rAVGUST " P Hijaclnt 18 T Helena 19 S Ludovik, 6ko£ 20 C Bernard 21 P Ivana Fran«. + 22 S Timotej 23 N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik, kraljj 26 S Genezij, muč. 27 <5 Jo žet Kal. 28 P Augultin + 29 S Janez Obglav. I 30 N 13. pobink. I SI P Eajmond Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zm vero in narod — ta pravicq in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UKADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 170. CHICAGO. ILL., ČETRTEK, 27. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 27, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Španski uporniki se pripravljajo za odločilni naskok na . Madrid. — Poročila o točnem položaju nezanesljiva. — . Kljub nevtralnostnemu paktu, pošiljajo evropske dr-( žave še vedno orožje v Španijo. — Obravnava proti ujetim upornikom. _______ Gibraltar. — Iz poveljstva španske uporniške armade se poroča, da bo tekom prihodnjih dni prišlo do odločilne bitke, po kateri utegne priti tudi do konca sedanji vojni in 3o zmage ene ali druge stranke. Da bo ta zmaga na strani upornikov, je po zatrjevanju Uporniškega poveljstva gotova zadeva. V omenjeni bitki bo šlo za prestolico Madrid. Na severu so uporniške čete že pripravljene za odločilni udarec, čakajo le, da se fronta na jugu Primerno uredi, na kar bo sledil skupni udarec. Bitke se med tem vršijo tudi po drugih mestih, kakor v obmorskih mestih Malaga in Cartagena, ki ste v vladnih. BOGAT SAMOTAR Pol milijona našli v njegovem stanovanju. ZAHTEVE JEKLARJEV U. S. Steel družba prejela listo zahtev. Pittsburgh, Pa. — Pet zastopnikov jeklarskega delavstva iz Illinoisa je v torek prispelo semkaj, da U. S. Steel družbi predloži svoje zahteve, ki naj veljajo za delavstvo vseh podruž-Chicago, III. — Senzacijo je njc te družbe. Stavljene zahteve vzbudilo v tukajšnjem mestu poročilo policije o nenavadnem odkritju, ki je sledilo smrti 68 letnega Alberta Welge, stanujoče-ga na 1501 No. Clark st. Ta mož je bil pravcati samotar, ki je ži- so: Enotna pogodba za plače vseh družbinih uslužbencev po celi Ameriki; kolektivna pogajanja; ustanovitev odbora za plače, ki bo popolnoma neodvisen od družbe. Da- vel sam v celi hiši in se ni menil l]je se zahteva 40 urni delov-za nikogar. Umrl je pretekli po-' nedeljek zvečer, na kar je prišlo presenečenje. Mož je namreč zapustil premoženje v vrednosti do pol milijona dolarjev, deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih. Sobe, v katerih je ^okah, ter .ju skušaio uporni- živel, so bile založene s celimi ki zavzeti. Nasprotno pa poveljstvo vladne armade poro- skladovnicami časopisnega papirja. Dosti dela je vzelo, pred- ca o napredku vladnih čet na 'no so preiskali ta papir, toda '"teverp-vzhodu pri Saragosi. Na jugu pa se jim je posrečilo obkoliti mesto Cordoba. Kako je točno stanje, seveda, ni mogoče dognati, kajti vsaka fetran pretirava v svoj Prid v svojih poročilih. Gotovo je le, da čakajo to razdra-Pano deželo še hude bitke, Predno bo ena ali druga stranka prišla do krmila. Za te bitke se tudi obe strani pridno Preskrbujete s potrebščinami 12 inozemstva. Ob tej priliki je vredno °itteniti, da je takozvani nev-tralnostni pakt, h kateremu Ro zadnje dni pristale evropsko države, pravi humbug. Za Španijo samo ne pomeni nič, kajti orožje !bo v njo prihajalo enako kakor doslej. Ta Pakt je le nekaka diplomat-ska poteza, s katero se je preučilo, da se evropske države oficijelno ne uvrstijo v dve ^onti, radikalno in fašistično, kar bi utegnilo privesti do odbitega razkola med njimi. "Neuradno," za kulisami, Pa so evropske države še ena-1(0 (razdeljene/, kakor so bile P^ej, in vsaka država pomaga v Španiji tisti stranki, katere 2&1ago si želi. Tako prihaja upornike orožje iz Nemči-•lG in Italije v velikih množi-Nasprotno pa se v ena-množinah pošilja pomoč v'adnim četam preko meje na Severu, iz Francije, in poleg eKa prihaja od tamkaj tudi stotine prostovoljcev, ki se vPisujejo v špansko vladno ^'užbo. Tujezemske vlade kot a«e o vsem tem "nič ne ve-dasi brezdvomno vse to &'banje na tihem podpirajo, k Kakor govore zadnje vesti, s° Španska vlada pričela s _ dno obravnavo proti števil-R^m. uPorniškim voditeljem, ki v l> tekom revolucije padli roke. Ti voditelji so bili za-j0 1 v raznih ječah in vlada '^..^llaSala obravnavo proti vhhi^ mora,a Pa ae -ie zdaj stagUt' .na Potisk svojih pri-I'1 jih postaviti pred izplačalo se je, kajti med njim so našli velike množine denarja. Pokojni je zapustil oporoko. -o- DOM NI NAJVARNEJŠI PROSTOR Chicago, 111. — Da ni resnica, da bi bilo življenje tistega, ki je vedno doma, najbolj varno, dokazuje izkaz, ki ga je pravkar izdal Narodni varnostni svet o nesrečah, ki se pripetijo v domovih. Kakor kažejo številke v tem izkazu, se je pripetilo tekom lanskega leta v Ameriki nad štiri in pol milijona nesreč doma, katere so poleg trpljenja, ki so mu bili prizadeti izpostavljeni, zahtevale tudi za 590 milijonov stroškov v obliki zamujenih plač, zdravniških pristojbin in zavarovalninskih izplačil. Iz izkaza se razvidi tudi, da je bilo doma več ljudi ni teden, 25 odstotno povišanje plač in določitev plačanih počitnic za uslužbence. -o- VESTI SO VEČKRAT NETOČNE Vatikan. — Neka vest iz vrst španskih upornikov je trdila, da so vladne čete umorile španskega kardinala Bar-raquera iz Terragqna. Vatikan pa je pretekli poned^liVk te vesti- zanikal in objavil, da je kardinal zbežal v Italifo in da je na potu v Rim. MESTO NE DOBI GROCERI-JE Minneapolis. Minn. — V tukajšnem mestu grozi občutno pomanjkanje groceri.je, ko so se pretekli teden zatvorile grocerijske trgovine na debelo, ker so vozniki trnkov za-počeli stavko. Stavkarji so v ponedeljek ustavili farmarje, ki so nameravali svoje pridelke pripeljati naravnost trgovinam na drobno. UPOR PROTI UPORNIKOM Pariz, Francija. — Španski uporniki bodo prisiljeni, uporabljati svoje čete poleg bojevanja z vladno armado tudi za udušitev upora v ozemliu, ki ga imajo zasedenega. Kakor namreč trdi neki tukajšnji list, se dvigajo nacijonalisti v španskem Moroku v Afriki proti uporniškemu poveljstvu, in sicer s protestom, ker uporniki mobilizirajo domačine v Moroko in jih pošiljajo v vojno. Povdarja se, da je položaj tamkaj zelo resen. STRAHOVITA KAZEN ZA STRAHOVIT ZLOČIN za stalno pohabljenih, kakor i Hyden, Ky. — Pred porot-v kateri koli drugi vrsti ne- 110 s°dišče je bil postavljen 28 sreč, dočim so samo avtomobilske nesreče zahtevale več letni Ch. Wilder, ker je javno na cesti objel neko dekle. e> Računu se lahko, da Človeških življenj. V Chicagi jModri porotniki so odločili, da in okolici sami se je v okrajni Jje fant s tem izvršil prestopek bolnici zdravilo v letu 1934 in da mora biti kaznovan, in 19$5 skupno 4,602 oseb, ki so bile doma poškodovane. PRITISK VROČINE Chicago, 111. — V torek je bilo prebivalstvo v tukajšnjem mestu končno deležno olajšave od neznosne vročine in so-parice, pod katero je trpelo več dni, ko je kazal termometer nad 90 stopinj: v soboto je dosegel celo 99 stopinj. Kljub temu pritisku pa smo bili še vedno znatno na bo-ljem, kakor pa je bilo prebivalstvo v "ameriškem vročem pasu," namreč v državah Kansas, Okla., So. Dakota in Mo., kjer je bila vročina vedno nad 100 stopinj. V Topeka, Kans. so imeli v ponedeljek 110 stopinj in to je bil v omenjenem mestu letos že 51. dan s temperaturo nad 100 stopinj. KRIŽEM SVETA — Jeruzalem, Palestina. —-Neka ameriška Judinja, po imenu Mrs. Lossman, je bila v ponedeljek aretirana v mestu Haifa, ker je obdolžena, da je z neko drugo žensko napadla pred tednom dni nekega Arabca. Mesto, v