Gorenje Gospodinjski aparati
Izjemni delovni zmagi
■ V Gorenja Gospodinjski aparati so v ponedeljek dosegli in proslavili pomembni delovni zmagi, in sicer sta tekoči trak zapustila pet milijonti hladilnik in pet mili-jonti pralni stroj.
V tej naši delovni organizaciji, ki je največji proizvajalec bele tehnike v Jugoslaviji in sodi med večje proizvajalce tudi v Evropi, vsak dan izdelajo več kot 10.000 gospodinjskih aparatov, od katerih več kot 60 odstotkov proizvod-■je izvozijo na najzahtevnejša zahodna tržišča.
Ob tem delovnem uspehu je bila v Gorenju novinarska konferenca, na kateri so o dosedanjih nalogah te delovne organizacije, njenem trenutnem položaju ter možnostih nadaljnjega razvoja spregovorili Herman Rigelnik, predsednik PO Gorenje SOZD, Peter Petrovič, predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati, Jože Kuder, član PO Gorenje Gospodinjski aparati, Milan Jer-Sič, pomočnik predsednika PO Gorenje Gospodinjski aparati, Andrej Glušič, vodja tozda Pralno pomivalna tehnika, Avgust Sušeč, vodja tozda Hladilno zamrzovalne tehnike ter Joško Vu-čemilo, predsednik PO Gorenje Commerce.
Gorenje Gospodinjski aparati zaposluje več kot 5000 delavcev, ki bodo letos proizvedli za 50,4 milijarde dinarjev izdelko'v ter ustvarili izvoz v vrednosti 105 milijonov dolarjev.
. Prvih 5600 pralnih strojev so v Gorenju izdelali leta 1965, redna proizvodnja pa je stekla čez dve leti. Leta 1968 so izdelali tudi prvih 8000 hladilnikov, redno proizvodnjo pa so pričeli leta 1970. Dve leti kasneje so bile izdelane prve zamrzovalne skrinje.
Do 30. junija so v Gorenju izdelali skupno več kot .33 milijonov gospodinjskih aparatov.
Najpomembnejša tuja tržišča za gospodinjske aparate Gorenja so Francija, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Avstralija, Avstrija in Italija.
'Kot so poudarili na novinarski konferenci v Gorenju Gospodinjski aparati sedaj namenjajo posebno pozornost pripravi potrebnih dokumentov za proizvodno in tehnološko spremembo delovne organizacije. Razvojne usmeritve so pač temelj nadaljnjega uspešnega uveljavljanja doma in v svetu, zato bo v prihodnjih letih delovna organiza cija Gorenje Gospodinjski aparati na trg poslala izdelke nove
generacije, ki bodo imeli sodobnejši ustroj, nove oblikovne rešitve ter bodo poleg tega tudi varčnejši. Ti izdelki bodo imeli vgrajene elektronske elemente za krmiljenje posameznih funkcij. Načrtujejo pa tudi proizvodnjo izdelkov, ki jih doslej še ni bilo v programu Gorenja Gospodinjski aparati. To sta na primer pralni stroj z vlaganjem perila zgoraj in sušilnik perila.
Seveda celoten nadaljnji razvoj spremljajo tudi določene težave, ki so povezane z bremeni iz bližnje preteklosti. Tako Gorenje še vedno nima razrešen devizni dolg pri Jugobanki v višini 7 milijonov dolarjev, določene težave pa nastajajo tudi pri prodaji nekaterih izdelkov, saj je njihova končna cena zaradi povečanj v celotni reproverigi za domače kupce že zelo visoka.
Kljub temu bo celotno Gorenje tekoče poslovanje v letošnjem polletju končalo pozitivno. Majhna izguba bo nastala le v Gorenju Petar Drapšin iz Kikin-de, ki izdeluje kuhinje in kjer so že sprejeli ustrezne ukrepe. Ti bodo zagotovili boljše poslovanje te delovne organizacije v drugem polletju letošnjega leta. (Dalje na 3. str.)
Na »ovinarski konferenci so predstavniki Gorenja spregovorili o razvoju in načrtih Gorenja Gospodinjski aparati.
POSTAL SEM RUDAR - Po stari radarski navadi s skokom čez koio so tudi letos v Titovem Velenju sprejeli v radarski stan nove izšolane mlade radarje. Slovesnost je bila, kot vsako leto, na kotal-kališču. Na tribunah se je zbralo veliko prebivalcev Titovega Velenja. Med gosti je bil tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine. Več o prazniku poročamo na 3. strani.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje
0 razmerah v HPH
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje je prejšnji teden na izredni seji obravnavalo razmere v delovni organizaciji HPH, s katerimi so jih na seji seznanili predstavniki izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata te delovne organizacije.
Ta delovna organizacija, se je znašla v velikih težavah, saj v tem letu posluje z izgubo, tudi predsanacijski program ni dal rezultatov, plana ne dosegajo v najpomembnejšihpostavkah kot sta dohodek in prihodek, zaradi česar tudi v razvoj ne morejo vlagati. Ker delavci niso videli drugih možnosti, ker nimajo zagotovljenega dela, je delavski svet na seji 18. junija sprejel sklep, da se Franju Kljunu, individualnemu poslovodnemu organu, izreče nezaupnica in imenoval komisijo, ki bi ocenila njegovo delo. Kot so povedali predstavniki izvršnega odbora sindikata te delovne organizacije so o tem večkrat spregovorili na raznih sestankih, vendar so bili delegati vedno zavedeni, češ bo že bolje, vendar pa rezultatov kljub temu ni bilo.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na seji 1. julija
podprlo prizadevanja izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in delavskega sveta ter družbenopolitičnih organizacij te delovne organizacije za razrešitev tega položaja, čeprav je hkrati izreklo tudi kritiko osnovni organizaciji, ker je tako pozno seznanila občinsko sindikalno vodstvo z njihovimi razmerami. Kritiko je izrekla tudi članom samoupravne delavske kontrole, ki očitno ni bila zrela opravljati svoje funkcije. Nadalje so predlagali, da delavski svet delovne organizacije imenuje strokovno komisijo, ki naj analizira tudi delo ostalih strokovnih delavcev in ugotovi delež morebitne njihove krivde za nastali položaj.
Izvršni odbori sindikalne organizacije so predlagali, da izvede notranjo diferenciacijo, da oceni delo v vseh okoljih. Prav tako .so podrli prizadevanja izvršnega sveta, ki je imenoval komisijo za ugotovitev dejanskega stanja v delovni organizaciji. Hkrati so predlagali, da izvršni svet pomaga pri pridobivanju dela za delovno organizacijo, oceniti je treba tudi delo samoupravne delavske kontrole, prav tako pa je potrebno sproti in podrobno seznanjati z vsem dogajanjem delavce v kolektivu.
