ING. IVAN GORENC
KRATKA ZGODOVINA P O D J E T J A MOTOR
Predhodnik sedanjih Koških tovarn hladilnikov« je bilo podjetje
»MOTOR . Njegovo zgodovino lahko delimo na d\a dela: obdobje pred prihodom
v Škofjo Loko in razvoj v Škofji l.oki do začetka leta 1960, ko praktično
neha obratovali pod tem imenom.
Njegovi začetki segajo v prva leta po osvoboditvi, lakrat so imeli v kletnih
prostorih zaporov na Miklošičevi eesti v Ljubljani delavnice, v katerih so
obsojenci izdelovali uniforme, obutev ter razne lesene in kovinske predmete.
Iz teh delavnic so ustanovili I. I. 1947 Državno obrtno podjetje. Prvih nekaj
mesecev se je podjetje urejalo in je postavilo otvoritveno bilanco šele I. 4. I(>4~.
Maja istega leta je bil imenovan strokovni svet. ki je vodil podjetje. Ker niso
bile še jasno opredeljene pristojnosti med upravo zaporov in podjetjem, zato
za prvo leto ni točne slike, kako je podjetji poslovalo.
V začetku 1948. leta se je podjetje preselilo v grad na Igu in se preimenovalo
v Državno elektrokovinsko podjetje »MOTOR«, lam je dobilo boljše
prostore in je tudi uredilo osnovne odnose z ostalimi službami ustanovitelja -
ministrstva za notranje zadeve LRS. I u se je podjetje že bolj usmerilo na
proizvodnjo elektromotorjev. To so bili asinhronski elektromotorji iz siv?
litine z varjeno kletko. Delali so jih še na zelo primitiven obrtniški način,
vendar so le izboljševali tehnologijo. Prvo leto so porabili za izdelavo enega
motorja 83 delovnih ur. drugo leto 63, tretje pa 37. Borili so se kol vsa podjetja
tistega časa s pomanjkanjem materiala, raznih sestavnih delov, energije
in podobno.
Organizacija je bila enostavna: vodstvo in mojstri delavnic (čevljarski.
mizarske, ključavničarske, elektro-delav niče. livarne). Vendar datira že iz
tega leta Osnutek organizacije planskega, oddelka*, ki kaže napore, da se
uredi delo. Za poživitev dela so bile v duhu tedanjega časa nameščene po
oddelkih posebne parole: »Planski oddelek je ogledalo podjetja . Planski
sektor je ena glavnih naših nalog v socializmu najvažnejša . Brez planske
evidence, statistike in vsestranske kontrole ne moremo napraviti niti koraka
v socializem (Stalin) ipd.
Ta leta je podjetje imelo poprečno po osem civilnih uslužbencev, ostalih
-200 pa je bilo obsojencev, ki so se pogosto menjavali. Podjetje je sredi I 1948
prevzel direktor Vladimir I ogar, ki ga je vodil tudi še kasneje v Škofji loki
do konca 1959. leta. I o leto so npr. izdelali 66 motorjev, za ">l pa sestavne
dele. 2"i.4>0 gojzerie itd. Podjetje je v naslednjem letu vidno napredovalo.
1 speli so izboljšati tehnologijo, normirati delo in uredili nagrajevanje po
količini in kakovosti. Tudi dober odnos do obsojencev je bistveno vplival na
134
produkti vnosi. Omenimo naj, da so že poizkušali iti s časom in so kot prvi v
državi izdelali asinlironski motor z vlito kletko. Osvojili so tudi novo gasilsko
črpalko z motorjem »Rakovica« in odprli tako še eno panogo dejavnosti.
V letu 1948 so se iz cone B tržaškega ozemlja umaknili Angloamerikanci.
Oropanemu narodu Primorske je morala osrednja Slovenija nuditi vsaj nekakšno
zaposlitev in standard, čeprav tudi sama ni imela dosti. I ako so v
tem primeru preselili iz Škofje T.oke v Ajdovščino tudi bivšo Tlialerjevo
tkalnico. Tedanji vodilni loški politični delavci so ugotavljali, da Škof ju I.oka
relativno vedno bolj zaostaja za industrijsko razvitejšim okoljem (lorenjske.