katerem se je napad izvršil, je bilo z globo kaznovano. — Berlin, Nemčija. — Nemške parobrodne družbe so sklenile, da bodo njih potniški parniki zastraženi s posebnimi oboroženimi Čuvaji, kadar bodo stopili v kako ameriško pristanišče da se preprečijo incidenti, kakoršen se je pripetil pretekli petek v New Yorku. VEC VOJAŠTVA ZAEVROPO Po zgledu sosednjih držav je Nemčija podaljšala vojaški službeni rok za eno leto. Berlin, Nemčiia. — Do zob oborožena Evropa še vedno hi dosti oborožena. Na sto in stotisoče mož služi v raznih armadah, a še vedno jih je premalo, kajti očividno je izdelanih več pušk, kakor pa je na razpolago mož, ki bi jih nosili. Tudi iz te zadrege so si brihtni in "miroljubni" državniki znali pomagati. Obvezno vojaško službo so enostavno podaljšali in s tem dobe več vojakov. Tako je nemška vlada v torek izdala proglas, v katerem objavlja, da se prisilna vojaška služba podaljša od enega I% Jugoslavije. Velika nevihta s točo v gornjeradgonski okolici, ki je uničila še to, kar so kmetje obvarovali pred peronospero. — Uničevalni požar pri posestniku Dovjaku v Poljanah. — Smrtna kosa in drugo. Toča je uničevala Gornja Radgona, 6. aug. — Po nevarni krajevni nevihti, o katerih čitamo venomer,je bil prizadet v torek proti večeru ves gornjeradgonski okoliš. Kopičenju oblakov, ki so se zgrnili nad delom Slovenskih goric, je sledilo silno neurje, vihar s točo, ki je v prvem redkem 1 deževju napravila ogromno škodo, saj je padala debela kakor orehi. Najbolj hudo je bil prizadet del vinskih goric: Police, Zbigovci in Črešnjevci. kjer je na nekaterih mestih vzela toča še ioni pičli vinski pridelek, kolina dve leti. Kadar bo izvaja- kor je tn -n tam mo?e] nje te odredbe prišlo v polno gkrbni vino^radnik oteti mo- veljavo, bo Nemčiia razpola- ri]ki peronospori. ki je letoš- gala z orjaško mirovno armado enega milijona mož. Ni pa samo v Nemčiji izdana taka odredba; pravzaprav je Nemčija samo sledila vzgledu isvbjih sosed: Pred dvema tednoma se je poročalo iz Moskve, da so sovieti od- nje vinogradne nasade izredno hudo prizadela. Niti' oni, ki je pričel rano s škropljenjem. ter je škropil po 5 do 6 krat, ni mogel oteti peronospori vsega, kaj šele tisti, ki je zaradi denarne krize štedil pi veliko škodo, ker mu je zgo- vojni za špansko boleznijo. Tako sta ostala na ! domačiji sama sedanji gospodar in njegova stara mati. -o- Nevaren padec Skoro 50 čevljev globoko je zdrknila 37 letna služkinja Marija Kopitarjeva iz Celja, ko je v gozdu nad mestom nabirala drva. Izgubila je ravnotežje in strmoglavila iz višine ra Obrežno cesto ob Savinji, kjer je obležala s strto nogo in drugimi nevarnimi poškod-bami. s -o- Otroci zanetil požar Posestniku Ignaciju Doklu na Lučkem vrhu pri Sv. Trojici je ogenj upepelil viničarijo in Doki trpi nad 20.000 Din škode. Požar so zanetili mladoletni otroci viničarja Vinka Gerati-ča, ki so se igrali z vžigalicami, medtem ko je bil Geratič z ženo pri maši. — Tudi viničar tr- nri izdatkih za galico. Naj- T , . T , l0ČiH' da"vse obvezn? voiaSka bolj so prizadeti oni vinogradi — lokio, Japonska. — Vo- služba prične z 19. letom, na- in nasadi, kjer je bilo tako- zvano "vršičkanje" že oorav- lieno. V letošnji pomladi je že huda povodenj ob Muri , v . - -uničevala polja in nasade po nad devetimi Rusi, ces, da so Francija m Čehoslovaska ste Murski doIini> za perono pripadali neki tajni skupini, |enako že prej podaljšali vo-jje še neurje s točo storilo svo-Ki je nameravala povzročati I jaško službeno dobo. jaško poveljstvo je pretekli mesto z 21. kakor doslej. Na ponedeljek objavilo, da se je j ta način bo aktivna soviet?!:? v Mandžukuo, blizu sibirske armada štela dva milijona meje, izvršila smrtna obsodbaimož, po računih Nemčije. nemire v Mandžukuo. -o- LAN DON PRIDE V ILLINOIS Po povratku s svojega kampanjskega potovanja po vzhodu bo republikanski predsedniški kandidat Landon obiskal ta četrtek razna mesta v državi Illinois. Ustavil se bo v Jolietu in Springfieldu, toda glavni govor bo imel v Bloomingto-nu, kjer namerava podati svoje ideje o farmarstvu. Kam naj ta tekma vodi, pač ni težko uganiti, dasi vse države z vnemb povdarja jo si ne želijo nič drugega kakor miru. -ri- 10 MILIJONOV ZA RELIF V ILL. Springfield, 111. — V torek zvečer se je ponovno zbrala k zasedanju državna zakonodaja in senator Ward iz Chi-cage je prej objavil, da bo stavil zakonski predlog, po katerem se ima nakazati na- je — po takem ni čudno, da se je gorje malega človeka stopnjevalo do pobitosti. •-o- Zla usoda Poljane, 6. aug. — V sredo proti poldnevu je nastal v Logu blizu Poljan požar pri posestniku Francu Buhu, po domače Dovjaku. Poljanski gasilci, ki jih je o požaru obvestil neki kolesar iz Loga, so bili kmalu na kraju nesreče in njihova motorka je v kratkem času začela bljuvati vodo v plamene. Še pred priho-hodom gasilcev so domači ^aljnjih 10 milijonov dolar-resnosti "zločina:" obsojenec'jev za relif iz državne bla-'vaščani rešili iz hiše precej je poleg dveh ur zapora mo- gajne, poleg dosedaj odobre- i°Prave in nekaj žita ter bra TT . - -- --- ---jjeljuc, pilieg uuseuai IJIM Kazen pa se je ravnala po ral plačati globo - en cent. nih pet in pol milijonov. IZ ŠPANSKIH HOMATIJ bo večina obsojena na smrt vsled veleizdajstva. relo pohištvo, vse življenjske potrebščine, kokoši in nekaj gotovine. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Vladimir Pirnat, artiljerijski polkovnik v pokoju. — Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je umrl Miha Rašl, ugledni posestnik, star 60 let. — V Ptuju je umrla Friderika Tog-nio, posestnica in lastnica kavarne "Evropa", stara 81 let. •-o- Napaden Po vsem telesu oklanega so prepeljali v mariborsko bolnico Martina Lubeja. delavca iz Rač, katerega sta v Slivnici napadla in z nožem grdo zdelala dva neznanca. Vol ga je poškodoval Iz Javorja pri Kamniku poročajo, da je bil posestnikovemu sinu Janezu Bregarju podivjal vol. Janez, ki je podivjanega vo- ___ la z drugimi vred lovil, je po-nili poleg stoječo sosedno hi- stal njegova žrtev. Podivjana ži-šo. Ko pa je motorna brizgal- < val ga je namreč podrla na tla na stopila v akcijo, je bila v J in pomandrala, da je dobil prav nekaj trenutkih onemogočena nevarne notranje poškodbe, še večja nesreča in ogenj za-' dušen. Gospodarju Buhu je zgorela tudi vsa krma. Razen tega pa še vsa obleka in celo nekaj trdo prisluženega denarja. Buh je majhen posestnik in je nesreča zanj toliko bolj občutna. Zavarovalnina mu bo pokrila komaj slabo polovico škode. Ko je nastal požar, je bil Gornja slika je bila vzeta v prvih dneh španske revolucije, in sicer v Madridu, ko množicee, ki so ostale zveste radikalni vladi, manifestirajo po ulicah, ko je bil prevratni poizkus upornikov v prestolici zadušen. Nesreča Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je 13 letni posestnikov sin Janez Šoštarič padel več metrov globoko z drevesa kjer je obležal težko poškodovan in so ga morali odpeljati v bolnico. Odlikovan Za zasluge za Rdeči križ je bil odlikovan šolski nadzornik Jo-komaj 23 letni posestnik v,žef Gorjup iz Celja. Ob istem bližnjem gozdu. Na klice, da času je prejel odlikovanje tudi orožnik v pokoju Andrej Kovač. Dobila sta srebrne kolajne. -o—— gori, je prišel tudi on gledat, kje je požar, in ko je opazili da plameni objemajo njegovo domačijo, se je skoro onesvestil. Kako je ogenj nastal, je še čisto nepojasnjeno. Buhovo hišo sploh preganja zla usoda. Oče sedanjega gospodarja Pod vozom V vasi Hudejah pri Trebnjem je posestnik 32 letni Ivan Dim peljal vino iz zidanice. Med potjo je padel pod voz, ki je šel je padel v vojni, a mati in \čezenj in kolesa so ga močno po- , mladoletna sestra sta umrli po I škodovala po glavi Sti ftfi 2 'AMERIKANSKS SLOVENEC' Četrtek, 27. augusta i 936 Amerikanski Slovenec 'prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-fleljkov in dnevov po praznikih. Izdaia in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ...................................... 