avgustovska proizvodnja večja za 6,6 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 10,7 odstotka. Obseg proizvodnje bi bil lahko še večji, če ne hi še veliko delavcev oziroma delovnih organizacij imelo   kolektivnih dopustov.
Plavajoči velikan
Po osmih mesecih je ladjedelnica Bijela končala pogajanja z zahodnonemško firmo GHH o nakupu plavajočega doka z nosilnostjo 120.000 ton.
Velikosti tega plavajočega velikana, ki ga bo naša ladjedelnica dobila konec prihodnjega leta, so presenetljive. Dolg je kot dve nogometni igrišči, visok pa kot 16-nad-stropna stavba. Vrednost doka je trikrat večja od vrednosti vseh dosedanjih naprav v ladjedelnici, njegova zmogljivost pa štirikrat večja. Velike ladje, ki vozijo v Sredozemlje, b(xio sedaj lahko prihajale na popravilo v Bijelo, namesto v druge države. V doku bo zaposlenih 300 delavcev.
Izjemna dinamičnost
Cene na drobno in življenjski stroški so v preteklem mesecu kazali izjemno dinamičnost. Po najnovejših podatkih za statistiko so bile cene na drobno avgusta za 4,4 odstotka višje kot julija in kar za 30 odstotkov višje kot avgusta lani. Na podražitve je vplivalo zvišanje cen različnih artiklov: alkoholnih pijač za 14 odstotkov, kmetijskih pridelkov za 9,5 odstotka, industrijskih izdelkov za 3,7 odstotka in storitev za 12 odstotka.
Podražitve v minulem mesecu, ki so sledile znanim julijskim podražitvam, so povzročile nadaljnji dvig življenjskih stroškov. V primerjavi z junijem so se stroški za preživljanje dvignili za 3,7 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 24 odstotkov.
Nova stanovanja
Samoupravna stanovanjska skupnost v Litiji je razpisala prvi natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, ki so kupljena s sredstvi iz solidarnostnega sklada. Na voljo je 45 stanovanj: pet trosobnih, 35 dvosobnih in 5 enosobnih. Prednost na natečaju imajo družine in drugi občani z nizkimi prejemki: stari ljudje — upokojenci, invalidi, borci NOB, mlade družine ter delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
Požar uničil proizvodno dvorano
V petek ob štirih zjutraj je v novi dvorani TOZD Iskra v Sežani izbruhnil požar. Dvorana, v kateri izdelujejo radijske sprejemnike, je skoraj popolnoma uničena. Čeprav je članom kolektiva in gasilcem uspelo požar omejiti v slabi uri, je škoda zelo velika. Po prvih ocenah znaša približno deset milijonov dinarjev.
Jesenice
Svečanost na Lipniški planini
V soboto, 7. septembra, je bila spominska svečanost ob 31. obletnici smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. Spominsko svečanost na Jelovici sta letos že sedmič organizirala občinska odbora ZZB NOV Radovljica in Jesenice.
Na Lipniški planini se je v soboto zbralo precej šolske mladine iz osnovnih šol obeh občin, predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh občin, sestra narodnega heroja Gregorčiča in preživeli borci selške čete. Zbranim je spregovoril Janez Lušina-Mali, nekdanji kurir selške čete, ki je orisal potek boja partizanov s preštevilnimi in dobro oboroženimi Nemci, v kulturnem programu pa so recitirale učenke osnovnih šol, mladinski srednješolski pevski zbor Blaž Arnič pa je pod vodstvom zborovodja Janka Pribo-šiča zapel nekaj borbenih partizanskih pesmi.
Kljub izredno hladnemu, vetrovnemu in deževnemu vremenu so se
že dan prej na Jelovico povzpeli mladi taborniki in noč preživeli pod šotori. Po zamisli odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS Radovljica so tako mladi po svoje počastili obletnico bitke na Lipniški planini, kjer so hrabro padli naši najboljši borci — partizani. Tudi ostali so s svojo udeležbo na Jelovici, na Lipniški planini, ob spominskem obeležju Jožetu Gregorčiču in njegovim soborcem pokazali vso svojo zavest in spoštovanje ter hvaležnost: ponosno slovensko zavest, spoštovanje do tistih, ki so se žrtvovali, in hvaležnost za to, ker so vztrajali in za ceno svojih življenj priborili svobodo. Svečanost na Lipniški planini naj bi zatorej še vnaprej ostala tako množična in tradicionalna kot doslej, saj je ne nazadnje pomembna tudi kot manifestacija, ki vzgaja šolsko mladino in jo uči spoštovati in negovati tradicije naše revolucionarne preteklosti.
D. Sedej
Poudarek vsebini
iS
V sredo, 4. septembra, popoldne je bila na Jesenicah seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri so govorili o uresničevanju ustavnih dopolnil, o ustanavljanju organizacij združenega dela, o gospodarjenju v občini in o nekaterih drugih vprašanjih.
V jeseniški občini so že ustanovili koordinacijski odbor za spremljanje in izpolnjevanje ustavnih dopolnil. Odbor ima tri komisije, ki nadaljujejo delo nekdanjega štaba za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela pri skupščini občine.
Na seji so ugotovili, da marsikje premalo razpravljajo in se zavzemajo za uresničevanje bistva oziroma vsebine upravljanja temeljnih organizacij, saj je še vse preveč formalnosti in nekdanjih odnosov. Člani predsedstva so bili do nekaterih takih pojavov zelo *kritični in so se zavzeli za to, da mora vsaka osnovna organizacija sindikata na svoji prihodnji seji pregledati realno stanje v TOZD in predložiti ugotovitve občinskemu svetu zveze sindikatov, ki bo na osnovi teh mnenj nadalje vodil akcijo za uresničevanje ustavnih dopolnil v občini.
V nadaljevanju seje so govorili o gospodarjenju v občini v prvem polletju. Gospodarski oddelek pri skupščini občine Jesenice je pripravil zelo temeljito, izčrpno poročilo, ki je bilo osnova za živahno in plodno razpra-
Podpora statutarnemu dogovoru
V petek so se sestali delegati občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Razpravljali so o predlogu statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji. V razpravi so predvsem podčrtali tiste točke dogovora, ki omogočajo večjo vlogo sindikalnega članstva pri razreševanju splošnih družbenih zadev in še posebej večjo vlogo pri odločanju osnovnih organizacij sindikata. Lete naj bi enakopravno sodelovale z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in s samoupravnimi organi pri določanju poslovne politike temeljne organizacije.
Delegati so tudi podprli novost, da se morajo sindikati v krajevni skupnosti povezati z organizacijo SZDL in v njej tudi aktivno delovati.
Razprava je bila pomemben del priprav na novembrski H. kongres Zveze sindikatov Slovenije. -Ib
vo. Podatki gospodarjenja se nanašajo le na delovne organizacije s sedežem v jeseniški občini in so zatorej deloma nepopolni, ker je v jeseniški občini iz leta v leto več organizacij — dislociranih enot.
V prvem polletju letošnjega leta je opaziti veliko gospodarsko rast. Se vedno predstavlja največjo udeležbo v dohodku jeseniška Železarna s 60 odstotki, sledi trgovina, obrt itd. Planska predvidevanja so bila presežena v trgovini, obrti, gradbeništvu in drugod. V primerjavi z lanskim obdobjem je industrija dosegla 40 odstotkov več družbenega produkta, druga je trgovina itd.
Zaposlenost se je v jeseniški občini povečala za okoli 400 zaposlenih in je tako v gospodarstvu in negospodarstvu zaposlenih 13.411 delavcev. Za zdaj je zaposlenost v jeseniški občini večja za 3 odstotke, do konca letošnjega leta pa predvidevajo še večjo zaposlenost.
Dvignil se je tudi povprečni neto osebni dohodek, ki znaša v gospodarstvu 2570 dinarjev, v negospodarstvu pa 2900 dinarjev.
D. Sedej
Za petek, 13. septembra, je sklicana razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice. Na seji naj bi sprejeli program dela občinske konference do konca letošnjega leta, razpravljali o delovnem osnutku statuta Socialistične zveze in razpravljali ter sprejeli samoupravni sporazum o sodelovanju in organiziranju vlaka bratstva in enotnosti občin Slovenije in Srbije.
Nov predlog samoupravnega sporazuma za sofinanciranje dejavnosti poklicne gasilske in reševalne enote Železarne Jesenice predvideva, da bi delovne organizacije v jeseniški občini prispevale več denarja za jeseniške gasilce, saj ne rešujejo le v primeru požarov v Železarni, temveč v celotni občini. Do zdaj. jih je s 70 odstotki financirala Železarna, 30 odstotkov sredstev pa je prispevala občina. D. S.
Pri občinski organizaciji ZM so priprave na IX. kongres ZMS v zaključni fazi. Do konca septembra bodo o kongresnih materialih razpravljali člani tistih aktivov, ki naloge niso opravili do 15. avgusta, ko je bila uradno zaključena javna razprava. Na zadnjih sejah predsedstva konference mladih delavcev in konference mladih iz krajevnih skupnosti so člani sprejeli akcijski program do IX. kongresa, ki zajema več pomembnih nalog, ki jih bodo člani obeh konferenc morali uresničiti do konca tega meseca. J. Rabič
Danes popoldne se bodo v Radovljici sestali predsedniki in podpredsedniki občinskih sindikalnih konferenc. Razpravljali bodo p dosedanjem delu občinskih sindikalnih konferenc in določili dnevni red za druge seje konferenc.
Radovljica
V petek opoldne se bodo sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata tekstilne industrije iz radovljiške občine. Na posvetu, ki bo v dvorani tovarne Almira v Radovljici, bodo razpravljali o reorganizaciji osnovnih organizacij sindikata v občini. A. Z.
Škofja Loka
Jutri ob 16. uri bo 3. seja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka. Sekretar komiteja Janez Je-mec, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red razpravo o vlogi družbenopolitičnega zbora v skupščinskem delu in poročilo o dosedanjem delu skupščine ter imenovanje koordinacijske komisije za izvajanje ustavnih amandmajev.
Tržič
Izvršni odbor občinske konference SZDL podpira organizacijo vlaka bratstva in enotnosti, ki naj bi vsake štiri leta popeljal Slovence v Srbijo, kamor so bile med vojno izseljene številne slovenske družine. Letošnjega vlaka se bodo udeležili tudi nekateri Tržičani, ki so bili med vojno izseljeni v Valjevo. Na seji so se tudi dogovorili za organizacijo akcije o imenovanju novega otroškega vrtca v Bistrici pri Tržiču, ki bo dograjen letos. Predloge zbirajo na občinski konferenci SZDL in v uredništvu tržiškega radia. -jk
/2\
Komisija za razpis vodje TOZD
Veletrgovine Živila Kranj TOZD — Veleprodaja Kranj
ponovno razpisuje po 79. členu statuta TOZD delovno mesto
vodje TOZD — veleprodaja Kranj
Kandidat za navedeno delovno mesto mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, ki so določeni v statutu TOZD:
1. da ima višjo komercialno ali ekonomsko šolo in 4 leta delovnih izkušenj na izobrazbo,
2. da ima srednjo komercialno ali ekonomsko šolo ali poklic poslovodje in 8 let delovnih izkušenj,
3. da je sposoben organizator poslovanja,
4. da je samoupravno zaveden in politično razgledan delavec. Prijave z dokazili o izobrazbi in zahtevanih delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo komisiji za razpis vodje TOZD Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6 — TOZD Veleprodaja, najkasneje do 24. septembra 1974.
Krvodajalska akcija na Jesenicah
V ponedeljek, 9. septembra, se je na Jesenicah v delavskem domu pri Jelenu začela redna letna krvodajalska akcija, ki jo organizira na Jesenicah občinski odbor RK in ki.bo potekala do 14. septembra.
Na Jesenicah so krvodajalske akcije vedno uspešne, še posebno veliko delavcev Železarne daruje svojo kri za sočloveka in zato pričakujejo, da bo tudi letošnji odziv ugoden. D. S.
Davek naš vsakdanj (3)
^Poslej bomo dajali
Će človek ve, kam bo šel njegov denar, precej lažje seže v žep in plača. To je nesporno dejstvo, ki ga kaže upoštevati. In to dejstvo so začeli spoštovati tudi zakonodajalci oziroma tvorci mehanizma financiranja širših družbenih potreb. Prilagodili so se novi, bolj demokratični ustavi ter procesom decentralizacije vodenja. Dejstvo je namreč, da v sferi dajatev delež značilnih administrativnih odločb, na katere občani in gospodarske organizacije nimajo dosti vpliva, naglo upada in da jih nadomeščajo samoupravni dogovori, nastali kot plod sodelovanja ter soočanja mnenj in stališč samih zavezancev. Kvalitativni, vsebinski premik je očiten, v praksi pa dobiva svoj odraz v naglem zmanjševanju »klasičnih« prispevkov.
OBČINE: LE ŠE PRORAČUNSKA POTROŠNJA
Ker smo serijo naših člankov posvetili izključno obdavčenju privatnega sektorja, ki bralce kot neposredno prizadete subjekte bržkone najbolj zanima, ne bomo iskali primerov v kategoriji ostalih zavezancev, recimo tovarn ali trgovskih podjetij — čeprav so težnje podobne.
Raje si oglejmo spremembe v obremenjevanju zasebnikov.
Odtegljaji, predpisani z običajnimi normami, potrjenimi v skupščinah, zdaj skoraj do poslednje pare pripadajo občini; razen starostnega in zdravstvenega zavarovanja republika in federacija dobita zelo skromne vsote. V Škofji Loki, denimo, je znesek, zbran iz naslova davkov občanov različnih kategorij (obrtniki, kmetje, zaposleni pri zasebnikih itd.), lani presegel 1,1 milijarde starih dinarjev, od česar so morali Ljubljani in Beogradu odriniti 16,83 odstotka. Letos, pravijo poučeni, bo smela komuna obdržati celotni iztržek: v republiško in zvezno blagajno ni dolžna odvesti niti »nežicc«. Seveda ne smemo pozabiti pripomniti, da »celotni iztržek« ne dosega višine nekdanjih realnih proračunskih dohodkov, saj smo iz prejšnjih dveh nadaljevanj videli, kako priliv davkov zaradi številnih olajšav naglo upada. Občina torej »pospravi« relativno manj kot tri, štiri leta nazaj, manjši pa so tudi izdatki, ki se zdaj omejujejo izključno na kritje proračunske potrošnje (gradbeno-vzdrževalna dela, dotacije krajevnim skupnostim, stroški poslovanja upravnih, varnostnih in pravosodnih organov itn.). Je pač treba razumeti,
da so odpadle obveznosti do različnih samoupravnih združb, predvsem do temeljnih skupnosti, katerih dejavnost bo v bodoče odvisna od milijonov, napaberkovanih iz listnic sopodpisnikov družbenih sporazumov.
In prav del denarja, namenjenega samoupravnim interesnim skupnostim, ter prometni davek od prodaje blaga na drobno, naj bi nadomestila nekdanjo »obligacijo« komun do republike. Kajpak je iluzorno pričakovati, da bo stvarna finančna masa v rokah le-te skromnejša kot je bila doslej. Nasprotno: dasi so načini njenega zbiranja bistveno spremenjeni, bolj demokratični in bolj dostopni kontroli ljudi, je napovedan znaten porast razpoložljivih sredstev. Zakaj?
SPORAZUMNI POSEGI V ŽEP
Zato, ker so zadnje čase močno poskočile pristojnosti republik in pokrajin. Zaupano jim je oblikovanje neodvisne gospodarske politike, prilagojene naravnim pogojem in interesom določenih ozemelj, ter postavljanje temeljnih načel ukrepanja, veljavnih, recimo, v občinah znotraj
V vsaki TOZD sindikalna
organizacija
V četrtek je bila v Tržiču seja plenuma občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali predlog statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SRS. Poudarili so, da je treba ustanoviti osnovne organizacije sindikata v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, v organizacijah združenega dela z več TOZD pa sindikalne konference. Po reorganizaciji sindikata deluje v Sloveniji že okrog 5000 osnovnih organizacij sindikata, Zvezo sindikatov Slovenije pa bo na osnovi predlaganega dogovora sestavljalo 19 sindikatov (sedaj jih je 6). Na seji tržiškega sindikalnega plenuma so menili, da se mora sindikat pojaviti tudi v krajevnih skupnostih in utrditi sodelovanje z Zvezo komunistov in mladinsko organizacijo. To Je pomembno predvsem pri delovanju aktivov mladih delavcev oziroma  konference mladih delavcev
v občini. Del reorganizacije so v trži-ški občini že izvedli. Tako delujejo po novem trije sindikati, in sicer sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije, sindikat delavcev v kovinski industriji in sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Ko so razpravljali o zbiranju pomoči za odpravo posledic potresa na Kozjanskem so menili, da bodo v tržiški občini do 1. oktobra zbrali obljubljenih 87,969.000 dinarjev, najverjetneje pa bo vsota presežena. Doslej so Tržičani že zbrali v solidarnostnem skladu 70 milijonov starih dinarjev. Sindikat ocenjuje, da je naletel poziv za pomoč Kozjanskemu v občini na ugoden odmev.