Zato so tisti, ki so bili na primernih položajih, poskrbeli, da se je v Loko v
izpraznjene prostore tkalnice preselil obrat Motorja« z Iga. ki naj bi bil
Elektromotor P7.-4.2 k\\
zametek kasnejše civilne strojne tovarne. I a bi bila seveda primeren nadomestek
za oddano tkalnico, ki je zaposlovala predvsem ženske.
I ako se je podjetje »Motor preselilo z Iga, kjer mu je že primanjkovalo
prostora, v Škofjo Loko. Primopredaja poslopij in inventarja je potekala
med (iorenjsko predilnico . ki je do tedaj skrbela za zgradbe, in Motorjem
od 13.4. do 29.5. 1950. Osnovna sredstva, ki jili je Motor prevzel
po knjižni vrednosti, so bila:
tovarniške zgradbe
skladišča
upravno poslopje
zeml i išče
skupaj
cca 3500 nr
(6529 m8)
1.325.889.58 din
522.750.39 din
156.165.— din
147.000.— din
Vrednost investicijske opreme, ki jo je vselil Motor«, pa je bila lega
leta 2.514.009. din. Takoj ko se je »Motor vselil, je začel S proizvodnjo.
I a pa je bila izredno pisana.
Vsako leto so tudi izdelali precej predmetov izven plana. Ce je bil kateri
teh izdelkov uspešen, so ga naslednje leto vključili v proizvodni program
I ako so kmalu postali prostori bivše tkalnice pretesni in je podjetje začelo
iskali prostor za širjenje. Edino možno je bilo to med podjetjem in Selško
Soro. Vendar je trajalo tri leta. preden je bilo urejeno lastniško vprašanje.
I ako je podjetje lahko V letu 1951 začelo zidati na tem prostoru hali za montažo
in livarno.
Za delovno silo — obsojence — so veljali naslednji pogoji: Delovni čas je
bil S ur dnevno: za doseženo normo je npr. 1952. leta dobil obsojenec 5—15 din,
135
Tovarna Motoi v Viličarjih
za presežek norme celotno vrednost presežka, za nedoseženo normo pa nič.
Cisti ostanek zaslužka, (po odbitku obsojenčeviK nagrad), se je odvajal na
račun uprave KPI). Podjetje je moralo skrbeti za stanovanje, hrano in Ogrev
obsojencev in stražarjev. Obsojenci so bili izven delovnega časa zaprti na
loškem gradu, za katerega je sklenil Motor« najemno pogodbo z upravo
tiršulinskega samostana.
Norme so bile enake kot v podobnih manjših podjetjih. Obsojenci so bili
vseli vrst. Seveda so imeli tudi zelo različno izobrazbo. Posebno v prvih letih,
ko še ni bilo dovolj visoko strokovne civilne delovne sile. so izobraženi obsojenci
dosti prispevali k modernemu načinu proizvodnje in poslovanja.
Mnogo nekvalificiranih obsojencev je \ podjetju končalo industrijsko
šolo in dobilo poklic. Nekateri so ostali v >Motorju« tudi po prestani kazni
in so se stalno naselili v Škof ji Toki.
Za ilustracijo o odnosu vodstva podjetja do obsojencev naj služi nekaj
stavkov iz Poročila o delu obsojencev z dne 8. marca 1952:
Po dosedanjih izkušnjah imamo za potrebno, da damo nekaj pripomb k
načinu vzgoje obsojencev :
Delo v proizvodnih podjetjih naj bo normirano. S tem je dosežena
najboljša kontrola proizvodnosti posameznih obsojencev ter najpreciznejši
način nagrajevanja, ker dobi delavec dejansko le tolikšno nagrado,
kolikor jo je z delom zaslužil, / a obračunavanje mezd in nagrajevanja
pa bi bil še bolj primeren akordni način dela.
Dosedanje določilo, da se obsojencem izplačuje nagrada za delo v
znesku 5—15 din na dan. je zastarelo in preveč šablonsko ter za proiz-
136
vodno podjetje neuporabno, ker tako pavšalno plačevanje paralizira
delovni elan in iniciativo, tudi se ne morejo pravilno in objektivno nagrajevati
obsojenci.