2.50 Za četrt leta ........................................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta ......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 175 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................. 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ............................... 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Hugo: Ob pragu šolskega leta Par mesecev so bile šole velike mrtvašnice. Vse prej tako bujno mlado življenje je zamrlo v njih. Če si šel od učilnice do učilnice, so le neme črne table bulile v te, kot bi te hotele vprašati: Kje so tisti srebroživi malčki, katerih jasne, zvedave oči so bile prej kot zamaknjene vpr-te v nas? Toda le še par dni in v teh mrtvašnicah se bo začelo novo pestro življenje. Ko čebele v panje, ko se bliža nevihta, se bo žlobodravi drobiž vsipal vanje. Brnelo in šumelo bo v njih, kot kadar se čebele pripravljajo na roj. Toda če čebelar, ki pozna svoje in one njega, hočem reči če župnik stoji ob farnem čebelnjaku, ob farni šoli in gleda, kako njegove čebelice pod vodstvom svojih matic sester zasedajo panje, učilnice, mu neredko sili v grlo tista otožna: "Vsi so prihajali, njega ni b'lo . . ." Ne samo njega, tudi nje in še tega in onega ni, ki ga je pričakoval. Po pravici jih pogreša. Saj so njihovi starši vendar praktični katoličani, morda celo stebri župnije, na katere lahko v vsakem slučaju zida. Toda ni jih, naj še tako natančno motri te cvetoče obrazke. Se je pač pred napačno šolo postavil. Ko bi stal pred bližnjo publično šolo, bi jih videl.^ "Razumi, kdor more razumeti te ljudi," si žalosten misli sam pri sebi, "jaz jih ne razumem. Cel zadnji mesec sem jim nedeljo za nedeljo in še ob drugih ugodnih prilikah pihal na srce, naj pošljejo svoje otroke v domačo, ali katerokoli katoliško šolo. Dokazoval sem jim, na vse mogoče načine, da ne delam tega iz kake osebne ali farne politike, ampak iz vse globljih vzrokov. Kot duhovnik moram ljudem oznanjati in zabičavati božje in cerkvene zapovedi. Četrta med božjimi zapovedmi, ki ni samo božja, temveč tudi naravna, preko katerih Cerkev ne more, ukazuje, da morajo starši sami svoje otroke katoliško vzgajati in jim priskrbeti tudi katoliško šolsko vzgojo, ki jim jo sami ne morejo dati. A kot vidim, sem bil glede nekaterih "glas vpijočega v puščavi". In celo pri takih, ki se štejejo med prepričane in zavedne katoličane, kar me še posebno boli." Razumemo to bol vestnih in vnetih dušnih pastirjev, kakor ž njimi vred ne razumemo, kako morejo zavedni katoliški starši svoje otroke brez tehtnega vzroka v pu-blične šole pošiljati. Da, kar naravnost povemo, to ni katoliška zavednost, ampak katoliška zagovednost. Ko bi bili res katoliško zavedni, za kakršne se imajo, bi svojim dušnim pastirjem ko snubijo za katoliško šolo dejali: Upamo,, da to ne leti na nas, le na one, ki se te dolžnosti ne zavedajo. Ko bi letelo na nas, bi se nam za malo zdelo. Kajti za nas vprašanje: Kam bo šel naš otrok v šolo, ne obstoja. Smo Bogu hvaležni, da ga moremo poslati v katoliško šolo. . Da, to bi bila prava, pristna katoliška zavednost. A tako zavednih je malo. Kateri pa so, se ne trkajo farizejsko na svoja katoliška prsa, ampak to zavednost v dejanju kažejo. Glede ostalih, ki se dajo prositi, ali se niti preprositi ne dajo, naj pošiljajo svoje otroke v kat. šolo, pa to-le: Predložite jim potom žive in tiskane besede jasna tozadevna načela naravnega, božjega in cerkvenega prava, da se ne bodo mogli skrivati za svojo četudi grešno nevednost. Kdor jih bo vpošteval in se jih držal, bodo njegova dejanja najboljša priča njegove katoliške zavednosti. Kdor ne, je tak zaveden katoličan, kot oni, ki za vsak slučaj takrat rožni venec ali masno knjižico v žep denejo, kadar gredo na kaka farovška vrata za podporo ali miloščino trkat. In kaj pravijo načela? Cerkveno pravo, ki s tem le natančneje izraža naravno in božje pravo, glede tega sledeče določa: 1. "Vse verne je tre na od rane mladosti tako vzgajati, da se jih ne le ničesar ne uči, kar katoliški veri in nravnosti nasprotuje, ampak se pred vsem prizadeva jih versko in nravno vzgojiti." Can. 1372. 2. "Katoliška mladina naj ne obiskuje nekatoliških, nevtralnih, mešanih sol, ki so tudi nekatoličanom odprte. E&ino krajevnemu škofu spada v smislu instrukcij apostolskega sedeža razsodba, v kakih okoliščinah in pod kakimi pogoji, v svrho preprečenja versko moralnega pro pada, se sme obisk takih šol tolerirati." Can. 1374. 3. "Na podlagi can. 1113 imajo ne samo starši, ampak vsi njih namestniki pravico in nad vse odgovorno dolžnost otrokom priskrbeti krščansko vzgojo." Can. 1372 in 2319. Na temelju teh splošno veljavnih načel, so ameriški škofje na svojem tretjem cerkvenem zboru v Baltimore 24. nov. 1875, vpoštevajoč tukajšne razmere, sledeče uzakonili: "So slučaji, da katoliški starši svoje otroke po vesti lahko pošljejo v publične šole. Tega pa ne smejo storiti, če nimajo za to zadostnega vzroka. Je li dotični vzrok v kakem posameznem slučaju zadosten ali ne, to se prepušča vesti in razsodbi škofov. Za tak vzrok se navadno smatra, če v dotičnem kraju ni nobene katoliške šole ali vsaj ne izobrazbi otrok primerne." Kaj sledi iz teh načel? Kaj logično in po pravici izvajajo moralisti? Prvič to, da morajo vsi katoliški starši, ako imajo v dotičnem kraju primerno katoliško šolo, svoje otroke vanjo pošiljati. Ako menijo, da imajo kak drugi tehten vzrok, da tega ne store, temveč jih hočejo poslati v publično šolo, niso sami kompetentni razsojati o zadostnosti vzroka, ampak krajevni škof. Gotovo je, da se škof ne more vkvarjati s takimi vprašanji glede posameznih otrok, ko bi dotični starši tudi mogli do njega. Zato posamezne slučaje prepušča razsodbi svojih podrejenih dušnih pastirjev. Tedaj se je treba nanje obrniti. A zavedajo naj se starši, da ima škof, da celo papež, tembolj še župnik vezane roke. Ako vzrok ni zadosten, tega ne sme dovoliti. Kajti na naravno in božje pravo sta vezana tudi Cerkev in papež, tembolj pa župnik. Tisti ubogi centi, ki jih je mesečno treba šteti za katoliške šole, sigurno niso zadostni vzrok. Otroku malo manj niklov za ice creame, za showe in podobne nepotrebnosti. Malo omejitve v sličnih nepotrebnih potrebah od strani staršev in konec meseca bo več skupaj kot se zahteva. Versko-mo-ralna vzgoja, ki jo nudi katoliška šola je vredna večjih žrtev. Ako bi kaki starši svojega otroka kar na svojo roko in brez tehtnega vzroka poslali v publično šolo, bi se s tem težko pregrešili proti četrti božji zapovedi. In v tem slučaju bi jih smel spovednik odvezati le pod pogojem in garancijo, da bodo ta zločin, ki so ga zakrivili nad svojim otrokom, popravili s tem, da ga bodo vsaj z novim šolskim letom začeli pošiljati v katoliško šolo. Ako to storiti niso pri volji, naj se ne jezijo nad dotičnim spovednikom, ki se vestno drži postave, ampak nad seboj, ki jih prelam-ljajo, dasi so prisegli nanje. To, glejte, so sem spadajoča načela, ki se jih moramo mi držati, jih oznanjati in zabičavati, Če je komu prav ali ne. To je naša ne osebna, ne farna, ampak cerkvena in božja politika v tej tehtni a mučni zadevi. Če pa cerkvena in božja, tudi vaša, starši, ki še verujete, da vam je otroke Bog dal, jih potom Cerkve zase prerodil in jih bo enkrat iz vaših rok zahteval. Zavedajte se tega katoliški starši! Zavejte se zlasti zdaj: Na pragu šolskega leta! r.