Po sprejemu delovnega programa za letos in prihodnje leto, v katerem ima vidno mesto sodelovanje in pomoč mladinski organizaciji, je plenum potrdil predkongresno usmeritev sindikalne organizacije. Razpra-
ve o predlogu sindikalnega statutarnega dogovora se bodo nadaljevale, hkrati pa .se bo skušala organizacija še bolj utrditi z ustanavljanjem osnovnih organizacij po TOZD in v nekaterih manjših obratih kot so Kompas Ljubelj, pošta, Elektro, Petrol itd. Pozornost bo veljala organiziranju delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih, nadaljnjemu zbiranju pomoči za Kozjansko, pomoči pri nakupu ozimnice za delavce z nizkimi osebnimi prejemki, ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, izobraževanju itd.
Plenum je soglašal, da bi bil Zvone Labura z Jesenic predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko, predsednik kranjskega občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen pa predstavnik novega medobčinskega sveta v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije.
J. Košnjek
Na sledi življenjskim stroškom
V nekaterih kranjskih delovnih organizacijah povečali osebne dohodke
Julijske podražitve so ponovno spodbudile naraščanje življenjskih stroškov. Zato so slovenski izvršni svet, gospodarska zbornica in slovenski sindikati predlagali vsem delovnim organizacijam naj povečajo kalkulativne dohodke za 3 odstotke. Delitev pa naj poteka tako, da bodo več dobili delavci z nižjimi prejemki.
Ta sklep so pred kratkim uresničili v kranjski Iskri. Dodatek na draginjo bodo dobili delavci, ki zaslužijo manj kot 3000 dinarjev.
Precej kranjskih delovnih organizacij pa se ni odločilo za predlagano povečevanje osebnih dohodkov. 2e ob minulih podražitvah so namreč večkrat bolj povečevali dohodke delavcem z nižjimi zaslužki in tako vedno bolj zmanjševali razlike pri nagrajevanju kvalificiranega in
nekvalificiranega dela. Razlike so postale tako majhne, da so bile že v nasprotju z načeli delitve po delu.
V Tekstilindusu so se 1. avgusta povečali osebni dohodki za 10 odstotkov. To so omogočili predvsem dobri letošnji poslovni rezultati. V tem podjetju so pri dveh lanskih dokaj visokih povišanjih osebnih dohodkov upoštevali zlasti delavce z nižjimi prejemki, tokrat pa so zaslužke povečali vsem z enakim odstotkom. Za to so se odločili, da bi preprečili uravnilovko in povečali spodbudo za strokovno delo. Najnižji osebni dohodek za redno delo sedaj znaša v Tekstilindusu 1800 dinarjev, poprečni osebni dohodek pa 2600 dinarjev. Družinam z najnižjimi dohodki na družinskega člana pa bodo pomagali s posebnimi pri-
spevki, za kar so namenili skupno vsoto 80.000 dinarjev.
Tudi v Industriji bombažnih izdelkov v Kranju so ugotovili, da so se osebni prejemki kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev že preveč zbližali, zlasti neprimerno pa je bil nagrajevan ves srednji kader. Zato so prejemke vsem zvišali za 10 odstotkov in za 100 din. Najnižji osebni dohodek bo sedaj znašal 2000 dinarjev.
V Planiki so pri preteklih podražitvah, prav tako kot pri prej omenjenih kolektivih, bolj povečevali osebne dohodke nekvalificiranim delavcem. Tako sO najboljši kvalificirani delavci prejemali le za polovico večji dohodek kot delavci na najmanj zahtevnih delovnih mestih. Da ne bi nespodbudnega razmerja še povečevali, so 1. avgusta povečali vsem dohodke za 6 odstotkov. Julija je najnižji osebni dohodek v tej tovarni znašal 1880 dinarjev. -Ib
Brez pomoči družbe gluhi ne morejo biti
enakopravni
V nedeljo so se na občnem zboru zbrali člani osnovne organizacije Zveze gluhih in naglušnih za Gorenjsko. Pregledali so dejavnost v preteklih štirih letih in se pogovorili o delu, ki jih čaka jeseni in prihodnje leto.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik organizacije Jože Ribič, ki je zatem podal tudi poročilo o delu. Povedal je, da delo v organizaciji ni moglo zaživeti tako kot bi si želeli, ker nimajo primernih prostorov.
Na Gorenjskem je v organizacijo vključenih prek 380 slušno prizade-tih. Cla narino pa jih redno plačuje le 135 in toliko se jih tudi redno vključuje v delo organizacije. Najtežje   je   dobiti   stik   z ostarelimi
gluhonemimi člani, ki največkrat živijo tudi v težkih socialnih razmerah in so pogosto zapostavljeni pri sorodnikih, pri katerih živijo. Zato bo ena od važnih nalog organizacije v prihodnje, da naveže stik tudi s temi svojimi člani in jim skuša pomagati.
Tudi pri reševanju problemov drugih članov se je organizacija obračala na centre za socialno delo pri občinskih skupščinah. Menili so, aa enkratna ali nekajkratna denar-
družbi, ne državi
Uieja Slovenije. Njihova naloga je — poleg drugega — zagotoviti smiselno prelivanje kapitala iz močnejših, bolj, razvitih, v zaostale predele dežele. Hkrati bodo nastopale kot posrednik na relaciji zveza—komuna, kot prenašalec vplivov in sugestij v obe smeri, navzgor in navzdol.
Kaj pa federacija? Dasi smo klasično centralistično upravljanje »z vrha« opustili, še zmeraj zavzema Pomemben položaj v strukturi oblasti. Kar zadeva dajatve, je Ohranila vodilno vlogo zlasti pri odločanju o uvoznih in izvoznih carinah ter pri režimu prometnega davka, ki je zanjo glavni vir financiranja. A medtem ko je v pretek-f08ti enostavno izdajala navodila, katerih umestnost ali neumestnost ni dovoljevala nobene polemike, bodo poslej tovrstni »ukazi« pretežno rezultat temeljitih razprav najširšega kroga prizadetih, plod mak-■im al ne ga usklajevanja pogledov in »Otenj. Kadar obravnavani predlog z<> posamezno republiko nikakor ne W bil sprejemljiv, se bo lahko poslužila" v ustavi zajamčene pravice v,,ta. (»Pravica veta« odpira glasovalcu ali skupini glasovalcev mož-HpSt, da prepreči sprejetje sklepa, ki !>i usodno prizadel interese zastopane regije. Sprejetje spornega sklepa
ni mogoče tudi če je koristnik veta v manjšini).
Namesto zaključka bi nemara morali navreči naslednjo ugotovitev: davki v tradicionalnem smislu besede izginjajo in odstopajo mesto ustreznejšim oblikam dajatev. Ne gre več za golo zadovoljevanje apetitov države, ampak za zavestno odvajanje denarja v družbene namene, pri čemer smo neposredno udeleženi v kreiranju metod namenskega zbiranja in »zapravljanja« sredstev. Vendar ne sme nihče misliti, da je princip pogovarjanja zaveznik naivnih stremljenj k postopnemu krčenju obsega prispevkov. Z rastjo osebnega standarda naraščajo potrebe, narašča splošna poraba, ki v podobi modernih cest, urejenega zdravstvenega zavarovanja in otroškega varstva, solidnih komunalnih storitev, kulture, umetnosti, športa ter učinkovitega poslovanja neštetih nepogrešljivih ustanov koristi slehernemu prebivalcu Jugoslavije. V svetu so tendence enake, le da marsikje ni moč niti približno ugotoviti, kako   se   nakopičene milijarde
razdeljujejo in trosijo.   , ,
I. Guzelj
na pomoč ni dovolj, — toliko bi lahko svojim članom pomagala organizacija — temveč je treba ogroženim zagotoviti stalno socialno varstvo.
Zelo uspešni so bili v zadnjih dveh letih pri organizaciji letovanj za svoje člane. V sodelovanju s kranjskim zavodom za letovanje je preživelo na morju dopust kar 48 članov. V sezoni so plačali polovico stroškov, pred sezono in po njej pa imajo letovanje zastonj.
Vsako leto pripravi organizacija tudi obdaritev slušno prizadetih otrok ob novem letu, ob 8. marcu pa proslavo in skromno obdaritev za članice. Vsako leto organizirajo izlet in piknik. Posebno slednji je navdušil, saj se gluhonemi med seboj bolje spoznajo.
Med dejavnostmi je še najbolj razvita športna. Člani se najbolj zanimajo za kegljanje in mali nogomet, vendar brez sistematičnih treningov. Zato so na občnem zboru zahtevali, da naj bi športna dejavnost postala vsestranska in tudi bolj množična. Tekmovanja z drugimi športnimi klubi pa bi pomagala gluhonemim športnikom pri lažjem vključevanju v okolje.
V sodelovanju z republiškim odborom zveze slušno prizadetih pa se bodo prizadevali za izšolanje predavateljev, ki bi bili pripravljeni delati z gluhonemimi. Za tO so se odločili, ker so gluhonemi z dogajanji v delovni organizaciji in v družbi pogosto premalo seznanjeni. Zlasti malo vedo o samoupravni ureditvi, ki je s sprejetjem ustave napravila velik korak naprej. Za gluhe bi pripravili predavanja in seminarje, na katerih bi jih seznanili z novostmi.
Na /boru so tudi poudarili, da brez večjega zanimanja občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij in pristojnih organov delo organizacije gluhih ne more biti uspešno. Le s članarino si organizacija ne more veliko pomagati. Prav tako sama ne bo mogla kupiti novih prostorov. Zato so se odločili, da bodo za pomoč prosili vse gorenjske občinske skupščine in republiški odbor zveze gluhih in slušno prizadetih. Hkrati pa so naložili novemu upravnemu odboru, da predstavnike občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij seznani z delom organizacije, njenim pomenom in nalogami.
Merkur veleželeznina Kranj
TOZD Prodaja na debelo
razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— 2 kamiona AVALA 2500, letnik 1966, začetna cena 3000 din
— kamion TAM 5500, letnik 1968, karamboliran, začetna cena 10.000 din
— traktor ZETOR 50 Super, letnik 1964, začetna cena 5000 din
— enoosna prikolica 500 kg, začetna cena 1800 din
— diferencial od kamiona AVALA, letnik 1966, začetna cena 1000 din
Licitacija bo v petek, 13. septembra 1974, od 12. uri v sejni sobi podjetja Merkur Kranj, Koroška cesta l/I. nadstropje. Ogled traktorja in kamiona AVALA je v skladišču na Gregorčičevi 8, ogled ostalih vozil pa v transportnem oddelku na Kolodvorski cesti, in sicer eno uro pred licitacijo.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli SIMONA JENKA KRANJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. UČITELJA MATEMATIKE — FIZIKE (PRU) za nedoločen čas (lahko tudi študent)
2. BLAGAJNIKA
za nedoločen čas s polovičnim del. časom
3. HIŠNIKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. oktobra 1974 dalje.
Na voljo je družinsko stanovanje.
4. SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
5. SNAŽILKE
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
6. POMOČNICE KUHARICE
s polovičnim del. časom (NKV)
7. UČITELJA MATEMATIKE — FIZIKE
za določen čas (za čas porodniškega dopusta od 1. decembra 1974 dalje).
Delovna mesta pod 1., 2., 4., 5. in 6. se lahko zasedejo takoj.
Ocena dejavnosti vodilo za bodoče
V torek, 3. septembra, so se sestali člani odbora za pripravo 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v začetku novembra v Celju. Obravnavali so osnutke kongresnega gradiva.
Delegati slovenskega kongresa sindikatov bodo prejeli poročilo republiškega sveta zveze slovenskih sindikatov za .obdobje od februarja 1968 do sedaj in osnutke sklepov. Na kongresu bodo razpravljali tudi 0 statutarnem dogovoru. Te dni dogovor obravnavajo republiške sindikalne konference, ki delujejo po panogah gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Zatem jih bodo obravnavale občinske sindikalne konference in občinski sindikalni sveti, končno oceno pa jim bodo dali člani osnovnih organizacij sindikata.
Le če bosta dve tretjini članov statutarni dogovor sprejeli, bodo na kongresu lahko potrdili novo organiziranost slovenskih sindikatov.
Na torkovi seji, ki jo je vodila predsednica republiškega sveta zveze slovenskih sindikatov Ivanka Vrhovčak in so ji prisostvovali tudi predsedniki sindikalnih konferenc, so poudarili, da je bil glavni cilj pri izdelavi poročila za obdobje med dvema kongresoma sindikatov politična ocena dejavnosti organizacije. Poročilo naj bi predvsem odgovorilo
na vprašanje, kaj je bilo narejenega na področju samoupravljanja kot temeljnega proizvodnega odnosa. Tako bo namreč veliko laže začrtati naloge sindikalnih organizacij za prihodnje obdobje.
Dogovorili so se tudi, da za kongres ne bodo pripravljali posebnih resolucij, temveč le osnovno resolucijo, ki naj bi zajela vso dejavnost slovenskih sindikatov.
O vseh kongresnih dokumentih bodo prihodnji teden govorili na razširjeni plenarni seji republiškega sveta ZSS. Zatem bodo šli dokumenti v javno razpravo, ki bo trajala nekaj več kot mesec dni. -lb
Urejajo mladinski klub
Pred nedavnim so člani mladinskega aktiva Javornik-Koroška Bela začeli urejati mladinski klub v spodnjih prostorih delavskega doma na Javorniku. Prostor jim je namenila krajevna skupnost, s katero mladi v tem kraju dokaj dobro sodelujejo. Del denarja za obnovo prostorov so člani aktiva dobili od Železarne, pomoč pa pričakujejo tudi od ostalih jeseniških     delovnih organizacij.
J. Rabič
Jeseniški sindikat o ozimnici
Na nedavni seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov na Jesenicah so razpravljali tudi o letošnji ozimnici. Dogovorili so se, da bodo tudi letos nudili ozimnico po zmernih cenah od 10. septembra do 20. oktobra. Razen tega bodo delovni kolektivi, predvsem jeseniška Železarna, nabavili ozimnico za socialno ogrožene posebej, občinski sindikalni svet pa je za ozimnico prispeval 10.000 dinarjev. Razpravljali so tudi o pomoči občinskega
sindikalnega sveta otrokom — učencem osnovnih šol, katerih starši ne zmorejo nakupa dragih učil. Le-tem so namenili 10.000 dinarjev. Na Jesenicah bo sindikat še naprej vodil tudi akcijo za nakup kuriva.
D. S.
Nov hotel visoke A kategorije
S Kompasovim hotelom v Kranjski gori novih ZSČlEZS.**™^k*3
280  posteljnih   Zmogljivosti - Nova   investicija   za stanovanjske probleme zapo-
vredna 80 milijonov — V sezoni kar 160 ampak samota tSteJu res nfso
Zaposlenih mogli   najti  primernega stano-
vanja. Podjetje je za štiri zaposlene kupilo stanovanja in najelo več zasebnih sob.
Kompasov hotel v Kranjski gori je eden izmed številnih hotelov, ki jih je podjetje postavilo v zadnjih šestih letih. V tem obdobju je delovni kolektiv Kompasa vložil v izgradnjo novih objektov ali v modernizacijo zastarelih skupaj 210 milijonov dinarjev, od tega za hotel v Kranjski gori 8 milijonov dinarjev. Turistično in gostinsko podjetje Kompas je zaradi razširitve svoje dejavnosti in pametnim investiranjem — začeli so pred .dvajsetimi leti z nekaj poslovalnicami — samo lani doseglo 1,6 milijarde (realizacije, letos pa pričakujejo kljub nekaterim težavam za dve miljardi) prometa in skoraj za sto milijonov ameriških dolarjev deviznega priliva. Podatki kažejo, da Kompas sodeluje vsako leto v vsem deviznem prilivu v jugoslovanskem merilu z 10 odstotki.
Kompasov hotel v Kranjski gori je takoj po otvoritvi že sprejel prve goste in prav med njimi so izvedli manjšo anketo. Vsi gostje, brez izjeme, so se pohvalno izrekli o novem hotelu, predvsem jim je bila všeč izredna lokacija in domačnost hotela. Hotel je gradilo Gradbeno podjetje Gradiš — organizacija združenega dela Jesenice, instalacijska dela je opravil IMP iz Ljubljane, notranje je hotel opremil Slovenija-les v sodelovanju s Stillesom iz Sevnice, IGA iz Ljubljane, Tapa iz Ljubljane in ljubljanske Lesnine.