Kot smo zvedeli, so v torek 2. julija, razrešili Franja Kljuna dolžnosti individualnega poslovodnega orga la in za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa imenovali Ivana Ulago, ki je prej opravljal dela in naloge komercialista, (vos)
Krajevna skupnost Pesje
Bogat praznični teden
Prebivalci krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke so ves prejšnji teden s številnimi zanimivimi prireditvami slovesno obele-
Praznik šoferjev in avtomehanikov Predsedstvo OK SZDL
Proslava v Mozirju
0 smernicah
šoferji in avtomehaniki slavijo svoj praznik 13. julija. Letos bo še posebej slovesno v Mozirju, saj je tamkajšnje združenje organizator regijske proslave. Pričela se bo v nedeljo, 14. julija, ko bo ob 9. uri najprej na vrsti povorka skozi kraj do Savinjskega gaja. V njej bo sodelovalo 230 šoferjev in avtomehanikov iz sedmih občin celjske regije ter 25 najrazličnejših vozil. Po povorki bo na prostoru ob Savinjskem gaju osrednja poslava, katere pokrovitelj je mozirska enota obrtne zadruge Avtoprevoz iz Maribora.
Nekaj zanimivih prireditev ob sVojem prazniku pripravlja-
jo tudi člani združenja šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja. Predvsem želijo obeležiti svoj praznik s poživitvijo in obogatitvijo dejavnosti svojega združenja, uveljaviti pa tudi svoje strokovne interese, ki so bili v zadnjih nekaj letih dokaj zapostavljeni. Med drugim bodo v soboto, 13. julija, ob 16. uri pripravili vožnjo z avtomobili do Ulicah Titovega Velenja in Šoštanja. Vmes se bodo ustavili pred stavbo občinske skupščine, kjer bodo spregovorili o pomenu dneva šoferjev in avtomehanikov, v nedeljo pa se bodo seveda udeležili regijskega slavja v Mozirju.
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje skopaj s predstavniki koordinacijskega odbora za spremljanje plana in ekonomske stabilizacije obravnavali smernice dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Velenje. Opozorili so, da je potrebno povsod odpraviti pomanjkljivosti in pospešiti aktivnosti, da bo plan še bolj aktualen in obvezujoč. Veliko stvari je nerazrešenih, nedorečenih. Tako je na primer v smernicah natančno določena poraba, ne pa
tudi, kako ustvariti dohodek. Znova so poudarili nujnost sočasnosti planiranja in menili, da je treba upoštevati sprejeti rokovnik, pri tem ponovno opozorili na odgovornost poslovodnih delavcev pri planiranja. Treba si je prizadevati za kar najboljšo pripravo planov, da bodo ti resnično odraz kvalitetnega načrtovanja na vseh ravneh v občini. V zvezi s tem so menili, da je treba bolje opredeliti vse tiste dejavnosti (trgovina, turizem,...) pomembne za razvoj naše doline.
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva med drugim obravnavali poročilo o izvedbi lanskega novoletnega praznovanja otrok. Iz poročila je razvidno, da nekatere delovne organizacije še vedno niso poravnale prispevka za praznovanje na zaposlenega za lansko ieto, in sicer Rek-delovna skupnost Zavarovanje, Postaja milice, dimnikarsko podjetje, Dravinjski dom. Hkrati so potrdili predlog, da bi prihodnje novo leto vsak zaposlen prispeval po 250 dinarjev.
Šoštanjčani in
Skalčani najboljši
v Škalah je bil prejšnji četrtek tudi praznik športne rekreacije, saj je predstavnik republiške konference SZDL Slovenije Ivo Zorčit podelil priznanja najboljšim krajevnim skupnostim za lansko leto v akciji Športno rekreacijo v vsako KS. Tako med mestnimi kot vaškimi sta bili najboljši krajevni skupnosti iz velenjske občine (Šoštanj in Skale). Kot se za tako podelitev spodobi, so v Škalah pripravili pravo vaško olimpiado, na kateri so se predstavile posamezne sekcije Partizana, pa tudi člani KUD Stane Sever. Na sliki desno: dobitniki priznanj.
žili svoj praznik. Slavijo ga v spomin na 7. julij leta 1941, ko so v Šaleški dolini uspešno izvedli napisno akcijo, v kateri je sodelovalo največ aktivistov prav iz Pesja.
V soboto je bila v telovadnici tamkajšnje osnovne šole slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne konference socialistične zveze Franc Borovnik. V svojem govoru je najprej namenil nekaj besed 40-letnici zmage nad fašizmom in nadaljeval z zgodovinskimi dejstvi, ki so tesno povezani s krajem Pesje. Na koncu je Franc Borovnik orisal še uspešen in viden napredek kraja, katerega prebivalci se še kako zavedajo, da je vse, kar so dosegli in še bodo, plod njihovih skupnih prizadevanj. »Imeli bomo toliko, kolikor bomo sami naredili«, je še poudaril.
Sledil je kratek kulturni program, ki so ga zgledno pripravili člani tamkajšnjega delavskega-prosvetnega društva Svoboda, na koncu pa so najprizadevnejšim krajanom izročili bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Slavica Koželj, Anton Pogorelčnik, Štefan Matvoz, Viki Kortnik, Elza Šinko, Martin Tomše, Ivan Kanduti, Franjo Koželj in Majda Volk. Bronasti priznanji sta prejela tudi Marjana Žorž in Jože Jerič, ki sta sicer že dobitnika Srebrnih znakov OF.	B. Mugerle
cena 40 dinarjev številka 26 (780)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 11. julija 1985
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje ir
11. julija 1985
Občina Mozirje
Razvojne prednosti kmetijstva
Pri oblikovanju razvojnih načrtov za naslednje obdobje so v mozirski občini posebno pozornost namenili kmetijstvu, ki bo tudi v prihodnje prednostna gospodarska panoga. Osnovna usmeritev bo še naprej mlečna govedoreja, v višjih in strmih legah pa bodo pospeševali rejo mlade plemenske govedi. Velikega pomena je seveda pridelovanje dobre osnovne krme, saj nameravajo do konca tega obdobja z njo pridobiti kar 80 odstotkov potrebnih hranilnih snovi.