-^lHfK- NA OBISKU PO BAKRENI ZEMLJI New Duluth, Minn. Naj nekaj napišem v pri-jubljeni Amerikanski Slovenec iz obiska po bakrenem okrožju, okolu Calumeta, v Michiganu. Tamkaj smo obiskali naše sorodnike, prijate-je in znance ter si po preteku osmih let zopet enkrat segli roke. — Ob tej priliki mi je dolžnost, da se prav lepo zahvalim za sprejem in gosto-jubnost sestri mojega soproga, svaka in svakinji Mr. in Mrs. Sterk in njuni družini, kakor tudi za vso postrežbo Mr. in Mrs. Rom in sinu moje sestre Mr. in Mrs. Joseph Butala tako za postrežbo, kakor tudi za to, ker nas je vozil na več strani s svojim avtomobilom. Hvala lepa tudi bratovemu sinu Mr. in Mrs. Joseph Speharju, ki nas je vozil po Keweenew okraju, kjer smo si ogledali razne zanimivosti. Tukaj je kakor znano veliko bakreno okrožje, katerega vedno obiskuje veliko ljudi, zlasti sedaj v poletnem času, ko je prav prijazno in se človek naužije veliko svežega zraka. Ogledali smo si tudi cerkev našega svetega pokojnega moža škofa Barage. Le žal, ker nam ni bilo mogoče da bi si cerkev ogledali tudi od znotraj, kar bi bili silno želeli. Ogledali smo si tudi zapuščeno ;' pokopališče nekdanjih Baragovih faranov, nekoliko oddaljeno od cerkve. Ža- losten je pogled na železne križe in spomenike, ki leže brez vsakega reda vse križem. — Od tam smo se spet vozili okrog po Monton drive, več sto čevljev v globini. Ta kraj zlasti sedaj v poletnem času obiskuje zelo veliko ljudi. — Podali smo se tudi na Ah-meek, Michigan, kjer smo obiskali naše prijatelje Mr. in Mrs. Mike Kure. Hvala lepa za sprejem in gostoljubnost. Obiskali smo tudi Mr. in Mrs. Joseph Šnelerja. Še več znancev bi radi obiskali, pa nam čas tega ni dopuščal. Od delavskih razmer ni nič kaj dobrega za poročati. Nekateri delajo po jeklarnah, nekateri na reliefnih delih. Veliko je tudi mladih fantov, ki ne delajo nikjer. Ne vem, kaj bo. Zima se bliža, družina velika, zaslužka pa tako malo. Poleg tega nam je pa še suša uničila vse, kar smo posadili. Imeli smo upanje, da bomo kaj pridelali, kar bi vsekakor bilo v pomoč za življenje, pa je vse uničeno. Že od meseca maja nismo dobili dežja, da bi bil namočil suho zemljo. Kaj takega ne pomnimo. Poleg suše pa vlada še vedno velika vročina. — Toliko naj bo za danes. — Pozdrav vsem cenjenim bralcem in bralkam tega lista. Mary Spehar -o-- RAZNO IZ CALUMETA IN OKOLICE Calumet, Mich. Po entedenskem bivanju na Calumetu, sta se zopet povrnila domov Mr. Louis Srebernak iz Detroita in njegov sin Frank, kateri se pripravlja za duhovski stan v St. Paul se-n.enišču. Ima samo še eno leto da dovrši svoje šole, nakar bo posvečen v mašnika. To bo drugi Slovenec, rojen na Calumetu, da bo dosegel to čast. ZciCciSci tukajšnjega bivanja sta se nastanila pri Mr. Jos. Srebernaku, ki je njegov brat in toraj stric semenišmka. Obiskali so mnogoštevilne tukajšne prijatelje ter se udeležili tudi Baragovega romanja na Eagle Harbor. V nedeljo 19. aug. so imeli na Eagle Harbor posebno slav-nost. Proslavili so namreč napeljavo elektrike iz Calumeta, katera je v nedeljo prvič zasvetila v tem priljubljenem letovišču. Dosedaj je imel samo hotel elektriko, katero mu je proizvajal dinamo, ki se je nahajal v ozadju. Ostale hiše so svetili s petroleiskimi svetilkami. Z napeljavo elektrike bo postalo še boli živahno življenje v letovišču. V Baragovi cerkvi na Eagle Harbor se je vršila štirideset-urna pobožnost, katera se je začela v nedeljo 19. augusta zjutraj. Pobožnost je vodil Father Juniper. Cerkev je bila ves čas dobro obiskana kar priča, da postaja vedno bolj priljubljeno romarsko zavetišče. Pogreb pokojnega Martin Požeka iz Ahmeeka, kateri je preminul v nedeljo, 9. avgusta, se je vršil naslednjo sredo iz hiše žalosti v cerkev « DOGODKI* med Slovenci po Ameriki Rojak se ponesrečil Oglesby, 111. — Dne 18. augusta se je na delu v Marquette tovarni težko ponesrečil dobro znani rojak Frank Luskovich. Ima zlomljeno nogo in nekaj drugih poškodb. Nahaja se v St. Mary bolnišnici v La Salle, 111. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Jubilej poroke Milwaukee, Wis. — Zadnjo nedeljo sta westalliska zakonca Mr. in Mrs. John Preshe slavila 25 letnico poroke. V tem namenu sta povabila v Kraljevo dvorano na West Allis svoje prijatelje in jih pogostila. Poročena sta bila v Šmarjeti na Dolenjskem. Godbeni koncert So. Chicago. 111. — V nedeljo 6. septembra priredijo godbeniki šole sv. Štefana v Chicagi, v dvorani pod tukajšnjo cerkvico sv. Jurija velik godbeni koncert. Visoka koruza Euclid, O. — Na vrtu tukajšnjega rojaka Mr. A. Urankarja raste koruza, ki je dvanajst čevljev visoka, kar je gotovo redkost. Nagrajeni Slovenci Cleveland, O. — Že nekaj let razpisuje tukajšnji angleški list "The Press" vsakoletne nagrade za najlepše vrtove. Kakor druga leta, tako je potom tega lista zopet dobilo nagrade več naših slovenskih rojakov za krasne vrtove. Prvo nagrado je dobila na vzhodni strani mesta Mrs. Marion Kuhar, drugo pa Mrs. Mary Roje. V drugem delu mesta je dobila nagrado za krasen vrt Mrs. Mary Ivančič in v četrtem oddelku je dobil nagrado Mr. John Lokar. Za krasne cvetlice je bila nagradena Mrs. Julia Kepic in prvo nagrado za lep zelenjadni vrt je dobila v Euclidu Mrs. Ana Žele. Rojenice Milwaukee, Wis.— Dve slovenski družini sta bili pred kratkim deležni obiska visoke gospe štorklje in sicer pri družini Frank \Renko na Washington st., kjer so dobili krepkega sinčka in pri družini Tony L. Bregant, tudi na Washington st., kjer so dobili zalo hčerkico. V bolnišnico Strabane Pa. — V canon-sburgško bolnišnico se je morala podati Miss Pavlina Top-lišek in sicer na operacijo slepiča. Operacijo je srečno prestala in se kmalu zopet povrne domov. — Istotako se nahaja v ravno isti bolnišnici Louis Potočar, ki je prestal operacijo na kili in mu gre že na bolje. Smrtna kosa — Na Caiumetu, Mich., je umrla žena Mr. Geo. Kumpa, v starosti 61 let. Doma je bila iz Bele Krajine in je prišla na Calumet kot mlado dekle. Zapušča moža, na YelloW Jacketu, sina in eno hčer, dve hčeri v Milwaukee, na Willar-du dva brata in v državi Kansas dve sestri. — V Glencoe, O., je umrla Frances Pire, doma iz Račic na Dolenjskem. — Blizu Breezy Hilla, Kan sas, je umrl John Dolenšek, v starosti 77 let. Doma je bil od Škofje Loke na Gorenjskem — V Forest City, Pa., je umrl Lovrenc Kotar. v starosti 51 let, doma iz Št. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem Zapušča ženo, dva sina in dve hčeri. V Ameriki je bfl 27 let. Srca Jezusovega na Ahmeeku in od tam na Lake View pokopališče. Pokojni zapušča poleg soproge tudi štiri sine in štiri hčere. 