Določilo, da pripada obsojencu nagrada le. če izpolni delovno normo,
naj bi se opustilo. Podjetje zaposluje v svoji proizvodnji obsojence z različno
strokovno izobrazbo, ker se zahteva drugačna strokovna usposobljenost
kakor jo ima obsojenec. Kljub temu pa je delovni učinek takega
obsojenca tolikšen, da nagrado zasluži, četudi ne doseže norme. Norme so
postavljene na bazi storilnosti poprečnega delavca po veljavnih predpisih
o normiranju del in je jasno, da jili vsakdo ne doseže, nasprotno pa jih
strokovno kvalificirani obsojenci lahko visoko presegajo. Normirano je
delo, ne pa delavec. Če bi upoštevali delavca, bi morali prav za vsakega
delavca postavljati posebne norme, kar pa tehnično ni izvedljivo.
Plačilo obsojencu naj bi se vskladilo z novimi ekonomskimi cenami.
ker / dosedanjimi nagradami ne more praktično ničesar nabavili.
Praksa je dokazala, da se obsojenci mnogo bolj zanimajo za uspeli
proizvodnje, ako se jim nudi možnost, da so udeleženi s svojimi nasveti
pri celotni gospodarski problematiki in ekonomiki podjetja. Obsojenca
137
- delavca l>i bilo treba uvajati v sodelovanje na gospodarskem področju
podjetja in ga tako pripravljati za vključevanje v industrijo po prestani
kazni. \ ta namen bi kazalo dopustiti sodelovanje obsojencev v upravljanju
proizvodnje, vsaj kot posvetovalne organe.
Zaradi stalnega menjavanja obsojencev kaže. da se na odgovornejše
položaje v podjetju namestijo civilni nameščenci, da bi bilo možno obdržali
nemoten proizvodni proces in tehnično administrativno poslovanje.
Kot smo videli je bila že v letu 1952 izražena misel, da bi \ podjetju
sprejeli večje število civilne delovne sile. Vendar to ni šlo gladko, ker so \
ministrstvu za notranje zadeve zastopali stališče, da zadošča za prevzgojo
enostavna zaposlitev obsojencev, npr. pletenje košar. Vodstvo Motorja
pa je težilo za okrepitev proizvodnje in za polno vključevanje podjetja v
jugoslovansko in svetovno tržišče. Pri tem je imelo podporo političnih kadim
iz Škofje I.oke in tako je ideja o moderni kovinski tovarni, predvsem tovarni
hladilstva v naši občini zmagala. Ime Motors je ostalo, kovinarska dejavnost
je ostala in se začela še intenzivneje širiti. Obseg proizvodnje je v glavnem
neprestano rastel. Občasni padci so nastali le takrat, ko ?e je podjetje odpovedalo
kakšni panogi dejavnosti.
Vrednost proizvodnje v milijonih dinarjev je bila:
v letu: 1948 49 50 51 52 55 54 55 50 57 5S 59
15 55 42 60 200 415 500 4"M! 550 470 "12 I2"2
Od leta 1955 dalje je v podjetju čutiti močno razgibanost in usmerjeno
dejavnost. \ a vseh področjih dela je podjetje močno napredovalo.
Pridobilo je nove sodelavce, predvsem iz bivših Schneiterjev ih tovarn in
iz bližnje kranjske Iskre . I i so poleg že zaposlenih civilnih uslužbencev
postali jedro proizvodnje.
Nato so začeli graditi: novo halo za montažo, novo livarno, dva stanovanjska
bloka. Nabavili so vrsto novih modernih strojev, ki so bistveno pripomogli
k zvečanju proizvodnosti in dvigu kvalitete, npr. koordinatni vrtalni
stroj in kopirno stružilnico Oerlikon . stroj za tlačno litje aluminija itd.