D. Sedej
V recepciji novega Kompasovega hotela — Foto: F. Perdan
Bazen s podvodno masažo, tuši, ogrevano vodo je poleg dveh savn. — Foto: F. Perdan
Izkušnje pomagajo
Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL v Tržiču so sklenili   najprej   ustanoviti   in organizacijsko utrditi tiste samoupravne interesne skupnosti, ki so del novega skupščinskega sistema
Sredi avgusta letos so v Kranjski gori poleg motela Kompas odprli hotel Kompas, ki sodi med največje hotele v Sloveniji in je po svoji velikosti, udobju in visoki A kategoriji edini na Gorenjskem.
Sami tehnični podatki: 155 sob s kopalnico, telefonom in radio sprejemnikom, štirimi apartmaji s televizijskimi sprejemniki, tri nadstropja z dnevnimi prostori, trim dvorana, avtomatsko kegljišče, najbolj sodoben bazen, dve savni, frizerski salon, restavracija s 400 sedeži, bar, aperitiv bar, disco klub, konferenčna dvorana, prostor za shranjevanje smučarske opreme, biljard, garaže s stalno temperaturo za 80 do 100 avtomobilov, parkirni prostor za 100 avtomobilov in pet pasjih boksov. Sama notranja oprema hotela je ne le kar najbolj imenitna, temveč tudi izredno okusno, domiselno in izvirno izbrana.
Kranjska gora je kot turistični center dobila hotel najvišje kategorije in bo tako lahko izpolnila želje tistih gostov, ki zahtevajo več in največ. Razen tega Kranjska gora resno kandidira za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju in ji bo v primeru prav ta Kompasov objekt omogočil, da bo organizacijo lahko izvedla kar najbolje.
V sezoni, ki prihaja, bo po sedanjih prijavah hotel zaseden, večinoma bodo v njem preživeli svoj oddih tuji gostje, največ Nemci, Američani, Angleži, Francozi, Belgijci in drugi.
In cene? V predsezoni in po njej velja dnevni penzion okoli 120 dinarjev, v sezoni pa okoli 240 dinarjev.
Hramba prikolic
Ob pomanjkanju počitniških zmogljivosti so se v številnih delovnih kolektivih odločili za nakup avtomobilskih prikolic. Tudi številnim občanom je prikolica postala »drugi dom«. Toda, ali je sorazmerno visoka investicija smotrno izkoriščena? Verjetno ne, saj so prikolice ob morju »postavljene« največ tri mesece v letu, sicer pa samevajo na tovarniških dvoriščih ali na asfaltu pred bloki.
V kampu Smlednik v Dragočajni jim ta problem ni neznan. Predsednik turističnega društva Dragočajna — Moše inž. Franci Rozman nam je povedal naslednje:
»V našem kampu imamo prostora za več kot sto prikolic. Po slovesu enega najbolj urejenih kampov pri nas so gostje žal samo tujci. Številnim ljubiteljem narave nudimo cenen vikend, saj je treba za prikolico plačati le pet dinarjev dnevno, prenočevanje dveh oseb pa velja deset dinarjev. Po štirinajstih dneh je cena polovična. Kamp je opremljen z električnimi priključki, ima toplo vodo, sodobne sanitarije, gostje imajo dovolj možnosti za športno aktivnost, ribolov, gobarjenje, na voljo pa je tudi okrepčevalnica. Ljubitelji narave se tu zares lahko naužijejo svežega zraka in v miru preživijo dneve oddiha. Sposobni smo prevzeti v hrambo čez zimo številne prikolice, saj so jih okoliški kmetje pripravljeni vzeti pod streho proti majhni odškodnini.«
-fr
Kompasov hotel v Kranjski gori predstavlja osnovno organizacijo združenega dela v okviru Turističnega in gostinskega podjetja Kompas, obenem pa se je h Kompasu v Kranjski gori priključil tudi Kompasov motel z zmogljivostjo 70 postelj.
Ob otvoritvi je bilo v hotelu zaposlenih 80 ljudi, v sezoni pa jih bo 160. Pri izbiri kandidatov za zaposlitev v Kompasovem hotelu so imeli precejšnje težave, posebno težko so dobili kvalifici-
Okusno opremljena restavracija Kompasovega hotela s 400 sedeži. F. Perdan
Foto:
Pri dosedanjem ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti smo nabrali precej dragocenih izkušenj, pokazale pa so se tudi pomanjkljivosti, ki jih kaže v prihodnje odstraniti, so poudarili na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Tržiču. Problematika pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti je bila osrednja točka dnevnega reda te seje. Tržičani so ugotovili, da je bilo pri ustanavljanju interesnih skupnosti še vse preveč nejasnosti o načinu volitev delegacij in delegatov,
Park na Koroški Beli
Medtem ko so na Jesenicah na starem pokopališču prizadevni člani Hortikulturnega društva Jesenice večinoma s prostovoljnim delom že uredili park, pa so na Koroški Beli staro pokopališče šele izravnali. V tem delu Koroške Bele, kjer se predvsem veliko gradi, je staro pokopališče, zapuščeno že nekaj let, kvarilo videz kraja in prav zaradi tega so se pri krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela odločili, da postavijo park s spomenikom petim talcem, ki so tod pokopani. Osnutek spomenika je izdelal akademski kipar Jaka Tor-kar. Na Javorniku predvidevajo, da bodo kmalu začeli park urejevati in ga v nekaj mesecih tudi dokončno hortikulturno zasadili in zgradili.
D. S.
Zadruga uspešen pospeševalec
kmetijstva
Če bi bila trgovina sposobna odkupiti vse tržne viške in voljna pristati na dolgoročno poslovno sodelovanje, bi bila kmetijska proizvodnja lahko
še večja
Odkar je Kmetijska zadruga sprejela skrb za kmetijsko pospeševalno službo v tržiški občini, se je v kmetijstvu tega gorenjskega predela obrnilo na bolje. Za Leše, Vadiče in Hudi graben je bil organiziran odkup mleka ter v Hudem grabnu urejena mlečna zbiralnica. Kmetijska zadruga je za urejevanje zbiralnice potrošila 30.000 dinarjev, za nakup hladilnega bazena v zbiralnici Kovor pa je odštela enako vsoto. Zadruga je za potrebe pospeševalne službe in na željo kmetov Loma, Gozda in Podljubelja kupila tri plemenske bike simentalske pasme. Prva dva lani, tretjega pa predlanskim. Prvič je bila organizirana ko-operacijska reja telet. Kmetje trži-ške občine so dobili lani 31 plemenskih teličk in 70 telet za pitanje. Pitanje brezobrestno -kreditira Kmetijsko živilski kombinat Kranj, občinska skupščina pa pomaga pri premiranju. Prav tako je skupščina pomagala pri nakupu bikov-ple-menjakov.
Z ureditvijo zadružne trgovine v Krizah je pritožb zaradi slabe založenosti s kmetijskim reprodukcijskim materialom manj. Zboljšala se je kooperacijska prodaja tržnih viškov, predvsem zelenjave, živine in mleka, ki prevladujejo v kmetijstvu tržiške občine. Lani je zadruga odkupila od kmetov-kodperantov 2(K) ton več zelenjave,kot leta 1971, (xlkup mleka pa se je povečal za 60.000 litrov!
Zal, pravijo na Kmetijski zadrugi Tržič, povečana proizvodnja prinaša tudi težave. Trgovina povečanih tržnih viškov vedno ni sposobna odkupiti in večkrat odklanja skle-
panje dolgoročnih pogodb, ki bi utrdile stalnost proizvodnje in obenem ekonomsko ter socialno varnost kmetov. Dober primer je prodaja letošnje zelenjave. Pridelovalci so morali za reprodukcijski material odšteti 60 odstotkov več, odkupne cene pa so v primerjavi z lanskim letom povprečno za 40 odstotkov nižje. Trgovci vsega pridelka niti odkupiti niso mogli, čeprav je bilo slišati, da ob morju zelenjave ni na pretek. Pridelovalci zelenjave so še do nedavnega dobili za kilogram solate 2,50 dinarja, pa še na Reko, v Kranj ali Ljubljano jo je bilo treba prepeljati. Šele sedaj je cena »poskočila« na tri dinarje. Slabo nagrajevano delo pridelovalcev zelenjave in težave pri prodaji bodo zanesljivo vplivale, da bo prihodnje leto pridelek zelenjave manjši. Ponovna podražitev krmil pa utegne vplivati na manjšo prirejo govedi, ker se živinorejci vedno manj navdušujejo za domačo krmo, ki je sicer cenejša, vendar ne povzroča tako hitrega prirastka!
Precejšen premik je bil storjen tudi pri opremljanju kmetij s stroji, gradnji hlevov, silosov itd. Zgrajen je bil nov hlev za 10 glav živine, pet jih je bilo popravljenih. Pet kmetov je zgradilo nove silose. Kmetijski strojni park je obogaten z devetimi novimi traktorji, osmimi kosilnicami, tremi samonakladalnimi prikolicami itd. Brez kreditov zadruge in Gozdnega gospodarstva Kranj, gozdnega obrata Tržič, takega napredka zanesljivo ne bi bilo .. .
Letošnji program pospeševalne službe se uresničuje po načrtu. Zadruga    je   s   pomočjo občinske
skupščine kupila bika-plemenjaka za kraje, kjer ni umetnega osemenjevanja. Pospeševalna služba je izdelala preureditvene in preusmerje-valne načrte za 30 kmetij, na osnovi katerih bosta dali hranilnokreditni službi zadruge in GG Kranj, obrata Tržič, kmetovalcem posojila. Živinorejci bodo še naprej »privezovali« plemenske telice svetlolisaste pasme in v kooperaciji s KŽK Kranj redili teleta. Pospeševalna služba namerava povečati uporabo umetnih gnojil, ki je z izjemo Križev in Kovorja v tržiški občini izredno nizka. Služba predlaga nakup plemenskega merjasca za Hudo in Leše ter okoliške kraje, hkrati pa je pripravljena nuditi strokovno pomoč kmetovalcem.
J. Košnjek
združevanju delegacij (v občini je veliko manjših delovnih kolektivov in ustanov), vlogi družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, izvrševanju strokovnega dela za samoupravne interesne skupnosti itd. Ustanavljanje občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je potekalo brez večjih zapletov, oblikovanje medobčinskih in republiških skupnosti pa je povzročalo več preglavic. To ne velja le za skupnosti s področja negospodarstva, temveč tudi za gospodarsko interesne skupnosti, ki jih ne gre podcenjevati.
Člani izvršnega odbora in gostje, med katerimi sta bila tudi člana izvršnega odbora republiške konference SZDL Majda Poljanšek in Dušan Šinigoj, so menili, da morajo pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti odigrati pomembno vlogo koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ustave po občinah, ki imajo tudi skupine za samoupravne interesne skupnosti. Nekaj napotkov za delo je že dala tudi republiška konferenca SZDL. Družbenopolitične organizacije sicer niso neposredni ustanovitelji interesnih skupnosti, vendar morajo vplivati na kadrovsko politiko teh skupnosti. Seveda bo treba najprej ustanoviti skupnosti, ki so osnova skupščinskemu sistemu in morajo biti po določilih ustave oblikovane do konca letošnjega leta.
Sicer so se v Tržiču odločili, da bodo ta mesec ustanovili skupnost za zaposlovanje ter sprejeli sporazuma o štipendiranju in kadrovski politiki, oktobra pa naj bi bile oblikovane samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, socialno varstvo, temeljna izobraževalna skupnost in temeljna kulturna skupnost. Novembra prideta na vrsto komunalna skupnost in požarnovarnostna skupnost. Obenem so se na seji izvršnega odbora odločili, da bo treba še naprej utrjevati krajevne skupnosti in jih usposobiti za nove odnose s temeljnimi organizacijami združenega dela in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. J. Košnjek
Še droben asfalt
Cestno podjetje iz Kranja je minuli mesec na cesti Krnica—Gorje položilo še droben asfalt. Vožnja po tej cesti je sedaj zelo pnjetna. Pravo nasprgftje tej cesti je odsek od Zatrnika do Mrzlega studenca na Pokljuki. Prav bi bilo, da bi se čimprej lotili podobne razširitve in modernizacije tudi tega odseka.
J. Ambrožič
®ful®P®ffil
Mesec talnih oblog, zidnih tapet in preprog
10%
NIŽJA CENA V SEPTEMBRU
Naročila in nakup možna tudi v prodajalnah: v Kranju, Cesta JLA 2 na Jesenicah, Titova 33 in Tavčarjeva 6
Drugo leto pa spet pridite
V krogu domačih je minuli Petek, 6. septembra, Helena Pretnar iz Begunj slavila 103. rojstni dan. Dobro razpoložena je sedela na vrtu, ko so jo obiskali predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš, načelnik za družbene službe in občo upravo občinske skupščine -Jože Rebec ter bivši predsednik skupščine in sedanji direktor ZP Toplice Bled Stanko Kajdiž. Prinesli so ji darilo in ji zaželeli vso srečo ter zdravja tudi v prihodnje.
Dobri dve uri je potem Helena Pretnar obujala spomine. Povedala je, da ima še danes najraje ješprenj |n da je bila včasih, ko so bolj slabo jedli, še najboljša kaša s češpljami.
»Kaj pa mož in otroci, ali so vas ubogali?« jo je v šali vprašal predsednik skupščine.
»O, mož me je pa ubogal. Kar Priden je bil in ne morem nič reči čezenj,« je v smehu odgovorila. »96 •et je bil star, ko je umrl. Danes pa še vedno živi njegova sestra 98-let-na Tončka Goltez v Tržiču. Z otroki Pa saj veste, kako je. Včasih so pridni, včasih pa malo manj. Menda so najbolj takrat, ko spijo. No, prav dobro se razumemo.«
»Zelo skrbimo zanjo,« je povedala hčerka. »Toda včasih nam mama uide čez most, tja na drugo stran potoka. Takrat jo malo okregamo.«
»Ja vedno vas skrbi, če grem tja Proti mostu. Jaz pa grem rada, da se malo razgledam.«
Helena Pretnar še vedno posluša radio in gleda rada tudi televizijo. Včasih tudi do 11. ure zvečer.
Med drugimi so ji k 103-letnici čestitali tudi učenci osnovne šole Begunje — Foto: F. Perdan
Dopoldne so jo v petek obiskali in ji zaželeli še obilo zdravih let tudi učenci osnovne šole iz Begunj, predstavnik turističnega društva in drugi- .
»Se to povejte, mama, ali sta se z možem včasih vikala ali tikala,« jo je nazadnje vprašal predsednik skupščine.
»O tikala sva se. Kje pa so še tako neumni, da bi se žena in mož vikala? In tudi hčerke me tikajo, le sin ne.«
Potem smo se poslovili. Počasi, vendar zravnano je odšla v hišo in rekla: »Drugo leto pa le spet pridite, da bomo proslavili. In pazite da ne bo kdo manjkal.« A. Žalar
Helena Pretnar med pogovorom s predsednikom občinske skupščine inž. Pot-detom Pernušem — Foto: F. Perdan
Pozdravi iz Ptuja
Na nedavnem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju je nastopilo tudi nekaj ansamblov z Gorenjske. Gorenjski godci in pevci so tudi letos na njem zabeležili lepe uspehe. »Najlepše pozdrave bralcem Glasa pošiljajo s VI. festivala domače zabavne glasbe trio Ivana Ruparja in vokalni kvartet Puštalski fantje,« so zapisali na razglednico člani ansambla iz Škofje Loke, ki so z uvrstitvijo v finale dosegli doslej svoj največji uspeh. Le tako naprej, fantje! -jg V_
Mlini na Gorenjskem
Gorenjski muzej v Kranju je v sodelovanju z delavsko univerzo in zvezo kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica pripravil v dvorani radovljiške graščine razstavo pod naslovom Mlini na Gorenjskem. Razstavo so odprli minulo soboto zvečer in bo odprta do 16. septembra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Ob otvoritvi je imel uvodno besedo kustos Gorenjskega muzeja prof. Žontar, v kulturnem programu pa je nastopil komorni moški zbor iz Podnarta. A. Ž.
O modni obutvi za drugo leto
Neudoben čevelj je cenjen čevelj
Koliko čevljev potrebujemo na leto? Vse več, bi odgovorili proizvajalci čevljev in tudi prav imajo. V Jugoslaviji se letno proizvede kar 45 milijonov parov čevljev, vendar pa od tolikšne proizvodnje Jugoslovani pokupijo le 25 milijonov, del čevljev pa tudi uvozimo. Tako da številka, s katero merimo, kako se prebivalstvo obuva, ni tako velika: Jugoslovan kupi na leto komaj en par in še malo. Vso ostalo goro čevljev, to je okoli 20 milijonov, pa izvozimo tako na zahod kot tudi na vzhod. Čeprav veljajo jugoslovanski čevlji za dobro izdelane, pa na srečo proizvajalcev in trgovcev nikakor niso trajni. Ce že vzdržijo celo sezono in bi tudi drugo ali celo tretjo, pa jih moda, ta mogočna sila, ki kroji usodo sezonskega čevlja, vsako leto znova zavrže in zahteva nove oblike.