1,600 mož je bilo poklicanih, da zaustavi požar, kateri je divjal zadnjih par tednov na otoku Isle Royale, kjer je uničil nad četrtino otoka lepih gozdov, v katerih se nahaja velika čreda moosov. Ker je zadnji teden padlo precej ležja, se je gasilcem posreči-o požar omejiti, tako da je ladaljno razširjenje istega zaenkrat zaustavljeno. Pri turnamentu igre golf, kateri se je vršil nedeljo 19 aug. v Keweenaw, je zmagal naš mladi rojak, Albin Luke-zich ter je odnesel prvo na-ferado. Premagal je 28 nasprotnikov. Vsi so bili v starosti med 18 in 21 letom...... J. C. IZ DOMOVINE. Nesreča - * Ana Hude, učiteljica iz Srednje vasi, se je s kolesom pripeljala v Ljubljano. Nesreča je hotela, da je prav prad bolnišnico nesrečno padla s kolesa in se nevarno pobila. List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v 4meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. Gad jo je pičil V ljubljansko bolneo je bila pripeljana posestnikova hčerka Marija Sernjakova z Pleš pr' Šmarju na Dolenjskem, katero je pičil gad, ko je v domači hosti nabirala borovnice. Nastarejša Črnogorka Pred kratkim je v Podgori-ci umrla Štefa Lukačevičeva-ki je dosegla izredno starost 112 let. Povožen V ljubljansko bolnico je bi' pripeljan 34 letni sprevodnik državnih železnic Janez Žerjav iz Ljubljane, katerega .ie podrl na tla neznani avtomo-bilist in ga prav nevarno poškodoval. TARZAN IN OGNJENI BOGOVI ......a (101) (Metropolitan Newspaper Scrvicv Napisal: Edgai" Rice BlllTOUghS -_______*> Ti na pol divji in nerazviti Baalaliti so verjeli, da je Tarzan dolgo pričakovani hog Iskander. Kot na povelje so popadali na svoja kolena in se skoro polegli okolu Tarzana ter ga prav po božje častili. Tarzan je pa samozavestno stal sredi med njimi, kot se mu dopade to njihovo češčenje. Ni bilo to prvič za Tarzana, da so ga razna primitivna ljudstva v Afriki po božje častila, zato ga tudi ni presenetilo. Kmalu nato je vzel v roke svoj lovski nož in se obrnil k žrtvam, katere /so poprej vlekli k smrtnemu stebru, da prereže vrv, s katero so bile zvezane in jih reši. Bil bi Tarzan to napravil in rešil nesrečne žrtve, da ni pristopil k njemu Niarchus in ga nagovoril: "Mar boš ti, o Iskander zares rešil žrtve te daritve, ki se opravlja po ukazu tvojega očeta Baala?" Lady Beth je to prestavila Tarzanu, ki je odgovoril: "Moj oče Baal ne želi človeških žrtev!" Za trenutek je bil Niarchus v zadregi, toda kmalu se je zbral in zakričal: "V svetih knjigah, katere so naši praočetje dobili iz rok samega Baala je zapisano, da ima tvoj oče Baal veliko veselje nad človeškimi žrtvami Če pa tj to zanikaš, potem ti nisi njegov sin! Ti nisi niti Iskander!" Četrtek. 27. augusta 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran g PONOVITEV NOVE MAŠE REV. DR. M. J. SETNKARJA Waukegan-No. Chicago, 111. — Na lep in slovesen način je tukajšnja slovenska župnija Matere Božje sprejela in spremila prvega svojih lastnih sinov zadnjo nedeljo, 23. avgusta, ko se je po šestletni študiji povrnil iz večnega Rima kot mazilje-nec Gospodov, kot svečenik, kot duhovnik in doktor cerkvenega prava, Rev. Dr. M. J. Setničar, da ponovi novo mašo med svojimi dragimi in kjer bo deloval za blagor slovenskega naroda in blagor neumrjočih duš, za koje je posvetil celo svoje prihodnje življenje. Vreme je bilo zjutraj zelo neugodno. Dež skoro vso noč v soboto je prestrašil marsikaterega, ki bi se drugače vdeležil, da prisostvuje izredni slavnosti ponovitve nove maše. Bilo je nekako okrog devete Ure dopoldne, ko so se oblaki raz-podili in lepo prijazno solnce je Poslalo svoje žarke nad naselbino, in jo zopet ogrelo in spravilo v veselo razpoloženje kakoršno se spodobi ob takih izrednih prilikah. Ljudstvo in društveniki vseh društev so se pričeli zbirati pred šolo in cerkvijo. Zastavonoše so razvijali svoje bandere, maršali so, dajali razna povelja in uvrstili v povorko, ki je šla z duhovščino na dom novomašniko-vih staršev na 1028 Lenox st., da ga kot ena družina spremi v cerkev, ki ga je čakala vsa ozaljšana kakor nevesta ženina, da ga po dolgih letih zopet spre j-toe v svoje naročje. Pri vhodu duhovščine v cerkev se je s kora oglasila ',Novo-ttiašnik bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan . . .", za duhovščino so najprej sledili starši Novomašnika Mr. in Mrs. Math Setničar, bratje in sestre, sorodni in svat je, za. njimi farani župnije in dr., ki so napolnili hram božji do zadnjega kotička. Ob 10:30 se je pričela slovesna služba božja, ki jo je daroval no-vomašnik Rev. dr. M. «r. Setničar ob asistenci Rev. Cy pri j ana reda čeških benediktinov iz Lisle, 111., kot subdijakona in ftev. Vilburja, nekdanjega sošol-cal novomašnika iz St. Francis semenišča v Milwaukee, Wis., kot dijakona ter domačega župnika Rev. M. J. Butala, kot ce-remonijarja. Slavnostno propoved Slovencem je imel preč. g. Bernard Ambrožič OFM, urednik Ave liai •ia iz Lemonta, 111., ki je v globoko zamišljenem govoru slikal duhovski stan ter nas v du-hu povedel v lepi Polhov gradeč, Rojstni kraj njegovih staršev, kjer je pred dobrim pol letom 2apel prvič novomašniško "Glo-fio". Častital je novomašniku, ki je po dolgih letih študiran j a Prišel do svojega cilja, ki si ga želel že v svoji smladosti. Capital je pa tudi staršem, ki sta Gotovo največ pripomogla, materialno in z molitvijo ter željo, ^aj bi enega njene številne družne Bog poklical v svojo službo. Angleško pridigo je imel pa Heaper, profesor v St. Francis semenišču v Milwaukee, _is., ki je današnjega novomaš-lljka učil prve latinske besede tei' se jako pohvalno izrekel o fyem. Slikal ga je kot mirnega, ^udarjenega in pobožnega mladiča, ki je kazal že v višji šoli Poklic za duhovski stan. In zato ' čuda, ko ga je mihvauški nad- °'< v čigar škofijo se je vpi-Su'» ko je čul o njegovi izredni Nadarjenosti, poslal v Severo-^eriški kolegij v Rim t bogo-' °vJe. Lansko leto je dovršil štu-'Je in bil 8. decembra po kar-^alu Marchetti-Selvaggiani po-v ee(;n v duhovnika. Obenem je astital staršem, bratom in vsem .fjKlnikom, kakor tudi celi žup-Matere Božje, ki je dala ene- Ka 8l«Žb0.' fvojih sinov Gospodovo 0 Propovedi, ^ ^-vj,«,™,, je nam novo-8lnk podal svoj novomašniski 'agoslov. Med sv. mašo je zelo dovršeno prepeval cerkveni pevski zbor "Lira" pod spretnim vodstvom organista John Kovachiča. Po končani službi božji je bil še blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem, nakar se je dopoldanska cerkvena slavnost zaključila. Ob eni uri popoldne se je pa vršil slavnostni banket v šolski dvorani v počast novomašniku, katerega se je poleg sorodnikov udeležila do mala cela župnija ter mnogi odlični gostje kakor čč. gg. duhovniki in mestni predstavniki. Po običajni molitvi je sledil banket, ki je bil jako bogato okusno pripravljen in vse kuharice kakor tudi kelnarice zaslužijo javno pohvalo. Po kosilu se je pa pričel popoldanski program, ki ga je otvoril in vodil stoloravnateljstvo domači č. g. župnik Rev. M. J. Butala, ki je najprej pozdravil navzoče in se jim zahvalil za tako veliko udeležbi. Obenem je prosil naj bi govorniki, ki bodo klicani, bili kratki, da bi se govorniški program čim prej radi velike vročine končal. Nato so nastopili šolski otroci ter deklamirali in zapeli par pesmic novomašniku v pozdrav, obenem so mu poklonili košarico cvetlic. Zatem je pričel klicati cerkvena društva in sicer je v imenu cerkvenega odbora pozdravil novomašnika, starše in sorodnike Ignacij Grom. Za društvo Najsv. Imena preds. Andrej Košir. — Za društvo Kršč. žena in mater preds. Mary Marinčič. — Za Marijino družbo preds. Frances Lesnjak. Nastopil je cerkveni pevski zbor "Lira" pod vodstvom org. J. Kovachiča in nam zapel par pesmic. Za tem je pozdravil v imenu cerkvenega pevsKega zbora "Lira" preds. J. Grchar ml., — za Alubraey Ass'n., preds. M. Grom. Nato so sledila podporna društva; kot prvi je pozdravil Mr. Frank Opeka, gl. preds. KSKJ, ki je v lepih besedah pozdravil novomašnika in starše v imenu celokupnega članstva KSKJ. — Za društvo sv. Jožefa, štev. 53, KSKJ., tajnik Joseph Zore. — Za društvo Marije Pomagaj, štev. 79, KSKJ., preds. J. Cankar. — Za društvo sv. Ane, KSKJ., preds. Mary Čepon. Za tem je nastopil moški zbor in zapel par angleških pesmi. Sledijo zopet podp. društva; za društvo sv. Jurija