Marjan Kramberger
596
PESMI
Marko Kravos
IZJAVA
Jaz, Marko Kravos, med stenami svoje sobe, nekje med tlemi in vesoljem, kjer pravkar letijo kozmonavti, sit in zdrav
mnogo bolj od tistih, ki imajo očesni trahom ali so pohabljeni in goltajo riž z žagovino, jaz 15. novembra 1969, ko je izredno topla jesen, ne vem, kaj bi počel.
Štejem stene sobe: štiri.
Poslušam popevke:
Bob Dylan poje Lay Lady La.
Mislim na ženska stegna
iz pornografske revije LUI.
Jaz, Marko Kravos,
star 26 let in 7 mesecev,
sem dobil v dar lepo kravato
in se dobro počutim
na duši in telesu.
Pesmi
597
Sem član in podpornik zahodne civilizacije in izjavljam, na sem nekam nemiren.
Rad bi se odselil.
MOJA DE2ELA
je dežela sonca,
je dežela širne vode,
je dežela pravice in burje,
kamenja in brinja,
dežela ladij in hrumečih strojev
in smeha,
moja dežela je vrt z rožami,
je hiša, je modra asfaltna cesta,
je svetilka, je sadje in regrat na stojnici,
je vino in zvestoba ali ljubezen,
je bonbon ali igrača,
moja dežela je lepa,
v njej hodijo ljudje pokonci,
ne plazijo se, ne gnetejo,
niso podli ali lakomni, niso prazni
ali žalostni, lačni, izdani, grdi in sami
in mrzli in mrtvi.
BOZIC
Sonce sonce sonce.
Putraste riti imenitnikov
so se razmestile v zadovoljstvu,
koketne obrvi
pogledujejo v puhastem loku.
Srečen Božič, srečen Božič.
Ta sončnica smrdi.
NOČNE POTI
Ta stvar, ki jo gledam, ni ona.
Ta pot, ki jo hodim, ne vodi do nje. Bela luna je daleč, bela okrogla, tiha.
39   Sodobnost
Marko Kravos
598
Nemirno kroženje x v soju njenih žarkov me ubija.
Po nabrežju nudijo cipe svoja mehka telesa. Človeška toplota: 5000 lir.
GANGRENA
Prsi mehke valove
in se razpuščeno zibljejo
kot meden curek.
Zbledela polt pronika slad, ohlapna lica me tržejo opoju.
Med nogami imaš rano,
široko in vneto.
Pokrivam jo s svojim obupom.
UMETNIŠKI ČREDO
Vzameš pol kilograma resnice in jo nastrgaš.
V to maso vmešaš 30 dkg čustev (naj bodo sveža)
dva ščepca modnih besed, uležanih rim po okusu.
Za vezivo dodaj duhovito frazo in vse to praži
na malem brezdelju.
Na koncu zaliješ z bešamelom, ki mu je osnova
seks ali politika.
Serviraj vroče, sicer bo driska.
ZDAJ SMO TAM
Zdaj dokončno vem,
in vse mi pravi tako, prijatelj:
ta civilizacija cvili, kakor miš v pasti.
Ta miš nori, prijatelj, in tudi ti boš znorel.
Zdaj smo tam, kjer se razpada. In vse spet od kraja.
Pesmi
599
MORJE
Na produ leži rosna deklica, zaljubljena v morje. Plima ji spleta lase kodrolase, na rožno telo odlagajo pene tisoč belih poljubov.
In rakci grizljajo njen vrat in obraz
pa orjejo s kleščami v trebuh za seme modrine.
LEKCIJA
Nič novega, če vzdihneš:
težko je živeti,
ali če zgneteš
rdečo rumeno kroglico
in ji rečeš svet.
Nič novega.
Nič novega,
če razmažeš svoje srce
na kos kruha
in ga ješ za malico;
in ko ti je tega dovolj,
stopiš pred puške
in rdečih oči kričiš:
Živio svoboda!
Nič novega
to-kar-je in to-kar-naj-bi,
vse nič novega, fant moj.
Iz dneva v dan
s svojo malo lučko,
vse je od zdavnaj, tudi ti.
ZVEZDE
Neki torek je, skozi Tivoli stopam.
Nad mano zvezde,
nemirni števec v prsih
jih prešteva in beleži v kri.
Milijarde velikih svetov, ki so povsod,
njihov stari soj seže do sem,
do te naše Zemlje in do mene.
39«
Marko Kravos                                                                                                                         600
In takrat, smešno,
se moje malo srce zboji,
da jih nekoč zmanjka, teh zvezd,
in bo še utrip odveč.
Zelo se mi zdi važna ta skrb in zares se mi zdi nekaj lepega. Ker, veste, prav sinoči sem se mislil ubiti.