Razvijali so nove tipe električnih strojev, gasilskih črpalk, predvsem pa
so se po letu 1954 usmerili v bladilstvo. I o leto so v Motorju izdelali
prvo hladilno omaro s kompresorjem po načrtih bivše tovarne Schneiter. Po
dosegljivi dokumentaciji naj bi bila inicialor za izdelavo hladilnikov Agrotehnika
i/. Ljubljane. Vendar je bila najbrž samo prvi kupec, dočim je iniciativa
zrasla drugje. Po ustnem izročilu najbrž od direktorja podjetja lov. l o garja
in Nika Kavčiča. Precej so pripomogli kadri iz bivše tovarne Schneiter.
ki so imeli izkušnje iz hladilstva že izpred vojne, saj je bila v Škofji loki
izdelana prva hladilna naprava že v letih pred veliko gospodarsko krizo.
Prva hladilna omara v Motorju je bila opremljena s kompresorjem
K l i l . izolirana pa je bila s plutov ino. Bila je za današnje pojme precej predimenzionirana.
Ker je v 20 letih od izdelave prvotnih načrtov precej napredovala
znanost o izolaciji in so bili vpeljani mnogo cenejši in ustreznejši materijah,
kot je pluta, so v Motorju začeli razvijati novo vrsto omar. Pri
ivj je bila za izolacijo uporabljena steklena volna. Imele so zaobljene robove,
ki so bili takrat še v modi pri hladilnem pohištvu. Prvi prototip nove omare
138
je bil izdelan I. 1955, nato pa so osvojili serijsko proizvodnjo omar naslednjih
velikosti: 500 I. 1000 I. 1500 I in 1800 1. Ker so bili tudi kompresorji K IV in
K \ premočni za hladilno pohištvo, so v naslednjih letih začeli razvijati novo
družino kompresorskih agregatov z oznakami K II in K III in z oznako / za
zračne in V za vodne. Od teh so se najbolj obnesli Z K. II, ki so dajali od 650—
IlOOkcal/b pri standardnih pogojih.
\ naslednjih letih so precej premišljali, v katero panogo hladilstva naj
se podjetje usmeri. Izbira je bila široka: od gospodinjskih hladilnikov preko
večjih (za trgovino in gostinstvo) do velikih hladilnic in transportnih naprav.
Vodni hladilni agregat KV i /m Schneiterjeoih načrlihf Livurna linainc Motor \ Viličarjih
Vsakega so poizkusili po malo. vendar so v tistih letih še najbolj uspevali
v proizvodnji večjih hlajenih omar. sladolednih strojev in hlajenih pultov, ki
so jih začeli izdelovati proti koncu 1958.
Tudi v opremi manjših hladilnic so imeli precej uspeha. Lep primerek je
tudi zadružna hladilnica za celo vas. ki so jo kot vzorec postavili v \ idniu ob
Sča vnici.
Hkrati so razvijali in osvajali nove izdelke \ okviru obstoječih panog.
Stari program so dopolnili z novimi tipi elektromotorjev iz aluminija, z družino
brusov in polircev in nekoliko kasneje z dvema novima gasilskima brizgalnama:
»Savico CHK) 1 pri 8atm. — motor I MZ) po dokumentaciji obrtnika
Zupana in Soro (800 1 pri 8 atm.) po licenci in z motorjem poljske tovarne
Wytwornia sprzetu mechanicznega. Bielsko-Biala. Osvojili so še več drugih
tipov gasilske opreme, ki pa se niso obnesli.
139
Gasilska črpalka >Savica< (~>00l)
Stara in nova področja so zahtevala \elik napor in mnogo novosti na
polju konstrukcije in tehnologije.
Zastarele dejavnosti so ali opustili (proizvodnjo železnih postelj) ali pa
prenesli drugam: npr. čevljarno nazaj na Ig. žage v SKIP itd.
Da bi laže prodirali na trg in nabrali potrebnih izkušenj, so začeli sodelovati
z industrijsko skupnostjo Maris . / njeno pomočjo so začeli sodelovati
s firmo Linde« iz Zahodne Nemčije, ki je omogočila prakso našim ljudem,
mi pa smo pri njih kupovali večje kompresorje.
Tako širok program je seveda zahteval vrsto reorganizacij. Imenmaiia je
bila komisija za organizacijo podjetja, ki je uredila osnovno delitev dela in
novo obliko dokumentacije, v glavnem po vzorcu ISKRE«.