spregovori Matt Slana, obenem tudi častita šola župnije Matere Božje, iz katere je prišel današnji slavljenec. — Za društvo Katoliških Boršt-narjev, štev 1353, preds. Frank Ogrin. — Za društvo sv. Družine, štev. G, DSD., preds. John Grčar in slovaški Spolek. Omenim naj tudi, da so vsi zastopniki omenjenih društev poklonili novomašniku mali dar v spomin za katerega se je vsakemu posebej lepo zahvalil. V imenu mesta No. Chicago, pod kojega spada cela ugledna Setničarjeva družina, je pozdravil župan Hon. Dromy, ki je zelo pohvalno govoril o Slovencih in častital celi Setničarjevi družini nad uspehom, na kojega je ponosna cela No. Chicago. Za tem je zaigral na harmoniko 10 letni Cepon par komadov. Naslednji govornik, Rev. John Plevnik, župnik sv. Jožefa v Jo-liet, 111., je omenil najprej par dovtipov, katerim se je občinstvo dovolj nasmejalo. Omenil je tudi, da si šteje v čast, ko je kot tedanji župnik župnije Matere Božje današnjega slavljenca sprejel pri sv. krstu v naročje katoliške cerkve in iz pagana naredil dobrega vojščaka Kristusovega. Veliko jih je že krstil toda jih je moral poznejša leta jemati iz raznih zaporov, dočim današnji slavljenec je prvi, ki ga je on krstil, da si je izbral vzvišen duhovniški poklic. Rev. J os. Trobec iz Ely, Minn., TRIPERESNA DETELJICA Trije glavni podporniki nove, tretje politične stranke unijonistov, katera je postavila Lemkeja za svojega predsedniškega kandidata z glavnim ciljem, da se pobije ponovna iz volitev predsednika Roosevelta. V trojici, ki se je znašla v objemu in ki .jo kaže gornja slika, so (od leve proti desni): Protestantovski pastor Gerald L. K. Smith, kateri vodi gi banje, započeto od pokojnega senatorja Huey Longa; katoliški duhovnik Rev. Chas. E. Coughlin, načelnik narodne unije za socijalno pravičnost, in dr. Townsend, voditelj gibanja za starostno pokojnino. daljni sorodnik Setničarjeve družine, je izročil prisrčne pozdrave minnesotskih Slovencev in se zahvalil za povabilo, kateremu se je dasi težko radovolje odzval. Častital je celi Setničarjevi družini k današnjemu dnevu, kakor tudi celi župniji nad tako lepim napredkom. Nastopil je zopet cerkveni pevski zbor "Lira" s par pesmi pod vodstvom organista J. Kovachiča. Nastopil je Rev. Anton Schif-frer, župnik slovenske župnije sv. Janeza Evang. v Milwaukee, Wis., ki je v imenu petih slov. duhovnikov, ki so sedaj v mil-wauški nadškofiji, .pozdravil novomašnika in izrazil veselje, da bo po končanih študijah nastavljen v njegovi nadškofiji. Omenil je preč. g. tudi, da bodo letos na Delavski dan (Labor Day) priredile vse slovenske župnije iz Milwaukee, Wis. romanje na Holy Hill, kjer se bodo vsi navzoči poklonili in pozdravili novomašnika dr. Setničarja.. Rev. Heaper, profesor iz St. Francis semenišča v Milwaukee, Wis., je še enkrat čestital novomašniku in staršem na današnjem dnevu, ter omenil, da se ne boji nič, tla bi ne delal časti semenišču sv. Frančiška, kjerkoli se bo nahajal. Rev. Vilbur je pozdravil svojega sošolca novomašnika in mu želel mnogo napredka kjerkoli mu bo odmerjena dušopastirska služba. Rev. John Plaznik, župnik na angl. župniji v Morris, 111., se še dobro spominja, ko je kot kaplan župnije Matere Božje pomagal učiti in likati mladega Matevž-ka — današnjega novomašnika. Rev. Cyprian je častital novomašniku, staršem, kakor tudi celi župniji nad tako mojstersko izpeljanim programom. Rev. Koren, tudi sošolec novomašnika, ki je lansko leto zapel novo mašo, sedaj pa pomaga v dušnopastirstvu Rev. A. Schif-frerju, je v humorističnem tonu prinesel marsikatero študentov-sko na dan. Častital je novomašniku in staršem h današnjemu dnevu. Rev. James Cherne, župnik slov. župnije Marije Pomočnice Kristjanov v West Allies, Wis., izraža veselje, da bo č. g. doktor pasel podeljene ovčice v isti škofiji in ga v imenu westalliskih Slovencev pozdravlja in mu želi veliko uspeha. Enako častita staršem in sorodnikom k tako lepemu dnevu. Za tem je povzel besedo oče novomašnika, Mr. Math Setničar, ki se je v svojem in imenu cele družine najprej zahvalil čč. gg. duhovnikom, ki so se potrudili in prihiteli k današnji slavnosti, enako' se, je zahvalil vsem navzočim za vse, kar so storili njim ali pa novomašniku v teh dneh. Nato je bil pozvan č. g. no-vomašnik sam, ki se je v dokaj lepi slovenščini zahvalil vsem čč. gg. duhovnikom in ostalim gostom za njih sodelovanje bodisi v cerkvi ali pa tu v dvorani. 0-menil je tudi več spominov iz domovine, ko je hodil med počitnicami h svoji teti v Polhov gradeč. S tem je bil popoldanski program zaključen in občinstvo se je pričelo razhajati. Zvečer se je pa vršil pozdrav novomašniku cele župnije, in kdorkoli je mogel je prišel nazaj ter stisnil roko in se razgovarjal z č. g. no-vomašnikom. Omenim naj še, da se tja novembra Rev. dr. M. J. Setničar povrne nazaj v Rim, kjer bo še eno leto nadaljeval in skončal svoje študije, nakar se povrne nazaj v milwausko nadškof i j o, kjer mu bo odkazana dušnopa-stirska služba. K številnim častitkam ki jih je prejel novomašnik, kakor tudi cela Setničarjeva družina, se pridružuje tudi naš list A. S. s željo, naj Bog blagoslovi delo svojega služabnika kjerkoli bo deloval za blagor neumrjočih duš in slovenskega naroda iz katerega izhaja. K sklepu se prav lepo zahvalim družini Joseph Drašlerja st. za gostoljubje, g. Umeku pa za razna pojasnila. Prav lepa hvala obema. NEKATERE DOLŽNOSTI IN OBVEZNOSTI SPOJENE Z AMERIŠKIM DRŽAVLJANSTVOM Ta je 18, izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. ZDRAVSTVO. ČAS JE ZA IMUNIZACIJO PROTI DAVICI Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Toliko slišimo danes o potrebi budžeta ali proračuna za družinske stroške in to je prav, kajti proračun je zdrava stvar. Ali koliko izmed nas misli na proračun za naše zdravje in zdravje naše družine? Vsaka modra mati naj postavi zdravje svojega deteta na proračunski sistem, pa tudi vsak pametni človek naj stori isto za samega sebe. Družinski proračun služi za to, da ostanejo stroški v meji razpoložljivih sredstev, in to je tudi svrha proračuna za zdravje. Vsaka bolezen v družini stane mnogo — računi zdravnika, bolničarke in lekarnarja navadno požirajo dohodek družine. Ali dandanes i napredkom zdravniške znanosti mnoge bolezni se morejo dejanski preprečiti, in najlažje izmed teh se daje preprečiti difterija ali davica. Tako zvani toxoid je pozitivno preprečevalno sredstvo proti difteriji in otrok, ki je bil pravilno imuniziran, ne bo dobil difterije. Modra mati skrbi za to, da bo njeno dete zavarovano, čim doseže starost devetih mesecev. Vsak otrok pod starostjo šestih let bi moral biti imuniziran in, ako to ni bilo že storjeno, naj se stori takoj, kajti otrok bo potem varen proti napadu difterije, ko se ta bolezen prikaže s prihodom mrzlega vremena. S sodelovanjem staršev več kot i,250,000 otrok je bilo imu-niziranih v mestu New York. Uspeh je najboljši dokaz vrednosti imunizacije. Pred desetimi leti je povprečno število smrtnih žrtev vsled difterije znašalo v tem mestu več kot 650 — lani je število smrti prišlo dol na 66 in vse kaže, da bo ta nizki rekord letos presežen. In gotovo bo, ako bo vsak otrok imuniziran sedaj. Imunizacija proti difteriji je varna, enostavna in brez bolečin. Pp navadi dve dozi toxoida provzročata imuniteto v teku šestih do osmih tednov. Vaš družinski zdravnik poskrbi za imu-nizacijo. Aranžirajte z njim takoj za vcepi j en je, da bodo otroci varni. Skrbite za zdravje vnaprej s tem, da ga postavite na proračunsko podlago. Ako to storite, ohranite svoje otroke pred pred trpljenjem in morda pred smrtjo. Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Am, Slovenec!" Kar se tiče zaposlenosti, javnih služb, starostnih pokojnin, prihoda sorodnikov iz inozemstva itd., so ameriški državljani, kakor znano mnogo na boljšem nego inozemci. S temi predpra-vicami in koristmi pa gredo vzporedno tudi dolžnosti in obveznosti, ki jih mora vsakdo prav resno uvaževati, ako misli postati ameriški državljan. Pred vsem ko polaga prisego zvestobe do Združenih držav — tik pred podelitvijo ameriškega državljanstva, — mora kandidat zapriseči, da bo "podpiral in branil ustavo in zakone Združenih držav proti vsem sovražnikom, inozemskim in domačim". Troje nedavnih in važnih odločb Vrhovnega sodišča Združenih držav je raztolmačilo pomen te prisege v tem zmislu, da kandidat za ameriško državljanstvo mora obljubiti, da je pripravljen za vojaško službo, ako bo pozvan. Ker niso to obljubili, je to najvišje sodišče dežele odreklo ameriško državljanstvo nekaterim osebam, ki so iz verskih ali drugih razlogov izjavili, da nočejo nositi orožje v slučaju vojne. Te odločbe Vrhovnega sodišča niso bile nikakor ne enoglasne; v dveh izmed njih so štirje sodniki izmed devetorice bili drugačnega mnenja kot večina. Vendarle dokler Kongres z novim zakonom ne spremeni besedila te prisege, nikak kandidat ne bo v stanu dobiti ameriško državljanstvo, ako ni pripravljen zapriseči, da bo, ako nastane potreba, branil z orožjem Združene države "proti vsem sovražnikom, inozemskm in domačim", morda celo proti rojstni domovini sami. Služiti kot porotnik je tudi dolžnost, ki jo naturalizirani državljan sprejema in za katero mora biti vedno pripravljen. Voliti je tretja obveznost, ki jo on prevzame, in je najvažnejša izmed vseh; to je velika pravica, obenem pa dolžnost. Dolžnost je novega državljana, da to funkcijo izvrši čim primernejše in, da more to storiti, naj se on naprej spozna s političnimi strankami, ki tvorijo tako znamenito silo v ameriškem sistemu vlade. Ko se je spoznal s političnim življenjem, naj glasuje za onega, ki najbližje zastopa one ideje, v katere on sam veruje. Naj glasuje za kandidate in volilne programe, dokler ti odgovarjajo njegovi zavesti, in naj se prizadeva postati vpliven činitelj v organizaciji in vedenju stranke, ki si jo je izbral. Kajti tudi najbolj skromni volilec more potom takih instrumentalitet, kot so primarne volitve in konvencije, prispevati k usmerjen ju strankine politike. Dobro je zapomniti si sledeči nasvet, ki ga daje Alice Brothier Morris novim državljanom v svoji knjigi "Ameriško državljanstvo": "Končno navodilo novim državljanom je ta-le: ne le pridruži se kaki stranki, marveč marljivo izvršuj svoje strankine pravice; rabi svoj vpliv, ki je mogočen, da vidiš, da stranka se zavzema za poštene stvari, da so poštenjaki zbrani za njene voditelje in za strankine kandidate za javne službe. Bodi integralen strankar ali strankarica s tem, da se pazno vdeležuješ vodstva stranke." F.L.I.S. -o- Širite amer. slovenca' 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Staro domovino v slikah DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2. S S.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.5S.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16-00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41-25 Za $50.00 pošljite..........$51-50 Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00...................100 lir Za $43.0a...................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. ■ Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois dobite v knjigi 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., »M Chicago, 111. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 27. augusta 193.6 4 H'll'UM'lI'D'tl'll'lI'lI'D'll USODNA ZENA Ivan Slivnik. '............... "čudim se, Sibila, kako zelo ti je Beatrika podobna! Ko sem jo prejle prvikrat zagledal, sem mislil, da vidim tebe, kakršna si bila tedaj, ko si postala bratova žena," je dejal in ustavil oko malone z vzhi-čenim občudovanjem na Beatriki. Dekle je sedelo njemu nasproti v naslanjaču z visokim hrbtom. Zlatoplava glavica ji je počivala mehko na temnozele-nem baršunu. Dobro se je zavedala, da je v tej pozi očarujoča. Mati in hči sta se kradoma spogledali. Nato se je ozrla Beatrika v strica tako svetlo in bleščeče, da je skoraj ostrmel nad njenim prelestnim dekliškim obličjem. "Kako krasna je — malone še mičnejša in krasnejša, nego je bila mati!" je pomislil sam pri sebi. "Da", je rekla smehljaje gospa Sibila. "Beatrika mi je zelo podobna. 2e večkrat naju je imel kdo za sestri." Viktorja je obšla rahla neudobnost. Vedel je, da pričakuje Sibila na te besede poklona. Toda spričo njene cvetoče hčerke ni mogel spraviti iz ust laži. "Lepe žene se nočejo nikoli postarati," je rekel sam pri sebi . . . Beatrika je morda slutila, kaj misli. Spretno mu je pomagala iz zagate. Razvil se je živahen pogovor. Gospa Sibila je izvabila gostu vse podatke, kako so se izboljšale v teh letih njegove imovinske razmere; in ko sta se dami prepričali, da je res težak bogataš, sta se spet potuhnjeno srečali z očmi. Beatrika se je takoj z vso odločnostjo spustila proti cilju. Vzlic svoji mladosti je bila prava umetnica v koketnosti in je igrala najmičnejšo prirodnost in nedolžnost tako prepričevalno, da je njeno vedenje takoj omamilo Viktorja. Po dolgem in prijetnem kramljanju sta dami osebno spremili gosta v njegove sobe. Gospa Sibila je bila dala urediti tri zaporedne prostore kar najudobneje. Viktorju je bila na razpolago spalnica, pisalna soba in majhen salonček. Beatrika je bila razpostavila po vseh sobah sveže cvetlice, kar je mati seveda posebej poudarila. Viktor je hvaležno poljubil Beatriki roko. "Zelo si ljubezniva, Beatrika," je rekel z vso svojo prikupnostjo. Kadar se je o-grel, je bil res prisrčno ljubezniv, dočim se je vedel drugače dokaj hladno in umerjeno. Beatrika ga je pogledala omamno in poredno hkrati. "Saj sem vendar morala storiti, kar je bilo v moji moči, da bi se dobro počutil pri nas. Tjale sem ti postavila tudi mamino in svojo fotografijo, da naju ne pozabiš pri delu." Pokazala mu je dvoje uspelih slik, ki ju je bila res nastavila na pisalno mizo. "Ako me bodo gledale pri pisanju tako lepe ženske oči, bom pač rajši pozabil delo," je rekel Viktor galantno. Beatrika mu je smehljaje požugala s prstom. "Pokloni se hvaležno odklanjajo. Glavno je, da se počutiš tukaj dobro in ostaneš prav dolgo pri nas." Zdelo se je, da še ne ve, kaj bi storil. "Zazdaj pač sprejmem vaše gostoljubje; ali ga bom mogel uživati delj nego dva, tri dni, pa ne vem." "Oh! Mari hočeš že tako kmalu od nas?" je vzkliknila gospodična z nehlinje-no žalostjo in strahom. S toplim smehljajem ji je pogledal v oči. Gospa Sibila je šarila iz previdnosti po sosednji sobi. Beatrika je pobesila pogled, kakor bi se bila prestrašila sama nad seboj. "Ali bi ti bilo žal, Beatrika?" je vprašal ves blažen, ker. je smatral njeno ljubko zmedo za pristno. Pokimala je naglo, kakor v zadregi, ter globoko zasopla. "Kako le moreš vpraševati! Tako zelo sem se veselila tvojega prihoda . .." "Ali si me mar še pomnila?" je vprašal on. Spet je pokimala. "Seveda sem imela vendar vsa ta leta, ko si bival v tujini, tvojo sliko dan za dnem pred očmi." "Mojo sliko?" "Da, tvojo sliko. Ves ta čas je stala na moji pisalni mizi. Vsak dan sem ogledovala tvoj zanimivi obraz in sanjarila, s kakšnimi nevarnostmi se boriš po širokem svetu. Dostikrat sem govorila s tvojo sliko, kakor bi slišal moje besede." Poslušal jo je kakor začaran, čudno, blagodejno