Seveda bo zato potrebno veliko naporov. Še naprej bo treba razvijati pašno-košni sistem ter povečevati pridelek silažne koruze in silaže, okrepiti planinsko pašništvo, urediti pa tudi 1.000 hektarjev zamočvirjenih zemljišč in 2.300 hektaijev planinskih pašnikov in izkrčiti 100 hektarjev gozdov in grmičevja. Potrebni bodo seveda tudi drugi posegi, kot so zložbe in zaokroževanje
kmetijskih zemljišč, usposabljanje neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč za proizvodnjo in podobno.
Z vsemi temi in drugimi ukrepi bodo ob koncu tega srednjeročnega obdobja pridelali 52 milijonov litrov mleka in 111 milijonov jajc, vzredili dobrih 2.000 ton pitancev, izločili 1.000 ton krav in telet, vzredili 650 plemenskih telic in 2.650 plemenskih ovac, pridelali pa tudi 690 ton hmelja. Proti koncu obdobja bodo pričeli tudi s predelavo mleka v visokokakovostne mlečne izdelke.
Pomembne so tudi dopolnilne dejavnosti, kamor sodijo peru-tninarstvo, konjereja, čebelar- ■ stvo, pridelovanje vrtnin in zdravilnih zelišč ter seveda kmečki turizem. Število ležišč na usmerjenih turističnih kmetijah se bo v naslednjih letih povečalo za 150 in jih bo skupno že 650.
Resnično lep prapor bo Slane družine Se bolj povezal in okrepil njihovo delo
Občinski svet ZSS Mozirje
Temeljito proučevanje delavskega gibanja
Pri občinskem svetu zveze sindikatov mozirske občine so že pred leti ustanovili posebno komisijo, katere naloga Je proučevanje delavskega gibanja v Gornji Savinjski dolini. Vzrok zato je bil tudi v zmotnem prepričanju, da v dolini takšnega gibanja ni bilo. Prav zavzeto delo komisije in njena dognanja pa pričajo prav nasprotno, čemur se ob bogatem izročilu gozdarjenja, spla-varjenja in kmetijstva ne kaže čuditi.
Prvi sad prizadevnega dela je bila najprej knjižica »Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini«. Tej je sledil krajši zapis o organiziranju delavske enotnosti v letu 1944, v prihodnjih dneh pa bo izšla nova knjižica, ki je namenjena prikazu dela in življenja gozdnih delavcev v planini. Za primer so vzeli drvarje z Grohata pod Raduho. V njej bo podrobno opisano življenje drvatjev, način dela pri sečnji in spravilu lesa vse do doline, njihovi medsebojni odnosi pri celoteden-skem bivanju v planini. Te skupine so živele dokaj primitivno, pri tem izredno trdo delale. Pri opisovanju življenja drvarjev so raziskovalci posebej pazili na ohranjanje izvirnega izrazoslovja, ki nezadržno tone v pozabo. Vse skupaj bo seveda bistveno pripomoglo k boljšemu razumevanju proletariata v dolini med obema vojnama.
S tem pa delo komisije še ni sklenjeno. V načrtu je že raziskava poselskega proletariata. Zaradi zelo številčnih družin je moralo pred prvo in med obema vojnama mnogo otrok v svet s tre-
buhom za kruhom, doma pa so ostajali »strici in tete«, ki so jih izredno izkoriščali. Naslednja raziskava se bo torej lotila dela in življenja hlapcev in dekel, kar bo gotovo še posebej zanimivo.
Rečica ob Savinji
Čebelarji razvili
r	,	f
svoj prapor
Zveza čebelarskih družin občine Mozirje šteje sedem družin z 208 člani, skupno pa čebelarijo z 2.735 panji. Pomembna je ugotovitev, da se" je pomen čebelarstva, kot dopolnilne dejavnosti kmetijstva, v zadnjem času bistveno okrepil. Jasno je namreč, da kmetijstvo brez čebelarstva ne more najbolje uspevati. Tega se seveda zavedajo tudi na Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi in so zato s svojim delom krepko spodbudili razvoj čebelarstva. V prejšnjih dveh letih so imeli čebelarji zagotovljen odkup medu po dokaj ugodnih cenah. Čebe-laiji imajo z zadrugo dobre dohodkovne odnose. V mozirski občini čebelarji letno pridelajo do 30 ton medu, ki vsega izvozijo. Tako pridobljene devize v celoti namenijo za kmetijstvo, zadruga pa čebelarje oskrbuje z reprodukcijskimi materiali po zelo ugodnih cenah.
V Sloveniji in Jugoslaviji trenutno še uvažamo pretežni del čebeljih izdelkov, v razvojnih načrtih pa predvidevamo, da borrto kmalu pridelali dovolj medu in drugih čebeljih proizvodov in jih ne bo treba več uvažati. Pospeševanje čebelarstva je zato nujno in v mozirski občini se pri tem lahko pohvalijo z lepimi dosežki. S pomočjo Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in sklada za intervencije v kmetijstvu so v zadnjem obdobju čebelarji kupili 250 panjev in večje število plemenskih matic, to pa je eden redkih primerov tako dobrega sodelovanja v Sloveniji.
O uspešnem razvoju čebelarstva v Gomji Savinjski dolini priča tudi delovanje čebelarske družine na Rečici ob Savinji. Družina je bila ustanovljena pred 15 leti, prej so bili njeni člani vključenbv sosednje družine. Sprva je družina štela 14 članov, danes pa jih je 23.. Skupno imajo 382 panjev in na leto oddajo približno 5.500 kilogramov tržnih viškov medu. Želja po lastnem praporu je bita sicer stara že vrsto let, dokončen sklep pa so sprejeli konec letošnjega januarja. Zavzeto so se lotili dela in v nedeljo že razvili lep prapor.
Dokajšen strošek so zmogli s pomočjo pokrovitelja, to je bila Zgor-njesavinjska kmetijska zadruga, pa seveda s prispevki organizacij združenega dela, občinske zveze čebelarskih družin, krajevne skupnosti in čebelarjev samih. Prapor je seveda spodbuda in obveza obenem za boljše delo v prihodnje, o čemer pa pri čebelarjih nikakor ne kaže dvomiti.
Brigada Karla Destovnlka-Kajuha
Kljub mladosti zelo uspešni
V različnih krajih naše domovine v teh poletnih dneh mladi na številnih lokalnih, regijskih, republiških in zveznih delovnih akcijah neutrudno, s pesmijo na ustih, pomagajo urejati predvsem komunalne pa tudi druge probleme, ki pestijo posamezna območja.