Da je bilo vse to dobro vsklajeno, so imeli zelo pogoste sestanke uprave in
proizvodnega sveta.
Vse to je omogočilo, da so se lahko v letu ll)57 že postavili bolj na
lastne noge. I o leto je bilo v marsičem odločilno. \ začetku leta je bilo \
podjetju že 57 civilnih uslužbencev in 255 zapornikov. Ze na začetku leta so
začeli razčiščevati pravni položaj podjetja. I o jim je bilo potrebno zaradi
vključitve v industrijsko skupnost MARIS . zaradi dodeljevanja deviz in
kooperacijske pogodbe z Lindejem«. Seveda pa tudi zaradi želje, da se v
l o k i čimprej razvije močno strojno podjetje. Po več sestankih v Ljubljani in
Beogradu je Sekretariat za notranje zadeve I,RS izjavil, da se strinja, naj se
140
FUNKCIONALNA SHEMA
PODJETJA „MOTOR"
1958
Motor« registrira kot gospodarska organizacija. Izjavil je tudi. da bo
mogoče izpeljati reorganizacijo obrata v gospodarsko organizacijo najkasneje
v treh do štirih letih. Začeli bodo zviševati stalno civilno delovno silo. nameščati
civilne strokovnjake in jim omogočati strokovno izpopolnitev pri firmi
»LINDE«. Lahko bi ustanovili organ delavskega samoupravljanja s pristojnostmi,
kot jih imajo ustrezni organi pri gospodarskih organizacijah. Vse to
se je v resnici zgodilo.
Precej »Motorjevih« ljudi, ki so postavili temelje hladilstvu pri nas, je
dobilo osnovno znanje v l.indejevih« tovarnah. Po l.indejevi. dokumentaciji
so bile izdelane 1958. leta tudi prve izložbene in prodajne hlajene vitrine
1V-50 in PV-60. ki so Še danes tržni artikel.
\ začetku junija 1957 so izvolili prve organe samoupravljanja. Prva
redna seja upravnega odbora je bila 14.6.1957 (predsednik Herman Lunder),
delavskega sveta pa nekaj dni kasneje (predsednik Janko Japelj). Ti organi
so najprej sprejeli Pravila industrijskega obrata Motor nato pa še tarifni
pravilnik. Vse to je potrdil DSNZ-LRS. Podjetje je začelo na veliko najemati
civilno delovno silo. predvsem domačine. Bistveno pa se je razmerje popravilo,
ko se je uresničil načrt, ki so ga pripravljali že nekaj let, da se je k Motorju«
priključilo Strojno kovinsko podjetje — SK.1P - - Škofja loka. lo je dalo
tudi svoje prostore v stari Heinricharjevi žagi na Irati. Prav tako pa je še
pomnožilo blagovni asortiment Motorja« s svojimi proizvodi: betonskimi
in maltnimi mešalci, velikimi pralnimi in likalnimi stroji (mungami). cirkularkami
itd. Tako širok program je zahteval ponovno reorganizacijo, premeščanje
obratov ter predelavo in dodelavo stavb. Ob starih obratih SKIP na
Trati so z udarniškim delom zgradili novo halo za montažo omar. Vse ostale
so bile le na novo urejene.
\ Poljanah je bil na razpolago nedograjen zadružni doni in dosti nekvalificirane
delovne sile. »Motor« je prevzel ta dom in vanj 1. maja 1959 prenesel
celotno proizvodnjo elektromotorjev (brusi, polirci. elektrostroji za kmetijstvo,
električne sirene).
Ostala dejavnost se je po nekaterih premestitvah razporedila takole: \
Vincarjih so ostale panoge, ki potrebujejo dosti industrijske vode in imajo
več strupenih odplak. To so livarna, obdelava kompresorjev z galvaniko. montaža
agregatov, obdelava in montaža gasilskih črpalk, orodjarna in vzdrževanje.
Na Trato pa se je preselila izdelava hladilnih omar. vitrin in montaža
individualnega hladilstva. Ti proizvodi zavzemajo veliko prostora in je zato
bolje, da se izdelajo bliže železniške postaje, ker zahtevajo tako manj transporta.