čuvstvo ga je ovijalo nalik: pajčevini. V Beatričini pojavi je bilo toliko miline in tako čudno ga je vznemirjala njena trditev, da se je tolikanj ukvarjal ž niim in z njegovo sliko! On sam je med tem jedva mislil nanjo, kam li, da bi bil vedel, kako ljubka nečakinja mu zori. Še slutil ni, da mu igra Beatrika pretkano komedijo in je ves njen nedolžni obraz zanka in laž. Zakaj njegova slika je stala na njeni pisalni mizici šele od davi. Vzela jo je bila iz materinega alba, v katerem je ležala pozabljena ves ta čas. "Ali smem vprašati, kaj si govorila z mojo sliko?" je dejal, nekam težko sopeč od razburjenja, s katerim ga je navdajala njena očarujoča bližina. Mojstrsko je igrala zmedenost. "Ah ne, take stvari se ne izdajajo kar tako. Uho strogega strica ni prava izpo-vednica za dekliške sanje. Te zaupa človek kvečjemu njegovi sliki. Kdor je še tako nedopustno mlad kakor ti, prav za prav sploh nima pravice do naslova 'stric'. Stric mora imeti plešo in častitljiv obraz. Kar groza me je, da te moram pitati s 'stricem'!" Pri zadnjih besedah se ji je stresel glas kakor od najglobljega razburjenja. Gost je globoko zasopel in se vzravnal; potegnil si je z roko po čelu, kakor bi mu bilo postalo vroče. "Kdo pa te sili, Beatrika, da me nagovarjaj s 'stricem'?" je rekel negotovo. Priznati moram, da se s svojimi šestintridesetimi leti tudi sam še ne čutim dovolj častitljivega, da bi mogel stričevati ljubeznivim gospodičnam. Tn prav za prav sem ti itak le popolistric." Zdrznila se je kakor v smešnem strahu. (Dalje) -o- Širite amer. Slovenca PO V EST NE KNJIGE IN ROMANJ katere ima v zalogi naša knjigama: TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............. 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knji- ea ie trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani...;...... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............................................... 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver 160 strani ...................................... 75c Meško, trdo vezana knjiga z DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. .Prva knjiga ima 286 str., druara 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje, nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00 DVE SLIKI. spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz živ-lienja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ....................... 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.2S GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1 i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI. DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle- menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni.......... $1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita- ljica za mladino ............................ 30c JAROMIL, češka narodna prav-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ...............-.....................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovcnci. Dva dela; vsak stane ..................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Ilrošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 u i li i! ii: m i m i ni in n milil i iiNinii tu 11.'li in; i n. i ii 11 lllllllllllllllllllllMlllllllllMllllllllllUlimil^'l PISANO POLJE J. M. Trunk Gre, pa...ne gre lahko. Ako je v noči na Veliko noč obiskalo tri katoliške cerkve v Moskvi do 60 tisoč vernikov, je to le znak, da niti najhujša propaganda z nasil-stvom ne more popolnoma iz-ruvati vere iz src. Posamezni podležejo in postanejo pravi satani, kakor je to razvidno V Mehiki, zdaj v Španiji in jih je vse polno v Rusiji.. Ti navadno obvladajo mase s silo, in s tako silo končno tudi zaterejo vero celo pri kakih masah, ne vere kot take, ampak niti satan nima pri tem lahkega dela. To kaže Moskva. * Jej, jej.. Zopet in zopet se pojavlja slika Stalina, kako menda v nekem parku hujčka na ra-meh deklico. Pojavlja se tam, kjer cedijo sline po Rusiji in "jeklenih." Fine and dandy, ako je Stalin dovzeten tudi še za — deco. Ampak, kaj pa je z ono nedolžno deco tam v Ukrajini, ki šteje na tisoče, in se je zvijala v smrtni borbi in umirala gladu, in umirala le radi trmoglavosti istega Stalina, ki hoče s svojo noro teorijo skozi zid?? Ali je to fine and dandy? * Tako — Chesterton, Angleški pisatelj Chesterton, ki je nedavno od tega Umrl. je bil ateist, agonostik, pozitivist . . vse je bil, končno je prestopil v katoliško cerkev, in kot katoličan delal s svojim spretnim peresom za ideale te katoliške cerkve. Marsikomu je zamašil usta, ako jih je preveč odprl, tako Wellsu, Shawn . . in še drugim. Vrlo zanimivo pa je, da je ta Chesterton prišel do katoliškega svetovnega naziranja po — ateističnih spisih, kakor pravi sam, ne morda po študijah katoliških pisateljev. Z zadnjimi se je seznanil natančneje šele po prestopu. Čudna so pač pota — božja, kadar je nodan pogoj. Pogoj je pa odvisen od posameznika samega. * V pojasnilo. Tudi "Prosveta" prinaša kot neko čudo ali kuriozum poročilo o nekem pevskem društvu v Medborovnici na Koroškem. Tme društva je "Almrausch — Planinska opojnost," so prestavili. pa je bolj — pijanost. Pravila so pač gola — nem-škutarija, kakršna je postala prav uradna zdaj na Koroškem, ampak vsaj kak socialist bo težko te nemškutarije razumel ali hotel razumeti, zato pravi samole: "Vsekako zanimivo, kajti m'ed ustanovitelji je gotovo nekaj Slovencev, ker bi sicer ne bila pravila taka." Lahko listu povem na uho. da bo težko kak pravi Nemec poleg, ker tam so sami Slovenci, morda se kak, ki je včeraj prišel prav iz Bohinja, ampak tudi po dolinah raste danes na Koroškem pla-ninska-pi.janost, ne le opojnost. Tisti "Almrausch" je tudi hudo rdeča roba, ako hočete razumeti. TUJE PREMOŽENJE V ŠPANIJI VARNO Washington, D. C. — Dočim je španska vlada tekom sedanje vojne zaplenila število domačih industrijskih pod-jetii, ker bi ta na lastno roko zdaj itak ne bo mogla obratovati, bo na nasprotno držala roke proč od podietii, ki sr> last tujezmstva. Ako pa bi i i h končno vendarle vzela vlad*5 v svoio nosest. bo lastnikom nlačala za nje. Tako obvestilo je prejela tukaišnin vlndp nretekli nonedeliek iz Španije-kar je bil odeovor na noto. i« if> poslala Amerika šnanski vladi začetkom te?a meseca-v kateri ie protestiralo proti zaplenitvi avtomobilih tovarn Forda in General Mo+ors. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim in dragim naročnikom v Leadvil-e, Colorado s tem obveščam«, da je sprejel za tamkajšnjo naselbino in vso okolico naše zastopništvo Mr. Math Jam-nik, kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za list "Amer. Slovenec,' za njegove oglase, prodajati knjige in plošče naše knjigarne ter sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Mr. Math Jamnik bo obiskal tudi naše rojake po sosednih naselbinah kakor v Salida, Buena Vista, Aspen, Glen-wood Springs, Red Cliff in Climax, Colorado. Vsem rojakom Mr. Jamni-ka kot našega pooblaščenega zastopnika prav toplo priporočamo da mu gredo na roko in pomagajo pri razširjenju dobrega tiska. Uprava "Am. Slovenca" 1 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec HRVATSKI MOLITVENIH ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Rele koščene platnice, zlata obreza...........$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza.......$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza. $1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena f\g\ in stane samo: «pZaUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,