Mladinci iz občine Velenje so v letošnjem letu že opravili nekaj
Prva taborjenja se že iztekajo
Taborniki iz občine Velenje tudi letošnje poletje preživljajo pestro. Pred dnevi so člani taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja zaključili enodnevna tabotje-nja v Zavodnjah, ki iz leta v leto-pritegnejo večje število mladih, prejšnji teden pa seje začelo tudi tradicionalno in težko pričakovano taborjenje na" Ribnem. V prvi izmeni so se tu zbrali taborniki odreda Jezerski zmaj iz Titovega Velenja ter pod skrbnim vodstvom svojih vodnikov izpopolnjevali taborniške veščine ter preživljali prijetno letovanje. Jutri se ta prva skupina tabornikov vrača domov, v naslednji izmeni pa jim bodo v Kajuhovem taboru sledili taborniki iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
1. julija je zaživel tudi tabor v Savudriji. Tu se bodo najprej zvrstili nekateri gostje, nato pa taborniki iz naše občine.
lokalnih delovnih akcij, prejšnji teden pa se je iz Bosne in Hercegovine vrnila brigada Karla De-stovnika Kajuha, ki je sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji Tuzla 85. Naše brigadirke in brigadirji so tu skupno še s štirimi drugimi brigadami v prvi izmeni pomagali urejati ceste ter korito reke Jele.
V brigadi, ki je bila v Tuzli od
6. junija do 1. julija je bilo 43 brigaditjev. Žal je tokrat primanjkovalo srednješolcev in kot vedno študentov, zato pa se je akcije udeležilo kar 17 osnovnošolcev. Seveda je Jbil tako uspeh — drugo mesto vHej izmeni — toliko večji, osvojeno republiško priznanje in trak akcije pa več kot zaslužena.
Krajevna organizacija ZRVS Konovo
Povsod čutijo njihovo delo
Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Konovo skupaj z aktivom Paka šteje 57 članov, v zadnjem času pa je močno poživila delo. Zlasti so povečali aktivnost vseh članov, pa tudi sicer so starešine aktivni v vseh krajevnih dejavnikih, saj skoraj ni aktivnosti, kjer ne bi sodelovali. Se posebej so se izkazali pri pripravi in izvedbi zadnjega krajevnega samoprispevka. Plod uspešnega dela tamkajšnje krajevne organizacije ZRVS je tudi uspešno sodelovanje z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, društvi in krajevno skupnostjo. Zelo dobro sodelujejo z borčevsko organizacijo, socialistično zVezo la mladino.
Prav mladina se je na zadnjem tekmovanju s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki ga je izvedla krajevna organizacija ZRVS, najbolj izkazala, tako po številu ekip, ki se jih je tekmovanja udeležilo, kot po uspešnosti, saj je tudi prvo mesto osvojila prav ekipa mladih. Sicer pa vodstvo krajevne organizacije ZRVS ni preveč
Martin Briinik: »Poživiti ramo delo aktiva ZRVS Paka«
zadovoljno z udeležbo starešin na tem tekmovanju, zlasti starešin iz aktiva Paka, saj je bil na tekmovanju le en član. Res je, da je bilo prav ta dan hkrati več prireditev, vendar to nikakor ne more biti opravičilo za tako
skromno udeležbo. Zato so v krajevni organizaciji Konovo sklenili, da bodo jeseni za zamudnike tekmovanje ponovili.
Poleg tega bodo jeseni izvedli še drugi del usposabljanja in preverjanja znanja rezervnih vojaških starešin, je povedal predsednik krajevne organizacije ZRVS Konovo Martin Brišnik in nadaljeval: »Skupaj z vsemi družbe-no-političnimi organizacijami našega kraja bomo ob dnevu oboroženih sil v sodelovanju s pripadniki teritorialne obrambe pripravili svečano proslavo. Nadalje bo naša skrb poživiti delo aktiva ZRVS Paka-in redno izvajanje načrtovanih aktivnosti občinske konference ZRVS. Precej časa bomo namenili pripravam na delovno in volilno konferenco. Zlasti smo pozornost posvetili evidentiranju kadrov za novo vodstvo. Menim, da nas letošnjo jesen čaka veliko dela, zlasti zato, ker je naša želja in obveza, da vse zastavljene naloge uspešno izvedemo in jih uresničimo tako, kot smo si jih zastavili.«
B. Mugerle
gorenje
OORENJK RAZISKAVI IN RAZVOJ
Komisija za delovna razmerja DO Raziskave in razvoj oglaša naslednja prosta dela In naloge
SAMOSTOJNI TEHNIK
na področju grafičnega oblikovanja
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	srednješolska izobrazba
—	4 leta delovnih izkušenj na področju oblikovanja
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku za delovna razmerja.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje z oznako »Prijava na oglas v OO Raziskave in razvoj«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
ABA OPTIKA FOTO
NOVO
Pregled oči in izdelava očal v 24. flreh V očesni ordinaciji
ABA OPTIKA - FOTO, Titovo Velenje na Prešernovi 7 (tel. 853-639) vairj okulist pregleda oči. V servisu pa vam izdelajo očala (če so stekla na zalogi) v 24. urah. Recepti so registrirani pri skupnosti za socialne zavarovanje.
Ordinacija obratuje vsak drugi petek a pričetkom ob 15.30 od 5. julija da|Je.
Priporoča se ABA OPTIKA — FOTO, Titovo Velenje!
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1.januar-, ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški Yudar<, Kot'
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — Klgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjan? Podgoršek,. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planrnc (novinarji). * '
Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. . . ,
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP-Večer Maribor. ' '	'
Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februatja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa iproizvodov. 1 > - !'..

da Mali gospodinjski aparati Nazarje, delali so na montažni liniji in pri proizvodnji elektromotorjev, je opravilo po tri dodatne delavnike v proizvodnji, delali pa so tudi v noči od 27. na 28. junij. Sicer pa so 24. in 26. junija dosegli rekordno dnevno proizvodnjo kavnih mlinčkov, saj so jih bili izdelali po 2.800. Zavzetost pri uresničitvi tega izrednega izvoznega naročila pa so pokazali s povprečno 30 % preseganjem norm, in to kljub okrepljenemu nadzoru nad kakovostjo.
Proizvodnja in odprema 10.000 kavnih mlinčkov v dogovorjenem roku pa je omogočila tudi prodajo drugih dveh Gore-njevih malih gospodinjskih aparatov, in sicer 30.000 varilnikov in 1.210 rezalnih strojev, ki so jih prav tako že odpremili v ČSSR.