Na Trati so bili do 1959 urejeni naslednji oddelki: pločevinama z lakirnico,
montaža pohištva in ekspedit. Galvaniziranje se tja ni moglo prenesti
zaradi nevarnosti, da pridejo strupi v talno vodo.
Preostalo proizvodnjo je podjetje oddalo: betonske in mahne mešalce -
Beltu Črnomelj, velike pralne stroje -- IIIMO* Maribor, ročne sirene in
gasilsko armaturo — »KPD Dob pri Mirni«.
Važen za »Motor« je še dogovor, sklenjen dne 28. novembra 1958 med
sekretariatom za notranje zadeve LRS in predstavniki tedanjega okraja Kranj
in občine Škofja Loka. Ta vsebuje v kratkem tole: Občina Škofja Loka in
okraj Kranj sta pripravljena ob ukinitvi v prihodnjih letih prevzeti sredstva
^Motorja« in jih plačati po veljavnih predpisih. Prispevki »Motorja' v pro-
142
računu se imajo od 1. I. 1958 dalje za plačilo sredstev, ki jih ho kasneje prevzel
v upravljanje.« I ako je v bistvu kolektiv s svojim delom v teh letih
odkupil upravljanje v podjetju.
V skladu z dogovorjeno politiko je bilo v podjetju vedno manj obsojencev,
oktobra 1959 pa je odšel zadnji, lakrat je podjetje imelo že cca 500 delavcev
in 46 učencev. Dne 20. 8. 1959 je bilo 557 zaposlenih, od tega samo še 10 obsojencev.
Največ jih je bilo v obdelovalnici (112) in v obratu na Trati (94). Med
delavci je bilo 154 kvalificiranih in 84 visoko kvalificiranih. S to strukturo je
Oddelek tovarne Motor \ Poljanah
tudi dočakalo leto 1960. Sredi decembra 1959 je podjetje zapustil dotedanji
direktor tov. Logar. 2e naslednje leto je podjetje poslovalo čisto po civilnem
sistemu in je prešlo v novo rekonstrukcijo ter spremenilo ime. Lahko rečemo.
da je bila leta 1959 končana druga razvojna faza podjetja Motor«.
Vir: Arhiv LTH Škofja Loka
Z u s a m m e n f a s s u n g
KURZGEFASSTE GESCHICHTE DES UNTERNEHMENS »MOTOR«
IN ŠKOFJA LOKA
Das elektrometalhirgisehe Untei nehmen »Motor« vvurde 194" in Ljubljana gegriindet,
um dam it eine Arbeitsgelegenlieit f ii r Striiflinge zu si hal len. Im daraulfolgenden
Jahre iibersiedelte es nach Ig ara Sudrande des Ljubljanaer Moores und
stcllte sich dort aul die Fabrikation von Klckttoniotoren ein. Luter anderem erbaute es
(len ersten .Svnchronmotor mit gegossenem KaTig des Rollenlagers in Jugoslavvien. Im
J. 1950 iibersiedelte das lnternehmen nach Škofja Loka, vvo ihm die Raume der
einstigen 1 halersclien \\ eberei zugevviessen vvurden, die nach der Obernahme der
\\ chmaschincn dieser Firma durch die re.\tilfabrik in Ajdovščina leer gelieben \varen.
In den ersten Jahten erzengte das Untemehmen Motor Produkte verschiedenstet
Art. Die Mehrzahl der Arbeiter stellten Straflinge, die im Schlofi von Škofja Loka
iintergebracht uaren. Spiiter begann das Unternehmen nene Tvpen von Elektromaschinen
und Feuervvehrpumpen herzustellen, \vorauf es sich nach 1954 auf die
Lrzeugung von Kaltemasehinen verlegte. Es nahm itnnier mehr zivile Arbeiter aul
und vvurde Ende 1959 zu einem durchaus selbstandigen Lnternehmen mit ziviler
Arbeiterschaft umgestaltet. Einen Teil seiner Betriebe iibersiedelte es nach Poljane
und nach Trata. Im Jahre 1960 vvurde es neuerdings reorganisiert und erhielt den
Namen »Loške tovarne hladilnikov* (= Kaltemaschinenfabriken in Školja Loka).
143