V tovarni Peko so zato pogrun-tali pravo reklamno geslo — čevljev ni nikoli dovolj —, ki ga slišimo, kadar odpremo radijski sprejemnik. Kako mogočna sila je postala modna zapoved tudi za Čevelj, pa so predstavniki tovarne razložili novinarjem na nedavni tiskovni konferenci, ko so pokazali novosti za letošnjo jesensko in zimsko sezono in pa tudi že za pomladansko in poletno sezono 1975.
Jesenski in zimski ženski čevelj bo kar se da udoben, to velja tako za športni čevelj z mehkim podplatom kot tudi za tako imenovani ulični čevelj s tankim usnjenim podplatom primeren za letošnjo resno in elegantno ženo, ki se tudi oblači, ne le obuva po modnih zapovedih. Seveda je dosti tudi čevljev z debelejšimi podplati, nekaj tudi z visokim povleče-nim podplatom za tiste z dobrim ravnotežjem. Moški čevelj, ves je usnjen, spodaj in zgoraj, se ravna po ženskem. Večini ostaja debelejši podplat in 6-cent imet rska peta, ki pa zaradi debeline podplata in svoje širine kar precej
izgubi na videzu. Je že tako, da noben moški ne bi hotel korakati poleg s čevlji povišane ženske, da ne bi sam segal vsaj prst više. Seveda bodo po teh sicer res lepih čevljih segali mlajši moški, ki so tako kot tudi mladi del ženskih kupcev navdušeni nad modnimi obuvali, in kar je pomembno predvsem za proizvajalca, ta del kupcev kupi tudi po največ parov čevljev.
Na vprašanja novinark iz skoraj vseh večjih jugoslovanskih redakcij, če so v tovarni prepričani, da bodo šli taki čevlji v promet, je direktor Peka Janez Bedina odvrnil, da ni vzroka za zaskrbljenost. »Letošnji spomladanski meseci so bili za nas zelo poučni,« je povedal. »Kupci so pokupili vse čevlje, kar jih je bilo z debelim podplatom, naša spomladanska kolekcija kot veste, pa posebno debelih podplatov ni imela. Takemu modelu čevlja so nekateri že prerokovali popoln konec, trg pa je pokazal drugače. Ker smo zelo povezani z evropskim trgom, moramo seveda zahteve tega trga tudi upoštevati v naših kolekcijah. Od kakih 4 milijonov parov čevljev, ki jih izdelamo v naši tovarni in pa s kooperanti, jih izvozimo okoli 1,2 milijona, to pa je količina, ki ni kar tako. Danes je moden čevelj doma tako pri nas kot tudi na italijanskih in zaho-dnonemških ulicah. Kot sedaj kaže, bo tudi kolekcija čevljev to pomlad in poletje v znamenju visokega podplata. To so potrdili tudi že v vseh evropskih čevljarskih centrih, po katerih se zgledujemo in kjer tudi prodajamo.«
Modelarji Peka, 48 jih je, so že maja letos, potem ko so dobili osnovno kopito čevlja, ki naj bi se nosil naslednje leto, izdelali okoli 1000 modelov za pomlad in poletje 75. Ti modeli so že šli skozi rešeto naših predstavnikov kup-
cev, to so poslovodje trgovin v večjih mestih, pa tudi evropska združenja čevljarjev so te modele sprejela. V kolekciji bo seveda ostalo le okoli 200 modelov moške in ženske obutve. In kakšni bodo ti čevlji? Da imajo visok podplat že vemo. Peta je tudi precej visoka, včasih povlečena, pri poletnih sandalih pogosto oblečena v slamo, jutovino ali iz korka v kombinaciji z lesom. Gornji del je usnjen, iz mehkega velurja v živh barvah, iz usnja obarvanega kot kačja koža in podobno. Skratka, ženski svet bo imel kaj izbirati. Največ bodo seveda pokupile mlajše z dobrim ravnotežjem in z zdravimi neobčutljivimi nogami ter vse, ki si lahko privoščijo v sezoni več kot en par modnih čevljev. Le manjši del kolekcije, ki bo serijsko stekla iz strojev v oktobru, je bolj udoben, brez odebljenega podplata. Skratka, soliden in nemo-den. Moški čevelj drugega leta je podoben ženskemu, ima odebe-ljen podplat, tudi malo kačje kože v temnejši barvi je deležen. Moški sandali so veliko udobnejši od ženskih, z mehkimi sicer debelimi v jutovino oblečenimi molto-prenastimi podplati, zgornji deli pa so usnjeni. V kolekciji bodo verjetno ostali tudi mehki nepod-loženi polvisoki moški čevlji, ki jih lahko zaradi njihove mehkobe zvijemo skoraj kot rolado in bodo verjetno v veliko veselje vsem lastnikom občutljivih nog. Modni čevljarji že nekaj let ne poslušajo ortopedov in zdravnikov, da so te modne hodulje kot so krstili čevlje z odebeljenimi podplati, vse prej kot zdrave za noge, esteti pa jim odrekajo tudi estetske vrednosti. Potrošnik pa ne glede na to, te čevlje kupuje kot je kupoval tudi strašne »špičake« in še marsikaj po modi zapovedanega. Le največji dvomljivci lahko prerokujejo, da bodo taki čevlji ostajali neprodani po policah trgovin, čevljarji pa so prepričani prav o nasprotnem, v Peku prav tako. L. M.
Prešernovo gledališče Kranj
razpis abonmaja za sezono 1974/75
Tudi letos je reportoar sestavljen iz nastopov Prešernovega gledališča  ter  kar 5  renomiranih  gostujočih  gledališč, kar nedvomno pomeni izjemno pestrost gledališke sezone. Abonenti bodo lahko videli 7 predstav iz naslednjega izbora:
Prešernovo gledališče:
Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorijanski Ivan Potrč: Lacko in Krefli Ivo Brnčič: Med štirimi stenami Thornton VVilder: Naše mesto
Alešovec-Medved: Podloga zakonske sreče rendez-vous SNG Drama:
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi
Aristofan: Lizistrata
Mestno gledališče ljubljansko:
Branislav Nušič: Mister dolar
VVilliam Shakespeare: Othello
SLG Celje:
Moliere: Ljudomrznik
Ferdo Kozak: Kralj Matjaž
PDG Nova Gorica:
Ivan Cankar: Hlapec Jernej
Cvetko Golar: Vdova Rošlinka
Mladinsko gledališče: (zaključne predstave)
Edmond Rostand: Cvrano de Bergerac
Milčinski-Kozak: Ptički brez gnezda
Razpisani so naslednji abonmaji: Red premierski (premakljiv), Red sreda kolektivi, Red četrtek kolektivi, Red petek kolektivi, Red dijaški (petek popoldne).
Vpisovanje abonmaja od 9. do 20. septembra vsak dan razen sobote in nedelje v pisarni gledališča, Titov trg 6, II. nadstropje soba št. 252 od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
Kolektiv Prešernovega gledališča
Redkim zakoncem iz tržiške občine, ki dočakajo 50 let skupnega življenja, sta se v soboto, 7. septembra, pridružila Marija, rojena 15. marca 1905, in Ivan Dolenc, rojen 2. marca leta 1900! V Tržič sta prišla z Ižanskega. Oče Ivan se je rodil v vasi Brest, mama Marija pa v Vrbljenju. Zakonsko zvezo sta sklenila avgusta leta 1924 v Tomišlju ...
Njuno skupno življenje ni bilo z rožcami postlano. Oče, naprednjak in borec za delavske pravice, zaposlen v tržiški Lepenki na Slapu in prekaljen v bojih pri Doberdobu in Piavi, ni bil preveč priljubljen pri delodajalcih in oblastnikih. Zakonska družica Marija je razumela moževa hotenja in njegove napredne misli. Zvesto mu je stala ob strani, ga spodbujala, mu dajala poguma
ter skrbela za številno družino.
Ko je napočila II. svetovna vojna in z njo nemška okupacija, je Dolenčeva družina vedela, kje ji je mesto. Oče in mati sta se predala osvobodilni fronti, sinovi in hčere pa so jima sledili. Kako srečni in veseli so bili, ko so si po vojni spet segli v roke! In žalostni, ker sina Ivana ni bilo med njimi. Svobodi j a dal tisto, kar je vsakomur najdražje — življenje ...
Po vojni se je Dolenčeva družina z Raven v Tržiču predala izgradnji domovine. Oče, čeprav že v letih, je sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Njim je ostal zvest tudi danes. Mamina največja skrb pa sta dom in družina.
Čestitkam ob zlatem jubileju Dolenčevih iz Tržiča se pridružuje tudi uredništvo Glasa! -jk
Pretesno za vse dejavnosti
V četrtek so v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju odprli razstavo Podoba Pionirja v letih po osvoboditvi. Pripravila jo je Pionirska knjižnica v Kranju, odprta pa bo do 15. septembra. Razstavo si bodo verjetno z zanimanjem ogledali vsi ljubitelji mladinskega revialnega tiska. Pionir je mladinska revija, ki se je razvila iz agitacijsko politične zasnove takoj po letu 1945, prek literarnega glasila v poljudno znanstveno mladinsko revijo. Ves ta razvoj revije je lepo razviden na razstavi, ki jo je uredila Berta Golobova. Obenem pa so tej razstavi priključili še razstavo otroških ekslibrisov. Lani je namreč uredništvo Pionirja razpisalo natečaj za najboljše otroške ekslibrise. Velik odziv na natečaj je med drugim tudi pokazal, kako brana je ta revija med šolarji. Zaradi množice ekslibrisov je uredništvo prišlo na idejo, da bi bilo prav vse te otroške izdelke pokazati tudi javno-sti, kar v reviji sami ni bilo izvedljivo. Razstava je obredla že nekaj slovenskih krajev, v Kranju pa se je ravno v pravem trenutku pridružila že prej omenjeni razstavi.
Razstava je ena prvih dejavnosti Pionirske knjižnice v novem šolskem letu. Tako kot že nekaj let doslej bodo z jesenjo zaživele še vse tiste dejavnosti, ki jih knjižnica že nekaj let uspešno opravlja poleg svoje redne in osnovne dejavnosti — izposojanje knjig.
»Program za leto 1974/75 seveda že imamo,« pravi vodja knjižnice Berta Golobova. »Vse oblike dela, ki so našim zvestim obiskovalcem že dolgo znane, bomo obdržali tudi letos. To so predvsem kolektivni obiski šol in vrtcev v knjižnici, da se šolarji in naj-
mlajši že zgodaj spoznajo s knjigo in tudi s knjižnico in njenim načinom delovanja, tako da se kasneje kar največkrat spet srečujemo. Takšno seznanjanje mladega bralca s knjigo, njegovo prijateljico ima vsekakor uspehe, saj obisk pri nas neprestano narašča. Med poletnimi počitnicami je bilo res nekaj zatišja, zdaj pa bodo kaj kmalu spet prihajali naši stari znanci in pa seveda tudi novi bralci.
Med ostalimi dejavnostmi Pionirske knjižnice omenimo še prireditve ob Prešernovem dnevu, ob Anderse-novem dnevu, pa ure pravljic, srečanja s pisatelji in pesniki in še kaj. Ne smemo pozabiti tudi Biltena, ki izhaja zdaj že četrto leto in na zanimiv in prijeten način seznanja obiskovalce z novostmi knjižnice, ter še z marsičim drugim.
»Ure pravljic bi radi za vsako ceno ohranili,« pravi vodja knjižnice, »vendar pa imamo sedaj težave s časom. Po novem je namreč knjižnica odprta ves dan neprekinjeno od 8. do 19. ure, to pa je tudi večja obremenitev knjižničarke, saj so obiskovalci v knjižnici vsako uro dneva. Med novostmi v letošnjem letu pa naj omenim še dogovor s posebno osnovno šolo v Kranju za kolektivne obiske njihovih učencev v Pionirski knjižnici in organizacijo še drugih dejavnosti za to šolo. Kaj dosti več pa nam za sedaj prostor ne dovoljuje. Knjižnica, ki je zadoščala za dejavnost pred desetimi leti, ko je bila ustanovljena, je sedaj pretesna in ne dovoljuje širiti program kot ga imamo sedaj.« L. M.
—KARIBSKA SKRIVNOST
19
V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalku Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974.
»Ne!« je eksplodiral Tim. »Nikakor ne bom dopustil, da bi ti ljudje uganjali norčije z njo. Ne zaupam jim. Pacientom gre vedno na slabše, če hodijo k psihiatrom. Njena mati na primer — ko bi bila ona pustila psihiatre pri miru ...«
»Torej je bilo nekaj takega v njeni družini? Določena —« skrbno je izbrala besedo »— določena nestabilnost?«
»Nočem govoriti o tem. Odpeljal sem jo proč od vsega tega in z njo je bilo vse v redu, popolnoma (v redu. Zdaj je pač malce živčna .. . Dandanes vsakdo ve, da te stvari niso dednega značaja. Ljudje jih le napihujejo. Molly je popolnoma normalna. Samo da ... Po mojem mnenju je vse skupaj sprožila smrt tistega bednega majorja.«
»Tako torej,« je zamišljeno rekla Evelvn. »Vendar pa ni bilo pri njegovi smrti nič takega, kar bi lahko komu povzročalo skrbi, kajne da ne?«
»Ne, seveda ne. Vendar pa nenadna smrt vedno pretrese ljudi.«
Tim je bil videti tako obupan in poražen, da je Evelvno kar prizadelo pri srcu. Prijela ga je za roko.
»No, upam, da veste, kaj počnete, Tim, vendar pa, če potrebujete kakršnokoli pomoč z moje strani, lahko bi na primer spremila Molly v New York ali pa v Miami ali pa kam drugam, kjer bi lahko obiskala kakšnega prvovrstnega zdravnika.«
»To je pa res lepo od vas, Evelvn, toda Molly je povsem zdrava. Vsaj čez najhujše je.«
Evelyn je dvomeče odkimala. Počasi se je obrnila in pogledala po terasi navzdol. Večina gostov je že odšla v svoje bungalove. Evelyn je stopila proti svoji mizi, da bi videla, če je kaj pozabila na njej, ko je naenkrat slišala Timov krik. Hitro se je obrnila. Tim je strmel proti stopnicam na koncu terase in Evelyn je sledila njegovemu pogledu. Nato je tudi ona pridržala sapo.
Molly je prihajala po stopnicah navzgor. Cisto brez sape je bila — iz ust ji je prihajalo globoko ječanje, telo pa ji je med čudnim, brezciljnim tekom nihalo sem in tja. Tim je zakričal:
»Molly! Kaj je narobe?«
Stekel je proti njej in Evelvn mu je sledila za petami. Zdaj je bila Molly na vrhu stopnic, obstala je in skrivala roke za hrbtom. Med ihtečimi sunki sape je rekla:
»Našla sem jo ... Tam v grmovju je . .. V grmovju ... In moje roke, poglej moje roke!« Iztegnila jih je predse in Evelyn je pridržala sapo, ko je zagledala temne madeže. Zaradi skope osvetljave so bili videti temni, vendar pa je prav dobro vedela, da so v resnici rdeče barve.
»Kaj seje zgodilo, Molly?« je zavpil Tim.
»Tam doli,« je zasopla Molly. Telo ji je spet zanihalo. »V grmovju . . .«
Tim se je obotavljal, pogledal Evelyno, nato pa je nalahno potisnil Mollv proti njej in stekel po stopnicah navzdol. Evelyn je objela Molly okoli ramen.
»Sedite, Molly. Tukaj. Požirek pijače vam bo dobro storil.«
Molly se je zgrudila na stol, se naslonila na mizo in položila čelo na prekrižane roke. Evelyn je ni ničesar vprašala. Zdelo se ji je, da bo bolje, če pride Molly najprej k močem.
»Vse bo v redu,« je pomirjevalno rekla Evelyn. »Vse bo v redu.«
»Ne vem,« je odvrnila Molly. »Ne vem, kaj se je zgodilo. Ničesar ne vem. Ne morem se spomniti. Jaz . . .«Nenadoma je dvignila glavo. »Kaj je narobe z menoj? Le kaj je narobe z menoj?«
»Vse je v redu, otrok. Vse je v redu.«
Tim se je počasi vračal po stopnicah navzgor. Smrtno bledega obraza je bil. Evelyn ga je pogledala in vprašujoče dvignila obrvi.