Titovem Velenju tudi srečanje pihalnih orkestrov rudarskih mest. V posameznih krajevnih skupnostih so se krajanom predstavili poleg domačih godbenikov ie godbeniki iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Senovega. Ob koncu pa so vsi skupaj zaigrali nekaj koračnic pod dirigentsko palico Ivana Marina ml. Se nekaj koračnic pred domom kulture v Titovem Velenju (—VOS—)
OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE
Maribor, Strafiška 16 a
GRADITELJI
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0180 km
MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI
Telefon (062} 39*911
THTovo veienje	y SREDIŠČU POZORNOSTI_ nas ca
Rudarji in drugi delavci REK Franc Leskošek-Luka so praznovali
Že 24. generacija mladih izšolanih rudarjev
Velenjski rudarji in drugi delavci Rudarsko—elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka so tudi letos proslavili dan rudarjev z vrsto prireditev. Osrednja proslava pa je bila na sam 3. julij — stanovski praznik rudarjev na kotalkališču povezana s tradicionalnim skokom čez kožo mladih rudarjev u rudarski stan.
Te osrednje slovesnosti so se poleg nekaj tisoč rudaijev v slavnostnih oblačilih in drugih delavcev reka ter prebivalcev Titovega Velenja udeležili tudi mnogi gostje, med njimi predsednik slovenskih komunistov Andrej Marine, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič ter podpredsednica republiških sindikatov Francka Her-ga.
Vse zbrane, predvsem pa mlade rudarje, je nagovoril Štefan Meršak, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata rudnika lignita Velenje. Posebej je poudaril, da teče proizvodnja v vseh delovnih organizacijah Reka po sprejetih načrtih, žal, pa se to ne odraža na finančnem rezultatu njihovega dela. »Iz meseca v mesec se borimo za likvidnost kombinata, najemamo kredite za izplačila osebnih dohodkov in nabavo reprodukcijskega
materiala, za najete kredite pa plačujemo visoke obresti,« je posebej poudaril. Svoj slavnostni govor je sklenil z naslednjimi besedami: »Mi, delavci Rudarsko elektroenergetskega kombinata smo pripravljeni dati svoj delež k izboljšanju našega gospodarske-
skok čez kožo pomeni, da stopate med borce za nove tone premoga, med ustvarjalce boljših delovnih in življenjskih razmer, boljšega družbenega in kulturnega standarda. Takšne cilje bomo lahko dosegli s skupnimi napori, tovarištvom, razumevanjem in
PRIZNANJA IN NAGRADE
Na predvečer 3. julija dneva slovenskih rudarjev je bila v domu kulture v Titovem Velenju slavnostna seja delavskega sveta sozda Rek, na kateri je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miran ArzenSek podelil odlikovanja predsedstva SFRJ 36 delavcem kombinata za njihovo vestno in požrtvovalno delo ter za njihov vsestranski prispevek k razvoju naše družbe.
Red dela z zlatim vencem je prejel Jože Ambrožič, Red zaslug za n^rod s srebrno zvezdo Danici Verbovšek, Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Stanislav Cevzar, Tomo Conkaš, Franc Deberšek, Jakob Dušak, Jurij Globačnik, Ciril Gorenje, Slavke Grašič, Ivan Horvat, Anton Javomik, Ivan Jezernik; Anton Kragolnik, Stanko Kukec, Ivan Lesjak, Vlado Mance, Marjan Praznik, Rafael Rednak, Dragan Rogič, Ivan Smid, Štefan Štrucl, Alojz Udovič, Bogdan VKnar, Štefan Zalokar in Marija Zapušek-Planine. Medaljo zaslug za narod so prejeli: Franc Blatnik, Jož Drobež, Ivan Grudnik in Anton Tasič, medaljo dela pa: Albreht Ovčar, Janez Petrič, Adolf Pirtovšek, Ivan Skomišek, Ivan Strmčnik, Franci Škaija in Vladislav Špegelj.
Na slavnostno sejo so povabili tudi 253 delavcev, za katerimi je za 20 let zvestobe in trdega dela na Reku. Njim je izročil posebna priznanja in jim čestital za dolgoletno zvestobo predsednik poslovodnega odbora Rudarsko elektroenergetskega kombinata Slavko Janežič.
ga položaja. To smo že večkrat dokazali in ni nas strah nalog, ki so pred nami. Pri izpolnitvi svojih obljub in proizvodnih načrtov pa še posebej računamo na vas, dragi mladi rudarji, ki danes stopate v naše stanovske vrste. Vaš
nesebičnim delom ne samo v rudniku, ampak tudi v okolju, kjer živimo.«
Nastopil je najlepši trenutek za mlade rudarje. — tradicionalni skok čez kožo. V imenu zbora rudaijev je napovedal vodja »ce-
remoniala« Franc Avberšek prisegel, da bodo tudi 24 generacijo mladih izšolanih rudaijev sprejeli v rudarski stan po starem in trdnem rudarskem običaju. Najprej so jubilejni skok opravile starešine, rudaiji, ki so pred 20-Ieti skočili v rudarski stan. Nato so začeli stopati na sodčke novinci in preden so opravili svoj skok, je vsakdo povedal geslo. Prvi je dejal: »Praznik danes jaz slavim, med vas rudarje si želim. Dober rudar bi rad postal, zato izpil bom čašo to, da lažje bo čez kožo šlo ...« v
Ko so vsi opravili ta zanje pomemben skok, so slovesno zaobljubili, da bdo ostali zvesti svojemu poklicu — rudarju, da bodo zvesto stopali za rudarsko zastavo, se nenehno izpopolnjevali in da bodo sledili Titovi poti. Eden od njih se je nato zahvalil v imenu vseh, kolektivu Reka in šolskemu centru ter vsem predavateljem za nesebično pomoč pri triletnem šolanju, dekleta so jim razdelila rdeče nageljne kot znak ljubezni. Fantje so nato predali svojim maljšim tovarišem simbol rudarske šole — ključ in rudarsko svetilko, stekli so nato na tribuno med starejše rudarje, ki so jih s čvrstim stiskom roke sprejeli v svoje vrste, v rudarski stan.
(Nadaljevanje s 1. str.)
Novinarji so se po konferenci udeležili tudi slovesnosti, ki so
jih v obeh tozdih pripravili ob tem velikem delovnem uspehu. Ob 12.10 je tekoči trak zapustil
jubilejni hladilnik, nekaj minut kasneje ob 12.28 pa še jubilejni pralni stroj.
Le za trenutek je zastalo delo v obeh tozdih, aplavz pa so dopolnili takti godbe Zarja iz Šoštanja.
Potem pa so prizadevni delavci ponovno zavihali rokave in stopili proti novi, recimo desetmili-jonti številki naproti.
