ARHTVl XV 1992 Iz arhivskih fondov in zbirk 89 je Zipan veliko posvečal slovenskemu filmu in mi i ni trlo vseeno »Zakaj nf možna normalna razvojna filmska pol scenaristike v slov mslceir filmu?« in »Kiko na ¡amoupravm načm posneti več filmov0« Vse ostalo gradivo predstavlja IITERARNG Z, iPUŠCINO. Del jo je v 24 oštevilčenih rnapih (oŠtevilčU jih je po vsej verjetne sti sam), v katerih je vse mogoč-! proza, poezija, piiholog ja, raTmižljaLja, kratka nroza, fibzofsice mzprave in filmske zg'dbe, S popisa se dajo razbrati naslovi vseb tekstov, kx jih je veliko. Naj nave dem samo nekaj naslovov, ki yo »bolj zanimivi <: Muzej gerčine, Smrt Juninega žarka, Kdo je jkradei sončn' iarek?, Balada o vesti in pločevini, Zvezdna nimba, Unca sodregp dne številka tn Blodnjak neke noči. Del gTadiva je v mapah, ki niso oštevilčene, m imajo le arhivske xte> ilke. Gre za nekakšne zvezkr oziroma knjige, lartnoročno napisane m opremljene - unikate del, od katenh mnoga še n so bila objavljena (Zračne in morskt prikazni, Prod, Knjiga o ubijanju časa 11 ohranjevarju, Koralde ¿a Nikolaje Sk-di gradivo Se urejeno pc tematiki, in sicer v naslednjem vrstnem redu. 1. POEZIJA (Geni, Prva misel, Sonati, Cunje, Vzi imi bel kamen ui ga po*opi v pr ozoren lak Prva mbel, Dušna obrt. Črn jezdec, Ločitev. Nočne pesmi zoper žalost ) 2. DRAMATIKA (Tretji zaplodek, Barbar^ Nives, dtvar Jurija Trajbasa, (*!rvi, Bog in hudič kockata za človeški i dn5o; Sinj°. n^bo nad Mor deiom, Ulica zmage, Saribanda za obe^ance, 0'^sk moža v črnem, Korito podzemske reke, SuŽenjsid trg ...) 3. PROZA (Levitan ¿dostojen človek, Apoka-lipia vsakdanjosti, Življenje se je popoinoria spremenilo, Za zidom paradiža, Metulji in ziduvi, Božja pomoč, Generacije so jprte, Prekvalifikacija no-cev, Podoba pokrajine ...) 4. PSIHOLOGIJA iN FILOZOFIJA (Libn aibi. Trije konji, Logika, Geneza, Abstraktne linije, Matador čustev v sintezi, Zgodovine filozofije, FuozofsKa proped,vtika, Meditacija v etiki. Anatomi" čustvovanja, Uvod v splošno človckoslovje, Tobogan, Mrel in njeno usnov-Ijenje v omik:. Dejanje in gibanje in Gibanje misli v kor [ničnih smereb V ta aklop sodi dokument, Ki nam pokaže rezpor;ditev in razdelitev celotnega deia s področja filozotije. Na koncu fonda so posebej urejene in popiiane kooije nekaterih njegovih že objav--enJi del (Barbara Nives, Živali, a.igeli in ljudje, Bije-le rak;te lete na Amsterdam, Upor Srvov. S strahom in pilulo hrabre sti okoli sveti, Duh pc človeku, ¿Jeks.nder prazn% rok; Polnočno vino, Snemal: ia knjiga Idealista ) in vsi ČASOPISNI IZREZKI, k; niso bili razporejeni po mapah, amnak jih je Zupan prelagal s kupa na kup. Seveda se vsi na nek način nanašajo nanj in na njegovo delo. Cd slovenskega tiska največkrat naletimo na izrezk._ iz Dela, Dnevnika, Naših razgledov Tedenske tribune in ITD, z območja n '.kdanje Jugoslavije pa prevladujejo izrezki iz Borbe in Polilike. Seznam oseb, osumljen i ■ sodclovan a s Francoz z 1310 Ivanka yZajp Ciztli Del monarhije, ki je po mini v Schonbnnnu 14. oktobra 1809 priš?l pod francosko upnvo,-so Francozi po;menovp1i Ilirske province. Motiv njiho/e ustanovitve so bili čisto poetični, vojaški ter e;kon jmski in tudi njihova me |a z Avstri'o m rmela nobene povi zave z etničnimi mejami Napoleon ni imel namena osvobodit' evropske narode, je pa imelo «ne Ilirija za mnoge sodobnike nacionalen pomen,1 Žc pred prihodom Francuzov v nase kraje ¿asledimo v . avstrijskih pokrajinah prostozidarsko gibanje, ki sc je v času Du ikih provinc šc okrepilo; id:ja in cilj gibanja je bila medsebojna pomoe, navajanje k moralnemu Mvijenju in človekoljubna dobrodelnost. Čeprav se prostozidarji