»Ena naših sobaric,« je rekel. »Kako ji je že ime — Viktorija. Nekdo jo je zabodel.«
14. PREISKAVA
Molly je ležala v svoji postelji. Dr. Graham in dr. Robertson, antilski policijski zdravnik, sta stala na eni strani, Tim pa na drugi. Robertson je meril Mollvjin pulz. Pokimal je moškemu, ki je stal ob vznožju postelje, vitkemu črncu v policijski uniformi, inšpektorju VVestonu, ki je spadal k st. honorejski policiji.
»Samo izjavo — nič drugega,« je rekel zdravnik. Inšpektorje pokimal.
»Torej, gospa Kendalova, le to nam povejte, kako ste našli mrtvo dekle.«
Nekaj trenutkov se je zdelo, da postava na postelji sploh ni slišala vprašanja. Nato pa je spregovorila s šibkim, oddaljenim glasom:
»V grmovju — belo .. .«
»Opazili ste nekaj belega in ste stopili bliže, da bi videli, kaj je?«
»Da — belo — ležala tam — poskusila sem — poskusila sem dvigniti — ona — kri — kri na mojih rokah .. .«.
Začela je trepetati.
Dr. Graham je odkimal z glavo, Robertson pa je zašepetal: »Ne bo mogla vzdržati več vprašanj.« »Kaj ste delali na stezi, gospa Kendalova?« »Toplo — prijetno — pri morju . ..« »Ali ste prepoznali dekle?«
»Viktorija — prijetno — prijetno dekle — smeje se — vedno se je smejala — zdaj pa se ne bo več — nikoli več se ne bo smejala. Nikoli ne bom pozabila tega — nikoli ne bom pozabila . ..« Glas ji je postajal histeričen.
»Molly — nikar!« To je bil Tim.
»Mirno, mirno.« Dr. Robertson je spregovoril s pomirjujočo avtoriteto. »Sprostite se — tako — samo malo bo zbodlo —« Izvlekel je injekcijsko iglo.
»Najmanj štiriindvajset ur ne bo zmožna odgovarjati na vaša vprašanja,« je rekel. »Obvestil vas bom, kdaj lahko spet pridete.«
Visoki črnec prijetne zunanjosti je pogledal od enega do drugega moškega, ki sta sedela pri mizi.
»Prisežem pri bogu, da je to vse, kar vem,« je rekel. »Ničesar drugega ne vem kot to, kar sem vama povedal.«
Celo so mu orosile potne kaplje. Daventry je vzdihnil. Moški, ki je sedel ob zgornjem koncu mize, inspektor VVeston od st. honorejske policije, je z roko nakazal, naj priča odide. Veliki Jim Ellis je s počasnimi, drsajočimi koraki zapustil sobo.
»Seveda to ni vse, kar ve,« je rekel VVeston. Imel je mehak otoški glas. »Ampak vse, kar bomo izvedeli od njega.«
»Mislite, da je on sam nedolžen?« je vprašal Da-ventry.
»Da, kot je videti, sta se dobro razumela.« »Ali nista bila poročena?«
Na ustnicah poročnika VVestona se je pojavil droben smehljaj. »Ne,« je odgovoril, »nista bila poročena. Tukaj na otoku nimamo tako veliko porok. Otroke pa dajo krstiti. Dvoje otrok je imel z Viktorijo.«
»Mislite, da je bil vmešan skupaj z njo, v kar je pač bila vmešana?«
»Verjetno ne. Najbrž bi bil preživčen za kaj takega. Sploh pa ni mogla vedeti kaj dosti.«
»Ampak dovolj, da bi lahko izsiljevala denar?«
»Ne vem, če lahko sploh uporabljamo ta izraz. Verjetno Viktorija sploh ne bi vedela, kaj pomeni. Če te tukaj nekdo plača za to, da molčiš, potem to ni izsiljevanje. Vidite, nekateri ljudje, ki stanujejo v hotelu, so bogatega, veseljaškega tipa in njihova morala ne bi prenesla kaj žužnjajo o svojih boleznih.«
»Da, res je, vsi mogoči ljudje prihajajo semkaj,« se je strinjal Daventry. »Če kakšna ženska noče, da bi se izvedelo, da spi v več posteljah, obdaruje postrežnico in brez besede se razume, da je to plačilo za molk.« , »Tako je.«
»Toda tale primer nima s tem nič opraviti. To je umor,« je rekel Daventry.
»Dvomim, da je dekle vedelo, kako resna je zadeva. Nekaj je videla, neki skrivnostni pripetljaj, nekaj, kar je imelo verjetno opraviti s stekleničko tablet. Kot vem, so bile tablete last gospoda Dysona. Najbolje bo, če se kar takoj pogovoriva z njim.«
Dyson je vstopil s svojo običajno prisrčnostjo.
»Tu me imate,« je rekel. »S čim vam lahko pomagam? Škoda dekleta. Prijetna deklica je bila. Oba z ženo sva jo imela rada. Verjetno se je bila sprla s kakšnim moškim. Povsem srečna je bila videti in ni se mi zdelo, da ima kakšne težave. Se sinoči sem se šalil z njo.«
»Gospod Dyson, vi jemljete neko zdravilo, ki se imenuje serenite?«
' »Da. Drobne roza tablete.«
» Vam jih je bil predpisal zdravnik?«
»Da. Lahko vam pokažem recept, če želite. Visok krvni pritisk imam — kot toliko drugih ljudi dandanes.«
»Skoraj nihče ne ve o tem.«
»Tega ne pripovedujem okrog. Vedno sem bil zdrav in krepak in ne morem prenašati ljudi, ki kar naprej žužnjajo o svojih boleznih.«
Prešernova družba vas vabi med svoje ćlane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din.
POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH
(Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo)
Komunalni servis TOZD komunala
razglaša prosto delovno mesto
referenta za kanalizacijo
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj,
— organizacijsko vodstvene sposobnosti in moralno politične kvalifikacije,
— da je občan mesta Kranja
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Komunalni servis Kranj, TOZD komunala, Kranj, Mladinska 1 — odbor za medsebojna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Podjetje
Gorenjska
oblačila
Kranj
objavlja  prosto mesto
vajenca
v trgovini na Cesti JLA 24a, v Kranju.
Pogoji: uspešno dokončana osemletka.
Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja do 18. septembra 1974.
(19. zapis)
HOMEOPAT VALENČIČ
Od vseh duhovnikov, ki so kdaj službovali v Hrastju, je najbolj znan Ignacij Valenčič. Bil je v letih 1846—1853 sloveč homeopat — laični zdravnik. Poleg tega pa še hud preganjalec rokov-njačev, ki so se radi zadrževali tudi v hraških gmajnah.
Domačinom se je Valenčič brž zameril, ko se je vtaknil v njihova podedovana verska čustva.
Sredi gozda, nekoliko proti severu, med starimi hrasti in gabri, je stal očrnel križ »per gnadljivem Kristusu«. Ta kraj je veljal, že stoletja prej, za priljubljeno božjo pot. Vedno je bilo v gozdu dosti ljudi, ki so molili in prosili za milost, za odpuščanje ali za ozdravljenje. Raje kot v hraški cerkvi!
To pa župniku Valenčiču seve ni bilo pogodu. Kar ročno je dal prenesti star križ v cerkev — in v hipu je božja pot h »gnadljivemu« zamrla. Poslej romarjev ni bilo več v Hrastje ... .
HRAŠKI VSAKDAN
Zdaj ob jutrih vse hiti na delo v Kranj. Tudi otroci — vsi so »prešolani« v osnovno šolo Staneta Žagarja na Planini. — Prebivalcev pa je v Hrastjah vsako leto več, število se bliža že štirim stoti-cam.
Staro Hrastje je že skoro spojeno s Prebačevim, Novo Hrastje pa sega prek Čirč v sam Kranj. Meja ni več. Taisti hišni komfort (štedilnike, pralnike, plin, hladilnike itd.) kot v mestih imajo danes tudi že gorske vasi (Sv. Ambrož!) v hribih. Tiho, a neustavljivo se le socialno izravnavamo!
Od Hrastja do Prebačevega res ni daleč — vasici sta se v zadnjih letih skoro vrasli druga v drugo; toliko je novih hiš ob cesti, ki veže oba kraja. Imajo pa Hraščani in Prebačevci svojo tesno povezavo tudi s skupnim gasilskim društvom in skupnim gasilskim domom, ki stoji kar na sredi med vasema.
SLOŽNI TUDI V SMRTI
Redke so na Slovenskem tako složne sosedske vasi kot sta Hrastje in Prebačevo. Tudi spomin na padle za svobodo so družno počastili. V pročelje gasilskega doma so vzidali spominsko ploščo iz sivega istrskega marmorja (100 cm x 80 cm), ki ima vklesan tale napis:
Za svobodo so padli v letih 1941—1945 vaščani Hrastja in Prebačevega Badalič Ernest, Brodar Milan, Knific Angela, Kokalj Franc, Naglic Jože, Naglic Franc, Pavlin Jože, Pravst Jože, Šimnovec Jože, Štucin Jakob, Triler Jakob.
Navedeni borci za svobodo so dali svoja življenja na domačih in tujih bojiščih, nekateri so končali v koncentracijskih taboriščih ali pa so padli kot talci v Dragi pri Begunjah.
Edina ženska, katere ime je vklesano med imeni moških borcev, je Angela Knifičeva (roj. 1922), padla kot borka 1. bataljona Kokr-škega odreda 21. januarja 1945 pri Smokuču pod Stolom.
Drugo ime, pri katerem sem hote obstal, je ime Jakoba Stucina. Bil je že od rojstva invalid, po poklicu krojač in nenavadno vnet planinec — kljub hromi nogi .. . Spominjam se ga kot izrazitega in temperamentnega rdečelasca, samostojnega obrt-nika-krojača na Podrtini v Kranju. Vedno je imel v delavnici družbo mladih ljudi in jim »predaval«. Siril je na preprost, a sugestiven način napredne ideje. Imeli smo ga že tedaj za prekaljenega komunista.
Rekli smo mu kar »Jaka«, v partizanih — bil je prvoborec iz 1. 1941 — si je izbral ime »Cvetko«. Doma je bil iz Poljan pri Idriji (roj. 1. 1915), tik pred okupacijo se je naselil v Hrastju, padel pa je v bojih za Zirovski vrh dne 1. aprila 1945 — torej tik pred zarjo svob(xle ...
Bil je Stucin sicer politkomisar v Slandrovi brigadi, pa vendar se mi vidi njegovo delo — posebno predvojno — le še premalo raziskano. Kar nekam zatonil je v pozabo. Morda bi mi kdo od njegovih prijateljev, somišljenikov ali soborcev vedel kaj več povedati Podatke bi potreboval Spominski zbornik NOB.
PREBAČEVO
Spet nenavadno krajevno ime! Izvora mu nihče natanko ne ve, le ugibati smemo: mar pride ime od »prebaciti« čez reko? Še do konca druge vojne je vozil tod brod čez Savo, od Prebačevega do Brega na oni strani vode. Zelo rabljen gorenjski izraz za preselitev, je »prebasati se« ali »se boš kaj kmalu prebasal?«. Seveda so vse to le laična ugibanja in zato — odpust ljiva . . .
o njem. tudi za
Prebačevo je tudi sicer zanimiva vas: sestavljata jo dva, natanko ločena dela, Gornja vas in Spodnja vas; vmes pa je le rahel klanec. Sodi Prebačevo med značilne obcestne, vrstne vasi.
Nasprotje tem so »gručaste« vasi, kjer se domačije tišče jedra, navadno cerkve. Vrstne vasi pa kažejo že naprednejšo organizacijo naselitve. Za sleherno domačijo je bil dolg pas (»jermen«) posesti, vrtov, njiv, travnikov ipd. Pri nas so Bitnje pri Kranju najznačilnejši primer take načrtne naselitve (kolonizacije).
Cerkev na Prebačevem je posvečena sv. Križu, ni pa tako stara kot so sicer cerkve po gorenjskih vaseh. Sedanja stavba je bila namreč sezidana šele 1. 1855, torej šteje le dobrih sto let. Prej pa so imeli Prebačevci dosti starejšo cerkev, vsekakor postavljeno že pred 1. 1517.
Tega leta (in sicer natanko 6. julija) je škof Daniel de Rubeis v imenu oglejskega patriarha vnovič posvetil cerkev na Prebačevem. Tako stoji napisano na pergamentu, ki ga je dolgo hranil župnijski arhiv (zdaj je pismo najbrž v škofijskem arhivu v Ljubljani).
Ta postopek — vnovična posvetitev kake cerkve — je danes že zelo redek. Včasih pa se je ukrep češče uporabljal. Recimo, če je cerkev pogorela, če je bila izropana, če so se je polastili krivoverci (luterani) ali če se je v njej zgodila kaka pregreha (spolni odnos, samomor, uboj ah umor) — je bilo treba cerkev nanovo posvetiti. To pa je bila za faro in za podružnico velika sramota in znaten izdatek. Le naravna smrt v cerkvi je bila dopuščena . . .
MLINI OB SAVI
Za kraje ob Savi od Prebačevega pa vse do Dragočajne pri Smledniku so bih v prejšnjih časih značilni številni mlini in stope. Saj se vprav pod Prebačevim odpre slikovita savska deber z bistro, hitro vodo. Včasih, ko še ni bilo jezu pri medvoški elektrarni, pa je Sava res kar drla in bila kot nalašč za pogon mlinskih koles, ki so mlela noč in dan.
Zdaj mlinov ni več, ni več prave hitre vode pa tudi zrna ni več toliko kot včasih, ko je sleherni kmet, ki je nase kaj dal, sejal poleg pšenice še ječmen, rž, proso in oves. Dela je bilo za mlinarje več kot dosti. Savski mlini pa so bili drugačni kot potočni. Pri savskih je voda udarjala na lopate koles od spodaj (kolesa so se spuščala in dvigala, pač glede na vodni nivo), pri potočnih pa je voda padala s svojo težo na lopate koles. Do današnjih dni je ostal le še en sam mlin na tem delu Save, pod Prebačevim. Prej pa je mlel tudi Čadežev mlin med Trbojami in Mošami, Ivanov mlin v Prašah, Lemčeč mlin na Podreči, Kodrinov mlin v Dragočajni, Reškov in še dva mlina pri Smledniku. — Sicer pa so stare rečne in potočne mline že pred desetletji premagali sodobnejši valjčni mlini. Tudi tu se je morala romantika umakniti stvarnosti . . .
KMEČKI PUNTAR
Najbolj pa se Prebačevci lahko postavijo s svojim rojakom voditeljem kmečkih uporov —* Jakobom Staretom. Lansko leto, ob 285-letnici puntarjeve mučeniške smrti (dne 6. aprila 1688 je bil v Kranju, pred mestnimi vrati, obglavljen) je bil junaku Jakobu StaretU v bližini njegovega nekdanjega doma — zdaj Prebačevo št.42.— postavljen spominski steber, delo kiparja Petra Jovanoviča.
O svetlem liku prebačevskega kmečkega   puritarja   pa prihodnjič
C. Z.
Starti Upa pri nekdanji Staretovi domačiji na Prebačevem. Najbrž so vanjo še zrle puntarjeve oči...
mali^oglasi •   mali oglasi • mali oglasi
Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO, skoraj novo in kupim SADNI MLIN. Jermančič, Moša PijadeH, Kranj 5695
Prodam TRAČNO ŽAGO za mizarje in SEKULAR za razrez gradbenega lesa (vse novo). Cankarjeva 27, Kamnik 5696
Prodam betonske ELEMENTE in nekaj BANKIN. Tenetiše 20 5697
Prodam ca. 6 kub. m SMREKOVIH DESK, trajnožarečo PEČ SIGMA 8 in »HAUBO« za sušenje las. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 5698
Proda m seme ozimne GRAŠICE. Praprotna polica 9, Cerklje 5699
Prodam KLARINET, skoraj nov. Sp. Brnik 32, Cerklje 5700
Prodam ELEKTROMOTOR Rade Končar GKS, skoraj nov. Jože Ajdovec, Olševek 7a, Kamnik 5701
RAZPRODAJA 1 leto starih KOKOSI nesnic. Pavlin, Pivka 45, Naklo, tel. 47-041 5702
Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (plin-elektrika), PEČ na olje EMO ter kuhinjske elemente. Zavrl Meta, Pot na Jošta 12, Kranj
5703
mesni izdelki
* <2M/ i
prodajalnah
SIVILA.