B. Zakošek
Tozd Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje
V štirih dneh dodatnih 10 tisoč kavnih
mlinčkov za izvoz
iz temeljne organizacije združenega dela Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenja Gospodinjski aparati so v petek, 28. junija odpremili 10.000 kavnih mlinčkov, ki so jih dodatno izde^ lali za prodajo v Češkoslovaško socialistično republiko.
Izredno naročilo za 10.000 kavnih mlinčkov je dobilo Gore-
nje 21. junija. Delavci tozda Mali gospodinjski aparati Gorenje so sklenili, da bodo z dodatnim delom v željenem roku, to je do 28. junija, izdelali in odpremili naročniku 20.000 kavnih nlinč-kov, Gorenje Commerce pa je pravočasno zagotovil potreben reprodukcijski material.
50 delavcev Gorenjevega toz-
Gorenje Procesna oprema Titovo Velenje
Prvi računalniki »DIALOG«
V tozdu Proizvodnja terminalnih in računalniških naprav Gorenja Procesna oprema so do konca junija izdelali prvih 50 računalnikov »Dialog«. f
Prve računalnike »Dialog« so namenili delovnim organizacijam Gorenje in kupcem za testiranje sistemov, ki bodo ob delu izdelali uporabniški software (malo gospodarstvo, zdravstvo, upravne službe). Tovarniška cena računalnika »Dialog 20 P« je 800.000 dinarjev, tiskalnika pa 280.000 dinarjev.
' Omeniti velja, da je v Gorenju iProcesna oprema stekla tudi pro-
izvodnja tiskalnikov RGB 105, ki jih izdelujejo s sodelovanjem z Robotronom iz Nemške demokratične republike in Birostro-jem iz Maribora.
V Gorenju Procesni opremi si prizadevajo, da bi kar najhitreje okrepili sposobnosti računalnika »Dialog 20« in razširili področje uporabe.
Pričakovati je mogoče, da bodo v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema letos izdelali 300 računalnikov »Dialog 20«( pri čemer bo prišla na tržišče druga serija, petdesetih .računalnikov septembra. , ,
Najprej je bil končan petmilijonti hladilnik ...
Rudarska kolonija je tudi letos pritegnila veliko ustvarjalcev. Poleg Šaleških likovnikov so se je letos prvič udeležili tudi študentje ljubljanske akademije za likovno umetnost
... nekaj minut kasneje pa še pralni stroj
S skokom t radarski sta*
Svetiljke ia kljača me potrekajemo reč
4. stran ★ fiaS CSS
NASI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje -k
11. julija 1985
Vinska gora
Želja krajanov v zaselkih Pirešica in Lipje v krajevni skupnosti Vinska gora, da bi zgradili pre-potrebni avtobusni postajališči segajo že v leta med 1974 in lS^, ko so tam gradili novo cesto. Stara cesta namreč ni dovoljevala gradnje teh postajališč zaradi prevelike strmine. Postajališči sta za vse prebivalce omenjenih zaselkov velika pridobitev, saj jim bosta občutno skrajšali nepotrebno pešačenje. Zlasti pa sta novi postaji pomembni za šolske otroke, ki so se doslej na prometnici soočali z velikimi nevarnostmi. Tamkajšnji gradbeni odbor je prepričan, da bodo avtobusne čakalnice nared do krajevnega praznika, ki ga Vinska gora slavi 21. julija.
Predsednik vaške skupnosti v zaselku Pirešica in delno v Lipju, Stane Lesjak, nam je še povedal, da so že pridobili vsa potrebna soglasja za gradnjo in da predra-
čun Cestnega podjetja Celje znaša 2 milijona dinaijev. Od tega bo skis Žalec prispevala 460.000 dinarjev, krajevna skupnost Vinska gora 300.000, krajani obeh zaselkov pa bodo z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom zbrali približno 100 starih milijonov dinarjev.
V Vinski gori pa se srečujejo še z enim problemom. To je potok Pirešica, ki poplavlja. Zato so se tamkajšnji krajani, ki imajo ob tem potoku njive in travnike, odločili zž regulacijo potoka. Akcija teče že vrsto let, vendar pa se zatakne pri denarju. Letos so se tega vprašanja lotili zelo resno in k sodelovanju povabili kmetijsko zadrugo Savinjska dolina, TZO Petrovče, na pomoč pa. jim je priskočila tudi krajevna skupnost Vinska gora. Zbrati so namreč morali okoli 30 starih milijonov, od tega je zadruga prispevala 13 starih milijonov, osta-
, lo pa so prispevali kmetje sami, glede na velikost zemljišča ob potoku. Prispevek znaša od enega do dveh starih milijonov.
Zdravko Cvikl, predsednik režijskega odbora za regulacijo potoka Pirešica, je še povedal, da s tem posegom regulacija še ni povsem končana in jo bodo jeseni nadaljevali. Prav tako si prebivalci zaselkov Pirešica, Lipje in drugih močno prizadevajo, da bi do letošnjega krajevnega praznika posodobili in razširili prene-katero cesto, ki je za njihov kraj izrednega pomena. Sem predvsem sodijo zelo zahteven preboj v Lipjah, širitev ceste ter cestišča na ovinkih od Pirešice do pokopališča in naprej do Janškovega sela ter podobno. Kot nam je povedal Franc Kugler, predsednik režijskega odbora za obnovo in širitev cest, so krajani prostovoljno prispevali po 200 starih tisočakov na gospodinjstvo.
B. Mugerle
Slovenski vrtnarji so slavili
Brigada Šmartno 85
»Znamo narediti tudi kaj koristnega!«
Člani osnovne organizacije ZSMS v Smrtnem ob Paki so gotovo med naj-marljivejšimi v naši občini. Letos so resnično prizadevni, saj so vložili precej truda pri urejanju okolice obnovljenega kulturnega doma, pomagali v raznih dragih akcijah, kljub temu pa so imeli še dovolj moči, da so zadnje dni preteklega meseca pripravili že petič lokalno mladinsko delovno akcijo Šmartno 85.
Predzadnji dan smo jih obiskali v taboru. Nekateri so bili ravno pri kosilu v nekoliko oddaljeni brunarici, zopet drugi so se že vrnili in polegli po blazinah v Šotorih, brigadirke pa so druga za drugo odhitele v kopalnico. V brunarici je ostal »glavni štab«, ki je razpravljal o tem, kako bodo pripravili taborniški krst in še nekatere druge igre ter kako naj bi »zgledal« zaključek letošnje delovne akcije Šmartno 85. Ja, pa še o glasilu so spregovorili nekaj besed ter o udeležencih parade za rudarski praznik. Takole je opisal začetek letošnje komandant Peter Kovač. »Želje ter po-
trebe po lepo urejenem okolju in vzdrževanih športnih objektih v kraju ter prepričevanje starejših krajanov, da mladi poleg lumparij lahko naredimo tudi kaj koristnega, so nas vodili do te akcije. Letos je bila to že peta. Vse so dosegle svoj namen. Ko letos opazujemo športne objekte, vidimo, da smo opravili velika dela: pobarvali ograje, na novo pleplastili igrišče, uredili okolico ... Življenje v taboru — pravo brigadirsko: norčij, smeha in seveda tudi dela je bilo na pretek.