s politiko in vero 1 liso ukvarjali, pa so francoske ilirske lože od tega odstopale - imele so namen Širiti brezkrmfesionalno kri-anstvo in zbirati okrog sebe francozoljubne izobražence .2 Predsednik policijske uprave iz uraza je 4 marc? 1810 posredoval seznam oseb iz »Ljubljane«, k so s svojim debvanjnm ali obnašanjem pokazale jimpati o do Francozov in s tem tudi negativen odnos do avstrijske monarhe in vladaiske hise. Omenjeni seznam je bil 9. marša istega Ista posian c. kr kome miku, gubernijskemu svetniku in okrožn mu glavanu *wonu Juritschu v Celje z namenom da se 76 lz uhiv! ¿oh tondov ui zbirk ARHIVI XV 1992 kontroli1^ gibanje navedenih oseb m njihova ko respoudenca, zlasti če pridejo v stik z avstrij-ikimi državljani. Ne. seznamu so: ALbi JRG FTTI, trgovec in Špediter idrijsKega rudnega bogastva, zaradi trgovanja s F ancozr ALTON, trgovec, kei je bi) z\it ii sumljiv človek; ALBuRGETH Mcrko, JomRovodja pn baronu Zobu in nadzornik kamnos skega pcdj:tjr.; ASBERG, MvSi avtrijski ofi:ir, rojen na Dunaju, ker se je zadrževal v Ljubljani in pomagal Francozom kot vohun; CA VENI, prostozidar, ker je pomagal franet skim gereralom; COLLORtm, kavamar. ker je bi' izdajale.- in franroski vohun; DE VILI A, župnik v Adlešičih pn Črnomlju, ker je služil Francozom kot vehun in s tem napravi, veliko zlfga; FLODNKj, baron in uradniški pripravnik v No vem me stu, ker je bil poln a"votx.domis' Inih idej in naklonjen francc.sk okapaciji; GALLF -jdjunKt v registra turi pn deželr ¿postavi, ker je bil francoski privrenec; GALLE "iz Kranja, ker je bi' znan avarturist, zadrževai se je v Ljubljani ali v Trstu: G \SP\ROTTI, trgovski knjigovodja, ker jt bu jakobinee in javen zagovornik francoskih Tiaiel; HALLFNSTFIN, bar n in prostozidar, ker je bil sumlrv: HOCHFNWART, grot Franc, okrožni glavar v Novem mestu, ki je bil sicer monarhu naklunien; službo pri Francozih pa je prevzel samo, da b rešil sebe in tvoje imetje;3 HOCHFNWART grof Leopold, deželmpravni sodniški pripravnik, jc bil ficer preveč neodločen, da bi imel kakino poLebno prepričanje, ji pa prijel pod vpLv R!:dla; JEVNIKJ&R, doktor medicine, ker je bil zelo sumljiv;* KALi ,HBERG, stanovski ndbomk ir. častni cesarski svetnik, ker je bil na splošno prostozidarsko orientiran 11 jf dajal nečastne izjave o avstrijski armadi in visokem dvoru; sestavil je komrsijc za deželno brambo po svoji zamisli in zato je bila kranjska deželna bramba zelo pozno zb pobšgniJ v Ljubljano;5 RLSZ adv okat, ker je bil sumljiv mo? s francoskim na6*h;6 SMOLjfig jurist in zastopnik pri pn v» znikih; TFSIO, propadel kavamar, ker je bil francoftjki vohun; VENAZI, milar, ker je bil zaupen s sumljivimi osebami; VENAZI, kavamar v Spitelski ulici, ker se je drižil s sumljivimi osebam'; VALENTIN Frane, pismnnoša in žitni špekulant, ker je bi1 zelo sumljiv; VuDNiG, profesor pesništva,, ker je bil sumljiv;' VOGOLL, .rgovec; WLikih evidtnc naj bi se le-ta cam seznanjal s tem, . kake je gradivu urejeno, po knkSnem postopku bc najlažje priSel do stvari, ki ga zanima Arhivist mu pn tem sv tuje, ni pa njegova naloga, da uporabniku sam zbira podatke za določano temo. Gradivo iz fototeke 7AL- je dil kult-ime d.disčine. Tega poleg arhivov hrantip še muzeji, knjižnet, raziskovalne in druge in£titucije ter pesamrzniki Veliko zanimanje za tovrstno gradivo se ne ujema vidno z načeli pravega ¡t -okov .ega odnosa, k zahtevajo sistematično zbinnje, urejanje "n pop ii o vanje fotografij po ■enotni metodolog ji. Nadalje lahko govorimo o razdrobljenosti, nezadovoljiv preglednosti, marš: kdaj neustrizr.^m hranjenju in s tem propadanju teb obč"t)'ivih virov (predvsem fotografskih plošč