Prodam izruvač krompirja. Pše-n'čna polica 7, Cerklje 5704
MLIN za mletje sadja in elek-tr«čni BOJLER, 80-litrski, poceni Prodam. Lovro Humer, Cirilova 14 'Orehek) 5705 0 Prodam trofazni HIDROFOR -hO 1. Goren jesavska 63, Kranj 5706
Prodam 2000 kosov STREŠNE °PEKK špičak. Pintar Franc, Sv. Uuh 7, Škofja Loka 5707
Prodam KM) gajbic. Bobovek 26, Kranj 5708
Prodam POSTELJO z »modro-cem« in ogrodje kavča. Pot na Jošta 26 5709
Prodam rabljeno cementno KRESNO OPEKO. Tenetiše 44, bolnik 5710 . Prodam SPALNICO z žimnicami jn divan za 700 din. Poizve se kiosk lobak,JLA 2 5711
vozila
NSU TYP 110 SC, 1967, registri-ran do avgusta 1975, dodatno °Premljen, poceni prodam. Ponudbe pojJ »Lahko potrošniški kredit« 5712 Prodam VRATA za ŠKODO 1000
Mr
po 250 din. Gregorač, Šolska 10,
^k°f)a Loka 5713 Prodam  ŠKODO 1100 L, letnik
'9?2, prevoženih 28.000 km. Šakič
A,|'ton, Brezje 18 5714 Prodam   avto   VVV   1500, dobro
wranJen,   lahko   tudi   na kredit.
Bohorič Janko, Njivice 7, Besnica
5715
..Prodam KOMBI ZASTAVA 1300 Naslov  v  oglasnem oddelku.
5716
. Prodam NSU 1200, letnik oktober zelo dobro ohranjen, po ugodni Ceni- Ul.mladinskih brigad 9, Kram
5717
, AM!  8,  letnik   1971,  prodam za k' (),). deloma plačljivo na obroke. .,(ra".i. Cesta JLA 62, telefon dopol--596. DODold
popoldne 24-926
5734
j*d«Ja C:|> (;|„N> Kranj, Ulica Mofte ■'Judeja 1. Stavek: GP Gorenj« k i
>**k Kranj, tisk: Združeno podjetje J^udska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Mose 1'ijadeja
• — Tekoči račun pri SDK v Krajcu Številka 51500-«01-12594 — Te-
*'foni: glasni urednik, odgovorni Ur,'dnik in uprava 21-190, urednico 21-H.15, novinarji 21-860, malo-"KlHsni in naročniški oddelek <1-19|. _ Naročnina: letna 90 din, p,,|letna 45 din, cena za 1 Številko dinar. — OproAčeno prometnega qavka po pristojnem mnenju 121-1/72.
Prodam dobro ohranjen osebni avto SIMCA 1000 GLS. Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 70-111 od 6. do 14. ure 6688
kupim
Kupim KOTEL za žganjekuho, 40 do 50 litrov. Koblar, Martinj vrh 1, Železniki 5718
Kupim KOTEL za žganjekuho, še uporaben. Možina, Forme 6, Škofja Loka 5719
Kupim rabljeno TROBENTO za začetno učenje. Ponudbe v trafiki Cerklje 5720
Za nadzor pri gradnji ceste v oktobru in novembru pogodbeno zaposlimo
gradbenega inženirja ali tehnika za nizke gradnje
Ponudbe pošljite na Krajevno skupnost Lom pod Storžičem, 64290 Tržič.
stanovanja
Upokojenka išče GARSONJERO, tudi pomaga. Ponudbe pod »Kjerkoli« 5721
Zaročenca pred poroko iščeta SOBO in KUHINJO ali samo sobo. Ponudbe pod »Mirna in poštena«.
5722
GARSONJERNO ali enosobno STANOVANJE v Kranju išče mlad zakonski par. Informacije po tel. 22-371, in t. 3 od 7. do 13. ure. Ponudbe pod šifro »Intelektualca«
5723
Frizerska vajenka potrebuje skromno SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 5724
posesti
Takoj prodam VRSTNO HIŠO v Kranju, Vodovodni stolp II, najboljšemu ponudniku. Vseljiva takoj ali po dogovoru. Samo pismene ponudbe poslati pod »Edinstvena priložnost, komfort, garaža, vrt«
5650
GARAŽO v Šorlijevi ulici v Kranju kupim. Ponudbe oddati pod »Gotovina« 5725
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO in možen prenos do 400 kv. m na področju Bitnja, Mlake ali drugod okoli Kranja. Ponudbe na naslov: Ljubica Stanojev, Kranj, Tomšičeva 42 5726
Posebna osnovna šola Kranj
razpisuje delovna mesta za:
— 2 čistilki,
— varuhinjo,
— učitelja za podaljšano bivanje,
— učitelja za tehnično in likovno vzgojo,
— učitelja za telesno vzgojo,
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nstop dela takoj.
zaposlitve
V pogodbeno delovno razmerje sprejmemo ČISTILKO za približno 2 uri dnevno v večernih urah. KNJIŽNICA Radovljica, Gorenjska cesta 27 5f>52
1000 din, hrano, sobo damo ženski za VARSTVO OTROKA in pomoč v gospodinjstvu. Havvlina, Lipica 7, Škofja Loka 5727
obvestila
BALETNA ŠOLA začne s poukom 9. septembra. PLESNI TEČAJI za začetnike: 11. septembra in 14. septembra ob 18.30 in 15. septembra (nedelja) ob 9. uri. PIONIRSKA PLESNA ŠOLA se začne 21. septembra ob 16. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski v šoli. VPISOVANJE od 9. septembra od 16. ure dalje v Delavskem domu, vhod 4/1. 5657
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ obvešča, da se bo 1. oktobra 1974 začela večerna šola za strokovno izobraževanje poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije in prijave pri Mravljetu, Staneta Rozmana 5, Kranj, tel. 23-623 5728
Cenjene stranke obveščamo, da smo na Kokrici, C. na Rupo 13 ODPRLI SPREJEMALIŠČE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN PRANJE. Se priporočamo. Kemična čistilnica in pralnica BISTRA ŠKOFJA LOKA 5729
V občini
Radovljica
dežurna
v septembru
Lekarna
Radovljica
v oktobru Lekarna
Zlatorog Bled.
Krajevna organizacija ZB NOV in Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem organizira SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV NOV na Krvavcu, ki bo v nedeljo, 15. septembra 1974, ob 11. uri s proslavo pri spominskem obeležju padlim planincem v NOV na Kriški planini pri Krvavcu. Nato bo ob 13. uri koncert pevskega zbora KUD Cerklje v hotelu na Krvavcu, strelsko tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal in prosta zabava v hotelu na Krvavcu. Vabljeni. 5730
izgubljeno
Prosim poštenega najditelja, ki je našel na cesti Križna gora—Plani-ca-Kranj PROMETNO DOVOLJENJE, naj ga   vrne    na naslov.
5731
ostalo
Iščemo ZAKONCA BREZ OTROK, ki bi bila pripravljena prevzeti celodnevno oskrbo za tri otroke brez staršev in voditi srednje veliko posestvo v Škofji Loki, Gosteče 15. Zagotovljeno je brezplačno stanovanje — nagrada po dogovoru. Informacije dobite pri socialno zdravstveni službi Skupščine občine Škofja Loka 5732
Nujno potrebujem 1 milijon za dobo enega leta. Obresti po dogovoru. Garancija — avto. Ponudbe pod »Nujno« 5733
SCHIEDEL-YU- Kamin
dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
Zamrzovalne sknnie prijateljice gospodinja
Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris razvija prapor Lovske družine Kovor, katerega je izročil v varstvo praporščaku Ivanu Kralju — Foto: J. Košnjek
Praznik »zelene bratovščine« iz Kovor j a
Lovska družina Kovor, ki ima 42 članov in 3 pripravnike, je prva družina v tržiški občini, ki je razvila svoj prapor. Slovesnost je bila v nedeljo popoldne na Hudem nad Ko vorjem. Pokrovitelj prireditve je bila občinska skupščina Tržič, kumno-vega prapora pa predsednik skupščine Milan Ogris, ki je tudi že več let član »zelene bratovščine«. Prireditev, ki je bila izredno dobro obiskana, so popestrili bogat srečelov, strelsko tekmovanje in kegljanje. Lovci so poskrbeli tudi za jedačo. Na prireditvi so podelili diplome častnim članom Lovske družine Kovor, ki je bila ustanovljena pred tridesetimi leti. Prejeli so jih Anton Gol-majer, Blaž Šter, Franc Pogačar, Janez   Dobre,   Franc   Mežnar in
Anton Aljančič.
Lovišče kovorske družine meri 3427 hektarjev. Največ je gozdov, sledijo pa njive in travniki. Spomladi je bilo v lovišču okrog 180 kosov srnjadi, 45 gamsov, 80 zajcev, trije veliki petelini, 8 ruševcev, 30 divjih prašičev, 9 muflonov in še nekaj druge divjadi. Kovorski lovci letno odstrele od 45 do 55 kosov srnjadi, 7 gamsov in nekaj prašičev. Slednjih bodo morali v prihodnje več, ker povzročajo vedno večjo škodo. Oškodnina zaradi povzročene škode že presega polovico vseh dohodkov iz lovišča. Družina Kovor dobro sodeluje s sosednjimi družinami, več kot polovica lovcev pa je tudi članov gorske straže.
-jk
Delavski svet
Embalažno grafičnega podjetja
Škofja Loka
ponovno razpisuje
na podlagi 1. odstavka 22. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija)
— vodje splošnega sektorja
ki mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslenje pogoje:
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da so
— moralno in politično neoporočeni
Odbor za medsebojna razmerja pa objavlja prosti delovni mesti:
1. varnostnega inženirja
2. knjigotiskarja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izponjevati
še:
pod 1.: diplomanti višje varnostne šole v Ljubljani, delovne izkušnje zaželene
pod 2.: kvalificiran knjigotiskar
Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela poslati v osmih dneh na naslov Embalažno grafično podjetje Splošni sektor 64220 Škofja Loka, Kidričeva 82. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa oziroma objave v 45 dneh po objavi.
Kranj CENTER
10. Reptembra amer, barv. vvestern CAT-LOW, KOB IN HOOD ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri
11. septembra ob 16. in 18. uri ni kino predstav; ob 20.45 V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Dvojni salto (Jug.), Vesela smučarska Sola (ZRN), Preodelenje (SSSR), Na primer Dunaj (Avstr.), Leteče stvarce (Vel. Brit). Človek z masko (-Jug.)
12. septembra ob Ki. uri V. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: Divje vode (ZDA), V Franciji (Francija), Dajmo, hop (Jug), Tisoč obrazov Mehike (Mehika), Mate Par lov (Jug.), ob IS. uri franc. barv. pust. film BEG SKOZI PUŠČAVO, ob 20. nadaljevanje V. mednarodnega festivala športnih in turistu' nih filmov: Alaid, ognjeni krater (SSSR), Sapporo(Japonska)
Kranj STORŽIČ
10. septembra amer. komedija SVET A BO« TA IN KAŠTELA ob Ki.. 18. in 20. uri
11. septembra amer. barv. film C AS HEROJEV ob 1«. in 18. uri. premiera amer barv. drame VPLIV GAMA ŽARKOV ob 20 uri
12. septembra amer. GAMA ŽARKOV ob Hi.,
11. septembra amer. barv. krim. SUPER FLY ob 18. in 20. uri
12. septembra franc. barv. komedija DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
10. septembra amer. barv. komedija NE ODNEHAJ IN SE ENKRAT POSKUSI ob
20. uri
11. septembra amer. barv. komedija NE OI> NEHAJ IN SE ENKRAT POSKUSI ob 18. in 20. uri
12. septembra angl. barv. drama TROJNI ODMEV ob 20. uri
Železniki OBZORJE
11. septembra amer. barv. vvestern ČLOVEK
V DIVJINI ob 20. uri
Radovljica
Ml septembra ital. barv. film PUSTOLOVCA
V ZRAKU ob 20. uri
11. septembra angl. barv. film UUBILA SEM GOLJUFA ob 20. uri
12. septembra ital. barv. film PUSTOLOVCA
V ZRAKU ob 20. uri
2S
presernovo gledališče
barv. drama 18. in 20. uri
VPLIV
Tržič
L1i,Lws,,:!,)!<',1,,h,a amer harv  n|m CAS
HEROJEV ob 18. in 20. uri
11. septembra  amer.  barv.  vojni vvestern
TOPOVI ZACORDOBOofc 18. in 20. uri
12. septembra amer. barv. vojni vvestern TOPOVI ZA (ORDOBO ob 18. „, 20. ur.
Kamnik DOM
10. septembra amer. barv. krim. SUPER FLY ob 18. in 20. uri
VPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1974/75
Od 9. do 20. septembra vsak dan razen sobote in nedelje od 9. d<> 12. ure in od 14. do 16, ure v pisarni gledališča. Titov trg (i. Kranj. Vse informacije na telefonu 21-355.
Fotografije krompirja ne objavljamo zgolj zaradi teže, tehta namreč tri če trt kilograma, temveč zaradi zanimive zraščenosti. Plod je našel upokojenec Franc Zaplotnik iz Kranja, Moša Pijade 48, ko je v ponedeljek, 2. septembra pobiral krompir na njivi sestre Ivanke Klemene v Zgornjih Dupljah, (jk) — Foto: F. Perdan
Nepreviden otrok
V petek, 6. septembra, popoldne se je na cesti prvega reda v Gozd-Martuljku pripetila hujša prometna nezgoda. Devetletni Stanislav Gorenšek je zapeljal izza hiše št. 25 s kolesom na cesto prvega reda prav pred osebni avtomobil opel manto, ki ga je proti Kranjski gori vozil Manfred Schreiner (roj. 1953). Avtomobil je dečka zadel in zbil s ceste na travnik, kjer je obležal hudo ranjen. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.
Izsiljevanje prednosti
V soboto, 7. septembra, zjutraj se je na cesti tretjega reda v Predosljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stojan Stojanovič (roj. 1953) iz Ljubljane se je vključeval na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je le-ta prosta. Zato je zapeljal prav pred avtobus, ki ga je vozil Ivan Gaser (roj. 1944) iz Sp. Sorice. V trčenju je nastalo za okoli 7000 din škode, huje ranjena pa sta bila voznik Stojanovič in njegov sopotnik Stjepan Hegeduš iz Ljubljane.
Cesta ni bila prosta
V nedeljo, 8. septembra, dopoldne se je na Cesti Ivana Finžgarja na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Beguš (roj. 1943) je v križišču s Savsko cesto zadel kolesarja Jakoba Aleksandra (roj. 1959) z Jesenic. Kolesar se ni prepričal, če je prednostna cesta prosta. Kljub zaviranju ga je voznik avtomobila zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M.
CENTER ZA ESTETSKO VZGOJO V KRANJU ORGANIZIRA V ŠOLSKEM LETU 1974/75 KROŽKE ZA NEMŠKI, ANGLEŠKI IN FRANCOSKI JEZIK.
V začetne in nadaljevalne krožke se lahko vpišejo otroci od 5 leta dalje do zadnjega razreda osnovne šole. Celotna učnina za jezikovne krožke (60 učnih ur po 2 uri tedensko) je 200 din (polovično plačilo ob vpisu).
POLEG JEZIKOVNIH KROŽKOV ORGANIZIRA CENTER LIKOVNO ŠOLO
za predšolske in osnovnošolske otroke (celoletna učnina 160 din)
TER PIONIRSKE FILMSKE IN FOTO TEČAJE.
Vpis v vse krožke je od 9. do 18. septembra 1974 od 8. do 12. ure v Delavskem domu v Kranju.
Vlak jo je povozil
V nedeljo, 8. septembra, ob 5. uri zjutraj je brzi vlak na progi med postajama Radovljica in Lesce povozil Božislavo Žagar (roj. 1955) iz Most pri Žirovnici.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni za vedno preminila naša draga žena, mama in stara
mama
Jožefa Vehar
roj. Kržišnik
Nepozabno pokojnico bomo spremili na zadnjo pot 10. 9. 1974 ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Berta in Slavka ter sin Janez z
družinami
Kranj, 9. septembra 1974
Ob boleč
Zahvala
tči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in > brata
Valentina Vogelnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, g. Angelci Bohinc in dr. Černetu za takojšnjo nesebično pomoč v najtežjem trenutku.
Žalujoči domači v imenu vsega sorodstva.
Radovljica, 9. septembra 1974
Kranjski turistični zanimivosti
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE
obvešča vse kandidate, da je vpis v šolo za poklicne voznike motornih vozil podaljšan do 20. septembra 1974.
Vse informacije dobite v pisarni ZŠAM na Jesenicah, Prešernova 23. Poleg tega pa sprejema tudi prijave za opravljanje inštruktorskega izpita za C in D kategorijo.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, deda, pradeda, brata in strica
Franca Lukanca
se iskreno zahvaljujemo za spremstvo ter podarjeno cvetje vsem sorodnikom in znancem na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo K Z Naklo, družbenopolitičnim organizacijam ZB, KS, SZDL, gasilskemu društvu Duplje ter kolektivu BPT Tržič. Zahvaljujemo se tudi za ganljive besede tov. Cirilu Stularju in Bajželju Ignacu ter pevcem. Toplo pa se zahvaljujemo za nesebično in požrtvovalno pomoč sosedom Bajželjevim, Kvikšovim, Tončovim, Krivčevim in Janeharjevim.