Na letošnji delovni akciji Šmartno 85 je krampalo, lopatalo, skratka delalo 40 mladincev, v vseh petih akcijah pa 209. Skupaj so opravili v teh letih preko 10500 udarniških ur v vrednosti okrog dva milijona dinarjev. Na samo letošnji so mladi za urejanje športnih objektov in njihove okolice porabili približno 1500 prostovoljnih ur, vrednost del pa je znašala 500 tisoč dinarjev.
Kaj in kako je potekala letošnja mladinska delovna brigada Šmartno 85? Pa prepustimo besedo brigadirjem samim:
Jamarski klub Topolšica
Cvetje na jezerski gladini je bilo znova vredno občudovanja
Savinjski gaj
jezerski gladini poskrbeli člani društva slovenskih vrtnarjev, ki so to priložnost izkoristili za razvitje svojega prapora. Društvo je bilo ustanovljeno jeta 1973 in ima sedež v Celju. Danes združuje preko 900 slovenskih vrtnarjev, njegov namen pa je združevanje vrtnarjev, predvsem glede na strokovno plat, saj lahko le tako sledijo širšemu družbenemu interesu ohranjanja lepega okolja in ozelenjevanja lepe slovenske dežele. Društvo za člane prireja strokovne seminarje in druge oblike usposabljanja, izlete in ekskurzije po domovini in tujini ter delovna srečanja in družabne prireditve, ki so v največji meri namenjene kultivira-nju celotne družbene javnosti.
Odgovor na vprašanje zakaj so svoj prapor razvili prav v Mozirju je zelo enostaven. Sami slovenski vrtnarji pravijo, da so delovni in ustvarjalni prebivalci Mozirja takoj po ustanovitvi društva slovenskih vrtnarjev pokazali velik interes za sodelovanje.
Skupno so pričeli urejati nekdanjo mozirsko gmajno, ki je bila v tistem času pretežno namenjena odlaganju smeti in odpadkov. In iz tega smetišča je nastala enkratna razstava cvetja v naravi, dopolnjena s čudovitimi primerki narodopisnega izročila Gornje Savinjske doline, upravičeno imenovana »park slovenskih vrtnarjev«, edinstvena v naši ožji in širši domovini ter znana po vsem svetu. To večletno pristno sodelovanje, pri čemer nikakor ne kaže spregledati velike vloge, dela in naporov mozirskega vrtnarja Jožeta Skornška, je slovenske vrtnarje in prebivalce Mozirja in okolice zbližalo v takšni meri, da vrtnarji vse svoje večje prireditve pripravljajo prav v Mozirju, ob svojem enkratnem cvetličnem parku. Priznanja vreden zgled, ki je obet in obveza obenem, da bo tako, ali še boljše, tudi v prihodnje.
Janko Rakun je
sodeloval na letošnji brigadi tretjič: »Ja, kar v redu je bilo. Letos so bili brigadirski dnevi precej manj naporni kot pretekla leta.
Športne objekte smo urejali od 7. do 15. ure, popoldan pa smo namenili . športnim aktivnostim in zabavnim igram. V taboru je bilo zelo prijetno. Bili smo prijetna druščina, ki je ob tabornem ognju rada zapela, se poveselila. Kaj smo delali? Barvali ograje okrog rokometnega in nogometnega igrišča, »splanirali« okolico, na novo preplastili nogometno igrišče,... Tabor smo zapuščali vsi veseli in zadovoljni, saj smo se ponovno odločili za takšen način urejanja in vzdrževanja športnih objektov, ki jih uporabljamo kot aktivni športniki ali kot gledalci na športnih prireditvah. Čez leto dni znova na svidenje.«
Krista Polak:
»Brigadirsko življenje mi je všeč, zato sem se letos že četrtič vključila med šmarške brigadirje. Ob veseli družbi človek pozabi na napro-no delo.
Precej smo imeli v taboru razgibano športno zabavno življenje, premalo pa je bilo kulturnega. Sodelovala sem že na zvezni akciji na Krasu. Končala sem tretji letnik tekstilne šole v Celju. Poleg petih dni v tej brigadi bom počitnice preživela ... Vsega pa ne izdam.«
Onesnaženje kraških jam na Lomu ogroža vodne vire
Prejšnjo soboto sta se dva člana jamarskega kluba Topolšica podala na trening z željo, da bi izpopolnila vrvno tehniko plezanja v jamah. Ker sta želela hkrati opraviti še kakšno koristno delo, sta si za cilj izbrala Lesnikovo brezno na Lomil, ki še ni bilo dokumentirano. S seboj sta zato vzela tudi ustrezne merske instrumente.
Brezno sta našla brez težav, čeprav je vhod vanj precej majhen; uspela sta ga tudi izmeriti, trenirati pa nista mogla, saj se je po jami širil neznosen smrad razpadajočega teleta, ki je ležalo na dnu brezna.
Zaradi težke dostopnosti in majhnega vhoda je malo verjetno, da je tele samo zašlo in padlo v brezno, kar se sicer dokaj često dogaja, če vhodi v jame niso zavarovani. Torej je edina logična razlaga, da je nekdo nesrečno (verjetno poginulo) tele vrgel v jamo.
Ni moj namen iskati krivca, vendar pa bi ob tem dogodku želel opozoriti vse tiste, ki mečejo poginjene živali in razne druge odpadke v jame ali celo uporabljajo jame, razpoke in druge
Janez Simonič je
bil med najmlajšimi udeleženci brigade Šmartno 85: »Končal sem 7. razred osnovne šole. Hotel sem spoznati brigadirsko življenje in sem se pridružil »udarnikom«. Kar vse mi je bilo v taboru všeč. Delo ni bilo pretežko, popoldnevi pa zelo pestri. Pred odhodom smo vsi sklenili, da moramo s takšnim načinom urejanja športnih objektov v kraju nadaljevati, pritegniti medse še več mladih, saj vemo, da kar naredimo sami, znamo bolje varovati.«
prehode v podzemlje za odvod gnojnic in odplak, na nepopravljivo škodo, ki jo tako povzročajo.