Žalujoči: žena Alojzija, sin Franci z družino, hčerki Anica s sinovi, Vikica s hčerkama, sestre Frančiška in Alojzija, nečaka Janko in Marjan
Zadraga, 9. septembra 1974
Zahvala
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Venceljna Hafnarja
p. d. Martinovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, PGD Bitnje in sodelavcem tovarne Sava za podarjeno cvetje in vence, za izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno
zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju in č. duhovščini.
Žalujoči: žena Pavla, sinova Vinko in Joža z družino, hčerka Minka z družino, brat Franc, sestre Francka, Angela, Martinka, Minka, Tončka, Lojzka in ostalo sorodstvo.
Sr. Bitnje, 9. septembra 1974
Zahvala
Ob bridkem slovesu od naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Marije Tršan
roj. Štempihar — Markovčeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem podjetij »Gradles« Medvode, veletrgovini »Loka« Škofja Loka, Kompas Ljubljana, Klinični center Ljubljana Vzgojni zavod Frane Milčinski Smlednik in Emona Ljubljana za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Antonu Hostniku za izredno lepo opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: sinovi Janko, Lojze, Marjan, Vinko, Stane in hčere Angela, Rezka, Tončka in Kristina z družinami, hčerka Minka, sestri Jera in Albina z družinama ter ostalo sorodstvo.
Valburga, Kranj, Trboje, Tacen, Ljubljana, Šenčur, Voglje, 5. septembra 1974
Delovna akcija Bojan Ropret slovenski prvak —
* -t        a        1*    T. v.   IT.l___V ? V
____ . mu
Najboljši trije na mednarodni prireditvi Kranj 74. Od leve proti desni: Marjan Mesec (2), Bogdan Norčič (1), Stane Rakar (3). — Foto: F. Perdan
Kranj in Mostec 74
Norčiču naš pokal, Mesec sorekorder
Na 50-metrski skakalnici, pokriti z umetno maso, na Gorenji Savi 86 je 50 skakalcev Avstrije, Francije, Italije ter Jugoslavije potegovalo ?a najboljšega na skakalni prireditvi Kranj '74. Nad 1000 gledalcev Je zadovoljno zapuščalo iztek, saj so videli kvalitetne in dolge skoke. Obenem pa je domačin Marjan Mesec izenačil s 50,5 m rekord skakalnice.
Že po prvi seriji je bilo jasno, da se posta za prvo mesto udarila oba kranjska reprezentanta Bogdan Norčič in Marjan Mesec. Za njima J| bil na odličnem tretjem mestu Rakar, Danilo Pudgar, Schnabl ter Cimžar in Gorjanc. Tudi drugi niso dosti zaostali. Norčič je v prvi seriji vodil pred Mescem za 2,9 točke, kar ^u je kljub poprečnemu drugemu skoku uspelo, da je postal zmagovalec, ki je s tem dobil tudi pokal našega uredništva. Čeprav je Mesec v tej seriji izenačil rekord skakalni-ce> se je moral sprijazniti z drugim testom, saj je bil zaostanek točk iz Prve serije prevelik. Lep uspeh in šesto mesto je dosegel mladi Triglavan Cimžar, ki se je letos prvič pojavil {^d člansko druščino. S svojimi Jepimi in dolgimi skoki bo lahko v kratkem potrkal na vrata državne reprezentance. Zal pa se kranjske Prireditve nista udeležila dva naša °dlična skakalca na plastiki Branko Dolhar ter Peter Štefančič, pa tudi Prijavljenih Kanadčanov, Švicarjev, ^ahodnih Nemcev, Cehov ni bilo. v bodoče bo treba razmisliti, da oodo pri objavljanju propagande v časnikih, radiu in televiziji objavili res samo tista imena, ki se bodo po-
. . ......
Za mednarodno skakalno prireditev na Gorenji Savi so pokale za najboljše darovali: ČP Glas Kranj, OK ZKS Kranj, OK SZDL Kranj, OK ZMS Kranj, OSS Kranj, TTKS Kranj, smučarska zveza Slovenije in smučarski klub Triglav Kranj;
praktične nagrade pa: Iskra Elektromehanika Kranj, tovarna Sava Kranj, Živila Kranj, Gorenjska oblačila Kranj, Murka Lesce, Almira Radovljica, Sukno Zapuže, Univerzale Domžale, Konfekcija Krim Ljubljana ter UKO Kropa.
planincev
Planinsko društvo Kranj vabi planince na prostovoljno delovno akcijo, ki bo v četrtek, 12. septembra. Udeleženci akcije bodo ob treh popoldne krenili izpred kina Center v Mače, kjer bodo na koncu kolovozne poti (do tja je okrog 20 minut hoje) nosili iz bližnjega potoka kamenje, potrebno za vbetoniranje sidra za novo tovorno žičnico na Kališče. -jk
Seminar za planinske vodnike
Pretekli teden je Planinsko društvo Kranj povabilo na pomenek planince, ki bi bili pripravljeni voditi planinske izlete. S tem želi društvo vsaj za silo ublažiti pomanjkanje planinskih vodnikov. Udeleženci srečanja so se seznanili s pomembnostjo vodnikov v času, ko zanimanje za obisk gora raste, hkrati pa je predsednik kranjskega Planinskega društva Franci Ekar orisal možnosti za pridobitev kvalifikacije planinskega vodnika.
Na sestanku so se dogovorili, da bo društvo organiziralo seminar za planinske vodnike, vendar le v primeru zadostnega števila prijav. Zato vabi PD Kranj vse, ki bi želeli postati planinski vodniki, naj se javijo v društveni pisarni na Koroški cesti v Kranju.' -jk
Trboje prve
TVD Partizan Trboje je v počastitev krajevnega praznika priredil tradicionalni (16.) nogometni turnir za prehodni pokal, na katerem sta razen domačinov sodelovali še ekipi Zbilj in Preddvora. Domačini so prikazali najboljšo igro in zasluženo že drugič  zaporedoma  osvojili pokal.
Rezultati: Preddvor : "Zbilje 4:0 (2:0), Trboje : Zbilje 1:0 (0:0), Trboje : Preddvor 2:1 (2:0) -fr
morda tudi Jože Valenčič
Javila na vrhu zaletišča. Čeprav so 8'edalci videli lepe in dolge skoke, pa s° bili razočarani prav nad udeležbo, so pričakovali več mednarodnih asov kot pa so jih videli.
r--■-
V hotelu Transturist v Skofji Loki, kjer so bili nastanjeni vsi tekmovalci mednarodne skakalne prireditve Kranj in Mostec 74, sta predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška inž. Stane Plemenitaš in predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič v soboto zvečer priredila sprejem za vse organizatorje, vodje ekip, tekmovalce in goste. V________
Rezultati: 1. Norčič 218,4 (49,5, r_a ' 2> Mesec (0ba Triglav) 217,6 I?' 50'5)< 3- Rakar (Jesenice) 212,1 Ua 47'5)- 4- Schnabl (Avstrija) 210,4 52*. 49), 5. Danilo Pudgar (Crna) *U1.9 (46,5, 44), 6. Cimžar 201,7 (47,5
46,5), 7. Gorjanc (oba Triglav) 201,4 (46,5, 46,5), 8. Dalle Ave (Italija) 200,1 (45, 47), 9. Drago Pudgar (Crna) 200 (46,5, 46), 10. Miro Turk (Logatec) 199,9 (46,5, 46,5), 11. Kobal (Triglav) 197,3 (46, 45), 12. Yerly (Francija) 196,3 (46, 45), 13. Blaznik (Ilirija) 194,2 (45, 44), 14. De Crignis (Italija) 194,2 (44, 45), 15. Ribnikar (Križe) 193,6 (45, 44,5).
V Mostecu Dolhar
Druga tekma letošnje mednarodne prireditve je bila na 50-metrski skakalnici v Mostecu. Tako kot v Kranju so tudi gledalci v Ljubljani uživali v lepih in dolgih skokih. Zmagal je član ljubljanske Ilirije Branko Dolhar, ki je s skokom 53,5 m dosegel tudi nov rekord skakalnice. Odličen je bil spet Rakar s 4. mestom, medtem ko je bil kranjski zmagovalec Norčič 6.
Rezultati: 1. Dolhar (Ilirija) 227,7 (53, 53,5), 2. Gratzer (Avstrija) 221,7 (52,5, 51,5), 3. Štefančič 221,2 (52, 52), 4. Rakar (oba Jesenice) 212,9 (50, 50,5), 5. Yerly (Francija) 210,8 (50, 51), 6. Norčič (Triglav) 208,6 (48, 51), 7. Drago Pudgar (Crna) 206,1 (49, 50), 8. Blaznik (Ilirija) 204,1 (48,5, 48,5), 9. Dalle Ave (Italija) 203,6, (48,5, 49), 10. Danilo Pudgar (Crna) 203,4 (48, 47).      D. Humer
Plavalci Triglava druga naj->a vrsta v SFRJ
boljš;
y Zagrebu se je končalo letošnje tridnevno ekipno prvenstvo SFRJ X plavanju za člane in članice, čeprav ni bilo odličnih rezultatov, 8aJ je sezona zaključena, smo lahko ^dovoljni z dosežkom plavalcev in Plavalk kranjskega Triglava, saj so ua..zagrebško Mladostjo druga naj-
°0ša vrsta v državi. Mladost je **'Cer zmagala z velikim naskokom, toda Triglav je za več kot 3000 točk pohitel beograjsko Crveno zvezdo ier Ljubljano. Pri članih je bila naj-• °'jša Mladost pred Crveno zvezdo p Triglavom, pri ženskah pa ekipa Ljubljane ,m,(i Mladostjo in Trigla-Vorn.
, Slovenci smo na tem prvenstvu P°Ratejši za dva republiška rekorda. <J*a sta postavila Triglavana Tomaž Javee na 100 m prsno in Rebeka £()r^nta na 100 m hrbtno. Obenem M se Porentova ponaša tudi z dve-^a Naslovoma, saj je prvemu mestu a 100 m hrbtno dodala še prvo ^esto na 200 m hrbtno.
, Rezultati   —   člani:   400 m *ravl: i. Linhart (Partizan) 4:26,5, Milovanovič    (Triglav) 4:32,7;
V soboto se je v Ljubljani končalo letošnje slovensko prvenstvo v kolesarstvu. V okviru tega tekmovanja je bilo pet dirk: okoli Pohorja, dirka veteranov v Ljubljani, po ulicah Kranja, Astrina dirka v Beli krajini in sobotna Rogova dirka. Po tej so objavili vrstni red z zmagovalcema Bojanom Ropretom (Sava) pri mladincih in Evgenom Pleškom (Astra) pri članih.
Takoj zatem pa je vodja kranjske ekipe  Jule  Kavčič  vložil protest, kajti po njegovem mnenju točkovanje ni bilo izvedeno v skladu s sklepi tehnične komisije kolesarske zveze Slovenije. Le-ta je na svoji prvi seji letos sprejela način točkovanja, ki daje prvouvrščenemu 15 točk, drugemu 14, tretjemu 13 itd. Sklep je ista komisija v petek, 6. septembra, s štirimi glasovi proti enemu še nekrat potrdila.   Predsednik   te komisije Grum se je namreč ogrel za lanski način točkovanja, ko je prvouvršče-ni dobil 20 točk, drugi 17, tretji 15 itd.  ter po  glasovanju  dal svojo ostavko   kot   predsednik komisije. Kljub temu so v soboto računali po Grumovem sistemu in uradni rezultati so bili: 1. Pleško (Astra) 69 točk, 2. Frelih (Rog) 61 točk, 3. Jože Valenčič (Sava) 58, 5. Mišvelj (Rog) 51, 5. Končar (Rog) 49, 6. Žagar (Sava) 48. Po točkovanju, kot ga je sprejela tehnična komisija, pa bi bili rezultati naslednji: 1. Jože Valenčič 55 točk, 2. Pleško 54, 3. Frelih 53, 4. Mišvelj 47, 5. Žagar 42, 6. Končar 39 itd. Kdo je torej članski slovenski prvak v kolesarstvu za leto 1974? Upamo, da bo obveljal sklep tehnične komisije KZS, saj bomo tako v Kranju imeli dva prvaka — Jožeta Valenčiča in Bojana Ropreta, ki s štirimi zmagami in z enim tretjim mestom ni dovolil dilem ter zmagal v stilu res velikega kolesarja.
Uradni rezultati mladincev v slovenskem prvenstvu: 1. Ropret (Sava) 95 točk, 2. Terglav (Sava) 65, 3. Keršič (Branik) 63, 4. Krhlikar (Rog) 62, 5. Udovič (Sava) 58.
šport med vikendom
NOGOMET — V 2. kolu ZCNL so gorenjski predstavniki od 8 možnih točk osvojili le 3. Obe točki je osvojil Tržič v igri s Taborom, LTH je doma remiziral z Jadranom, Triglav je moral priznati premoč Primorju, medtem ko je Sava na Vrhniki predala točki Usnjarji;.
Izidi: Triglav : Primorje 1:4 (0:2), Tržič : Tabor 3:2 (1:2), LTH : Jadran 1:1 (1:1), Usnjar : Sava 4:1 (2:0), Litija : Kamnik 4:2 (2:1).
Pari prihodnjega kola: Kamnik : LTH, Sava : Tržič, Jadran : Triglav. KOŠARKA — Kranjskim gledalcem bo še dolgo ostalo v spominu srečanje Triglav : Beti. Triglavani so bili vso tekmo boljši, toda slabo luč na srečanje pa mečejo gostujoči navijači, ki so imeli tako bogat besedni zaklad, da se tega ne da opisati. V slovenski ženski ligi so loška dekleta z visokim rezultatom odpravila Vrhniko.
Izida: Triglav : Beti 86:64 (45:34), Kroj : Vrhnika 102:53 (43:16). Pari prihodnjega kola: Fructal : Triglav (sreda), Jezica : Kroj (sobota). ROKOMET — V II. zvezni ženski rokometni ligi so rokometašice Alplesa v slovenskem derbiju v Velenju premagale domačinke, v slovenski ligi pa je stražiška Sava morala priznati premoč Izoli. V moški ligi so presenetili igralci škofjeloškega Šeširja, ki so v Trbovljah premagali domači Rudar, Tržič pa je doma odpravil mariborski Branik.
Rezultati — ženske: Velenje : Alples 8:14 (5:7), Izola : Sava 15:7 (6:5); moški: Tržič : Branik 21:11 (11:9), Rudar : Šešir 18:19 (11:9).
Pari prihodnjega kola — ženske: Alples : Ivanić, Sava : Dobra vije, moški: Šešir : Tržič.
HOKEJ NA LEDU — Jeseniški led pod Mežakljo je nared že skoraj ves teden. V tem tednu čakajo Jeseničane že prva srečanja. V okviru tekmovanja za pokal Karavank se bodo v Gradcu pomerili z ATSE, že v petek pa bo na Jesenicah mednarodni turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Dinama iz Rige (SZ), ki je obenem član prve lige, ATSE in domače moštvo. -dh
In še rezultati Rogove dirke — mladinci: 1. Ropret (Sava), 2. Keršič (Branik), 3. Moravec (Sloga Varaždin), 6. Terglav (Sava); člani: 1. Pleško (Astra), 2. Remar (Siporex), 3. Kahlina (M. C. Zagrebh 4. Bilie (Siporex), 5. Valenčič, 11. Žagar, 15. Hvasti (vsi Sava).        F. Jelovčan
gorenjska nogometna liga
Bohinju prva točka
Po 3. kolu nogometnega prvenstva v gorenjski članski ligi je tokrat poskrbel za presenečenje Bohinj, ki je Medvodam odvzel dragoceno točko. Prav tako sta presenetila tudi novinca v ligi Primskovo in Preddvor.
BOHINJ : MEDVODE 2:2
Domačini so zaigrali borbeno in požrtvovalno, gostje so bili v vodstvu, vendar to domačim ni vzelo volje in so z borbenostjo izenačili ter gostom odvzeli točko. Sodil je Mi-helčič iz Kranja.
ŠENČUR : ALPLES 3;0
Razigranim Šenčurjanom tokrat gostje iz Železnikov s svojo tehniko niso bili kos. Domači napadalci so imeli pri streljanju na gol več sreče, oboji pa so zapravili več zrelih situacij za zadetek. Sodil je Torkar iz Kranja.
BRITOF : KOROTAN 1:3
V Britofu sta se tokrat srečali dve enakovredni ekipi. Domači so morali kljub požrtvovalnosti in borbenosti kloniti, ker so gostje zaigrali smiselno in tako jim je tudi uspelo zmagati. Sodil je Piškur iz Lesc.
PRIMSKOVO : NAKLO 2:1
V zelo zanimivem srečanju na Primskovem so domačini kot novinci v ligi odpravili ekipo Naklega. Primskovo je zaigralo zagrizeno in zasluženo zmagalo. Sodil je Benkič iz Škofje Loke.
JESENICE : PREDDVOR 0:1
Na Jesenicah so gostovali novinci v ligi. Domačini so goste podcenjevali, le-ti pa so zaigrali borbeno in z minimalno razliko zmagali. Sodil je Tomše iz Kranja.
LESCE : BLED 1:3
V Lescah je gostovalo moštvo z Bleda, ki je v tej tekmovalni sezoni že drugič premagalo Leščane. S to zmago so Blejci ostali na vrhu lestvice. Gostje so bili tehnično boljši, domačini pa požrtvovalnejši. Rezultat ustreza poteku igre. Sodil je Božnar iz Škofje Loke.
Uspela turneja jeseniških hokejistov
100 m prsno: 1. Divjak (Mladost) 1:09,8, 3. T. Slavec (Triglav) 1:14,4; 400 m mešano: 1. Hitrec (Primorje) 5:08,0, 3. J. Slavec (Triglav) 5:15,8; 4 x 200 m kravi: 1. Partizan 8:44,4, 4. Triglav 8:59,6; članice: 200 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 2:36,2; 100 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 1:12,1; 400 m mešano: 1. Majnarič (Mladost) 5:45,9, 2. Pečjak (Triglav) 5:48,7.
člani: 200 m delfin: 1. Radjeno-vić (Partizan) 2:15,7, 2. T. Slavec 2:23,8, 3. Šmid (oba Triglav) 2:29,4, 1500 m kravi: 1. Milovanovič (Triglav) 17:55,0; članice: 200 m prsno: 1. Duvnjak (POŠK) 2:59.8, 3. Pajntar (Triglav) 3:01,9, 200 m delfin: 1. Majnarič (Mladost) 2:31,0, 2. Porenta (Triglav) 2:41,1, 800 m kravi: 1. Markovič (Ljubljana) 10:23,0, 2. Porenta (Triglav) 10:28,5, 400 m mešano: 1. Majnarič (Mladost) 5:45,9, 2. Pečajk (Triglav) 5:48,7.
Ekipni vrstni red: 1. Mladost 29461, 2. Triglav 23495, 3. Crvena zvezda 21011, 4. Ljubljana 20493, 5. Primorje 15595. -dh
Jeseniški hokejisti so se pred dnevi vrnili s štirinajstdnevne turneje v Italiji in ZR Nemčiji. To je bil hkrati prvi kontakt večkratnih državnih prvakov z ledeno ploskvijo.
Jeseničane je vodila pot najprej v Italijo, kjer so se pripravljali štiri dni na ledu pred velikim mednarodnim turnirjem v ZR Nemčiji. Bivanje v Italiji so izkoristili in odigrali dve prijateljski tekmi. Prva, v Orti-seju, je bila pri rezultatu 5:1 za domačine prekinjena zaradi močnega naliva,   dan   pozneje   pa  so naši hokejisti odigrali tekmo z moštvom Alleghe, katerega je trener in igralec Viktor Tišler, v poletnih mesecih pa sta  kot gost nastopala tudi član Olimpije Rudi Hiti in igralec Jesenic Sašo Košir. Oslabljeni Jeseničani* ki so na  turnejo odšli  brez devetih standardnih   igralcev   in   so pred tekmo v Allegah trenirali na ledu le dvakrat, so doživeli visok poraz 2:12. Nato jih je pot vodila v ZR Nemčijo, kjer so nastopili na močnem turnirju skupaj z večkratnim prvakom Češkoslovaške  ZKL  Brnom, peto-uvrščeno ekipo švedskega prvenstva Tingsrvom ter nemškimi prvoligaši Kolnom, Krefeldom  in Bad Nau-heimom. Že po prvih tekmah je bilo očitno, da večkratni prvaki ne bodo kos zelo dobro pripravljenim moštvom, ki so na ledu trenirala tudi v poletnih mesecih. Najprej so izgubili v  Kolnu  z  istoimensko ekipo /. rezultatom 3:7, nato pa še z ZKL Brnom z 1:17. Čeprav so bili zelo oslabljeni ter doživeli dva poraza, so proti Tingsrvdu zaigrali precej bolje ter z veliko požrtvovalnostjo dosegli presenetljivo neodločen rezultat 5:5. Pri tem je zanimivo, da je prav omenjeno švedsko moštvo zasedlo drugo mesto na turnirju. Po tem velikem
uspehu so se posledice utrujenosti kmalu pokazale, saj so doživeli še dva poraza: proti Bad Nauheimu z 1:11 in Krefeldu s 4:8. Tako so zasedli zadnje mesto na turnirju, vendar so kljub temu zadovoljni, ker smo že omenili težave, s katerimi so se srečavali. Poleg tega je bila to izredna priložnost za skupne priprave pred začetkom letošnje sezone, ki jih niso stale niti dinarja, saj so organizatorji poravnali vse stroške bivanja in prevoza.
D. Dragojevič
Ob krajevnem prazniku
Ob krajevnem prazniku na Javor-niku in na Koroški Beli, ki ga praznujejo vsako leto 4. septembra v spomin na pet talcev, ki so jih Nemci ustrelili na Koroški Beli, sta bili tudi dve športni prireditvi.
V nedeljo, 1. septembra, je šahovska sekcija DPD Svoboda Javor-nik—Koroška Bela pripravila šahovski turnir za posameznike, ki se ga je udeležilo 18 tekmovalcev. Največ uspeha je imel Renko s 14 točkami pred Piberčnikom s 13 točkami in Pesjakom z 12 točkami.
V okviru krajevnega praznika pa so pripravili člani društva upokojencev na Javorniku balinarski turnir, ki so se ga udeležile ekipe z Jesenic, Javornika in Radovljice. Največ uspeha je imela ekipa iz Radovljice, druga je bila ekipa z Javornika, tretja pa ekipa z Jesenic. Balinarji so tekmovali na novem balinišču ob domu upokojencev, ki so ga postavili upokojenci večinoma s svojim delom. D. S.
Lestvica: Bled Korotan Primskovo Medvode Šenčur Naklo Britof Jesenice Alples Preddvor Lesce Bohinj
0 0 0 0
3 10
12: 4
8: 3
6: 5
6: 4
4: 3
6: 6 3
6: 7 2
7: 9
5: 8
1: 4
6:10
6:10 Novak
Izreden uspeh padalcev ALC Lesce
Na  letošnjem  državnem prvenstvu padalcev v Sinju je nastopilo tudi devet tekmovalcev iz Lesc. V konkurenci 65 padalcev iz vseh republik, razen Crne gore, so tekmovalci ALC Lesce dosegli izredno lepe rezultate. V tekmovanju za »sinjsko alko« je zmagal Drago Bunčič (Lesce), medtem ko je bil Milan Bizjak peti. V tekmovanju skokov na cilj z višine 1000 m je bil najboljši Janez Šafarič   (Murska   Sobota), Drago Bunčič iz Lesc pa je bil tretji. V figurativnih skokih z višine 2000 m sta se  pomerila  za  naslov državnega prvaka le dva tekmovalca. Zmagal je Drago Bunčič pred Brankom Hrastom, ki je zaostal za zmagovalcem za desetinko sekunde slabšim časom. V generalni uvrstitvi posameznikov iz obeh disciplin je bil  1. Drago Bunčič, medtem ko je bil Branko Hrast 3. V disciplini grupnih skokov na cilj je bila prva ekipa JLA, medtem ko je bila ekipa Slovenije I tretja. V generalni ekipni razvrstitvi, kjer se štejejo skoki vseh petih tekmovalcev   ekipe,  je   bil naslednji vrstni red: 1. Slovenija I, 2. BiH, 3. JLA. f B. H.
m    m c2*» .1-1
V soboto so delavci Gorenjske predilnice iz Škofje Loke praznovali dan kolektiva. Praznujejo ga vsako leto v spomin na 10. september 1950, ko so upravljanje tovarne prevzeli delavci.
Popoldne so se člani kolektiva zbrali v kino dvorani Sora v Škof j i Loki. Na slavnostni seji so razpravljali in sklepali o samoupravnem sporazumu in spremembah statuta Gorenjske predilnice, potrdili samoupravni sporazum o združitvi njihovega podjetja v sestavljeno organizacijo združenega dela ter govorili o poslovanju. Ob zaključku slavnostne seje so podelili darila delavcem, ki so v tovarni zaposleni 15 let. Po seji pa so se zbrali na vrtu loškega gradu kjer so imeli piknik.
Tri jubilante smo ob tej priložnosti poprosili za nekaj besed o njihovem delu.
Jožica Stibrič (42) je doma iz Škofje Loke: »Rojena sem bila v Novem mestu. Tam sem hodila v šolo in dobila prvo zaposlitev. Pred približno 16 leti sem v časopisu opazila razpis Gorenjske predilnice. Poleg dobrega delovnega mesta je bilo obljubljeno tudi stanovanje. Prijavila sem se in bila sprejeta. Tako sem prišla in ostala v Škof ji Loki in v predilnici. Deset let sem delala v nabavnem oddelku, zadnjih šest let pa delam v računovodstvu kot uvozni referent. Poleg deviznega poslovanja so moja skrb varčevanje delavcev za stanovanjsko gradnjo in hranilna služba. Z delom sem zelo zadovoljna, prav tako tudi z osebnimi prejemki. Želim, da bi se podjetje še naprej uspešno razvijalo. Enajst let službe imam še pred seboj in upokojitev bi rada dočakala v Golen jski predilnici.«
Peter Jamnik (53) je doma iz Reteč: »Že petnajst let prevažam s tovornjakom prejo iz Gorenjske predilnice.
V tem času sem .prerajžaP Jugoslavijo po dolgem in počez. Največkrat so moj cilj tekstilne tovarne v Sloveniji pa tudi v Beogradu, Osijeku, Subotici, Apatinu in drug<xl. Večkrat sem na poti tudi dva ali tri dni. Kaj se je pri mojem delu spremenilo v tem času? Imam boljši avto, ki je veliko bolj udoben za šoferja in me vožnja ne zdela tako, kot me je v starih tovornjakih. Veliko boljše so tudi ceste. Ko sem začel, so bile še večina makadamske.«
Svoljšak Lojzka (46) je doma z Godešiča: »Petnajst let sem zaposlena in ves čas delam v Gorenjski predilnici. Tri leta sem stregla strojem v tkalnici, potem sem bila deset let doma, sedaj pa sem že dvanajst let v sukalnici. Navijamo prejo na tulce. Delo ni težko, je pa zelo natančno in hitro se je treba obrniti, če hočeš v redu delati. Vse naprave so sodobne. Tare pa nas vročina. Zlasti poleti je hudo. Toda vse kaže. da bo tudi ta nadloga kmalu odpravljena. Obljubili so nam, da bomo že prihodnje poletje imeli klimatske naprave.«       L. Bogataj
Živinorejski praznik v Žabnici
Franc Martinčič iz Dolgih njiv, Jože Skodlar iz Podbrezij  in   Kmetijsko   živilski   kombinat iz Kranja proglašeni za najboljše gorenjske rejce krav in telic lisaste in črno-bele pasme
1200 kilogramov težki bik Pilat z osemenjevalne postaje v Ptuju je star 4 leta in je bil med živalmi, ki so zbujale na nedeljski živinorejski razstavi v Žabnici največ pozornosti. Z njegovim semenom oplojujejo tudi gorenjske krave svetlolisaste pasme.
Strokovna komisija je za najboljšo kravo svetlolisaste pasme proglasila kravo Finito, ki jo je vzredil kmet Jože Skodlar iz Podbrezij. Žival je na razstavo pripeljal sin Jože. Finita je štirikrat telila in je imela lani 6685 litrov mleka s povprečno tolščo 3,98 odstotka. Zelo dobro je bila ocenjena tudi druga Skodlarjeva krava Fistrina.
/
Jožetu Skodlarju mlajšemu je čestital tudi direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj dr. Franc Rutar.
Na nedeljski živinorejski razstavi v Žabnici so številni obiskovalci in gostje, med katerimi sta bila tudi predsednik Zadružni' zveze Sloveniji'  Andrej   Petelin  in predsednik
skupščine gorenjskih občin inž. Marko Vraničar, spoznali vse dosežke gorenjske živinoreje in mlečne proizvodnje. Na prireditveni prostor so rejci prignali 90 živali, in sicer 12 krav lisaste pasme in 36 telic enake pasme, 2 bika (Pilat, Faust) i/, osemenjevalnega centra v Ptuju, 5 krav črno-bele pasme in prav toliko telic črno-bele pasme. Komisija za ocenjevanje živali je imela izredno težko delo, saj je bila kvaliteta živali izenačena in so o najboljših mestih odločale potankosti, ki jih opazijo le živinorejski strokovnjaki kot prof.dr. .Jože Kerčei, prof: dr. Ivo Vomer.dipl. vet.Anton Dolenc, dr. Mihael Lcdinek. m&g. Milan Erjavec m dipl. ing. agr. Pavle Ra-
žin ger.
St rok ovna cami lisaste mesto rejcu Dolgih njiv
komisija  je  med teli-pasme prisodila prvo Francu  Martinčiču iz v Poljanski dolini. Med
Alojz Sepetavc iz Ljubljane je v petek okrog šestih zjutraj v bližini Sport hotela na Pokljuki stopil iz avtomobda in nekaj korakov od ceste našel tri zraščene jurčke, težke okrog dveh kilogramov. Čeprav goban že več let in se redko vrne iz gozda praznih rok, Alojz Sepetavc kaj takšnega še ni našel! (jk) — Foto: S. Hain
Eden najboljših slovenskih živinorejskih strokovnjakov in predavate/j na ljubljanski Univerzi prof. dr. -lože Ferčej je bil nad razstavo v Žabnici navdušen. »Takšne raj sta ve v Sloveniji še m bilo. Večina žit <i/i ima reč kot 5000 litrov mleka letno, kar je izredno. Želim, da gorenjski živinorejci vztrajate na začeti poti,« je dejal.
telicami črno-bele pasme pa je bila najbolje ocenjena teli« a Sega, last Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Krave lisaste pasme pa je strokovna komisija razvrstila takole. Zmagala je krava Finita rejca •Jožeta Skodlarja i/ Podbrezij pred kravo Zimo Jakoba Zalokarja i/. Podhoma ter kravo Lano pejca Draga Kerta s Primskovega. Med
kravami črno-bele pasme pa je strokovna komisija najbolje ocenila Akso. rejerio na obratu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Rejci najboljših krav so prejeli denarne m
praktične nagrade ter častne zvonce Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske iz Kranja.
Razstavo sta organizirala Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske in Medzadružni svet Gorenjske p«0" pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin. Sodelovali pa so. rejci s področij kmetijskih zadrug Bled, Cerkljel Naklo, Radovljica, Sloga in Škofja Loka ter Kmetijsko živilski kombinat Kranj.
Ocene nedeljske razstave so laskave, saj je bila ena najboljših, če n* najboljša v zadnjih letih na Gorenjskem in v Sloveniji. Toplo je bilo sprejeto tudi priporočilo, naj gorenjski živinorejci in proizvajalci mleka vztrajajo na začeti poti!
Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan
Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje
Objavljamo imena prvih dvajset Glasovih izžrebanih naročnikov jesenskega žrebanja:
Dulc Anton, C. JLA 11/A, Kranj je izžrebal naslednje naročnike:
Goričnik Franc, Polje 3, Begunje
Kristan Anton, Finžgai jeva 29, Bled
Vidmar Janez, Zalog 83, Cerklje
Golob Peter. Poljšica 23, Zg. Gorje
Grilc Marinka, Brezje
Oblak     Frančiška.    Zasavska 5g
Kranj
Podgoršek Alojz. C. JLA 5, Kranj Šušteršič Angela. Sora 23, Medvode Šavs Ciril. Zg. Jezersko 1 K) Frelih Anica, Kovor 62. Tržič
Zaplotnik Franc, M. Pijade 48, Kranj je izžrebal naslednje naročnike:
Prelnar Anton. Zatrnik H<i, Zg. (lorje Hvasti Albin, -Jama 10, Kranj Kožuh Kristina, Kupa 25, Kranj Kumar Klca. Hotovije I 1, Gor. vas Močnik lože, Zg. Urnik :{">, Cerklje -Jerič Ivan, Sen turska gora 3, Cerklje ' Deželak Jože, Zg. Brnik 113, Cerklje Kavalar Frančiška, Boh. Si. vas |0' Peternelj Ivana, Sp. Besnica 36 Okorn Franc, Podbrezje 7, Duplje
V naslednjih številkah bom" objavili ostale izžrebance. Potovanje bo v soboto, 28. septembra 1971. Vsem izžrebancem bom0 poslali le posebna obvestila.