Hrib Lom sestavljajo pretežno triadni apnenci, zato je njegovo površje tipično kraško. Se bolj kraško pa je podzemlje, ki je zelo razpokano in prevotljeno. V ta svet ponikne pravzaprav vsa deževnica, ki pa je ni malo, če upoštevamo, da je povprečje padavin na tem območju 1300 mm/ m2.
Te vode se pretakajo po podzemnih kanalih in razpokah in na svoji poti izpirajo tudi prej omenjeno umazanijo, ki zaradi človeške malomarnosti in neodgovornosti zaide v kraške jame.
Kot da ni že dovolj vseh kemičnih pripomočkov, ki jih uporabljamo v kmetijstvu in vseh drugih onesnažujočih delcev, ki zaidejo na to področje.
Takšna umazanija je seveda leglo raznih virusov in voda jih odnaša s seboj. Ko voda priteče do piezometrskega nivoja se tam zbira. Večji del je nato izteče na prosto in Topolščani te izvire izkoriščajo za svoje vsakdanje potrebe po pitni vodi. Nekaj podzemne vode pa pronica Se g\o-blje pod Lom, kjer se segreje in priteče na plan kot termalna voda. Vsa ta voda zaradi takšnih onesnaženj izgublja svojo vrednost, lahko pa postane tudi higiensko oporečna.
Za konec bi dodal še to, da se jamaiji vedno pogosteje ubadamo tudi s problemom onesnaženja krasa in kraških jam. Na Krasu, kjer imajo stalne težave s pitno vodo, posvečajo problemu onesnaženja vedno večjo pozornost in proti kršiteljem ostro ukrepajo. Osamlemu krasu, kakor sodi tudi Lom, pa te skrbi zaenkrat še ne namenjamo.
Slavko Hostnik
Gasilci občine Mozirje
GD Gorica najboljše
Občinska gasilska zveza Mo-ziije je v nedeljo pripravila občinsko tekmovanje članskih desetin za memorial Matevža Ha-ceta. Prireditelj tekmovanja, bilo je na nogometnem igrišču v Ko-karjah, je bilo gasilsko društvo Gorica. Gostitelji niso bili nič kaj gostoljubni, saj so slavili v obeh konkurencah in tako s pokali in priznanji že prenatrpane prostore svojega doma še dodatno »obremenili«. Sicer pa velja poudariti, da je bila organizacija nedeljskega tekmovanja zares odlična, tekmovanje je teklo hi-
tro in brez vsakršnih zapetljajev. Organizacijo in znanje ter usposobljenost gornjesavinjskih gasilcev je še posebej pohvalil tudi poveljnik savinjskega območja, višji gasilski častnik Anton Gros iz Žalca.
Skupno je nastopilo 19 desetin, 5 pri članicah in 14 pri članih. Še vrstni red — članice: 1. Gorica ob Dreti, 2. Mozirje, 3. Radmiije, 4. Ljubno in 5. Nova Štifta; člani: 1. Gorica ob Dreti, 2. Gornji grad, 3. Nazaije, 4. Radmiije, S. Pobrežje itd.
Vrsti že dolga leta uveljavljenih turističnih in narodopisnih prireditev v Gornji Savinjski dolini se je pred nedavnim priključila še ena. Beseda je o »kresni noči«, ki so jo skupaj s slovenskimi vrtnatji in gornjesavinjski-mi lovci, pripravili Mozirjani.
Zanimivosti v teh dneh vsekakor ni manjkalo- Lovska družina Mozirje je bila prireditelj letošnjega dneva gornjesavinjskih lovcev. Posebej seveda velja omeniti razstavo trofej lovcev mozirske občine v domu Partizana, ki je bila prava paša za oči, resnici na ljubo pa velja povedati, da so mladi, in tudi malo manj mladi, pogrešali znanega gornje-savinjskega medveda, ki ga tokrat iz takšnih ali drugačnih razlogov na razstavi ni bilo. Sicer
pa so lovci poleg tega poskrbeli še za lovske filme, priredili so strelsko tekmovanje in sodelovali na osrednjem delu »kresne noči«.
Ta osrednji del je bila pisana in bogata (vetlična povorka, dopolnjena z baklado in ognjemetom, ki je čudovito dopolnil cvetje na gladini ribnika ob Savinjskem gaju, prav tako prispevek slovenskih vrtnarjev. O prijetnem družabnem vzdušju od petka do nedelje, h kateremu je svoj prispevek »nepričakovano« dalo tudi vreme, ostalih udeležencev v tem slavju seveda ne kaže spregledati, seveda ni treba razpravljati. Celo dokaj številni tuji turisti se sproščenemu razpoloženju kar niso mogli načuditi, ob svoji znani varčnosti in ob vseh naših težavah seveda. Lepo in. prijetno pa je vendarle bilo.
Pa tudi slavnostno. Za to so poleg obilice lepega cvetja v povorki in na
Razvitje prapora je nov dosežek v delovanju slovenskih vrtnarjev
Janko Kopušar:
»S pomočjo TVD Partizan smo šmarški mladinci znova zavihali rokave in »spravili pod streho« še eno, tokrat peto delovno brigado Šmartno 85. O njej lahko rečem nekaj pohvalnih besed, pa tudi nekaj kritičnih. Velikd smo delali in izpolnili program. Treba paje reči, da smo pričakovali več pomoči od članov ostalih sekcij TVD Partizan, težave so imeli nekateri brigadirji z dopustom. Kakšnih večjih gradbenih del nismo opravili. Uspehi so tako premalo vidni, zato nekateri krajani še vedno menijo, da naše delo ni potrebno.«
Gasilci in gasilke so pokazali zares zvrhano mero znanja in spretnosti
Ivan Lipičnik
Ivan Lipičnik — mož, ki ga ■nogi poznajo, še najbolj pa ■lajši vozniki. Ivan jc namreč iaštruktor pri velenjskem združenju šoferjev in avtomehftnikov.
Povsod ga človek sreča in vidi, le takrat, ko ga išče, ga ne najde. Ob teh besedah se je samo nasmehnil, podal roko in vprašal o namenu našega obiska. »Ne teče mi preveč jezik. Ni vsak za vse. Eni so za politiko, drugi pa smo za delo,« se je pošalil. Kasneje smo spoznali, da ni ravno tako. Res pa je, da se Ivan rad smehlja in da izbira besede.
Inštruktor je že od leta 1969 dalje. Pred petimi leti pa je začel poučevati tudi prvo generacijo voznikov C kategorije v Titovem Velenju. S stoenko in tovornjakom s prikolico je Ivan nerazdružljiv prijatelj. Vsako leto nauči voziti osebni avtomobil ali tovornjak 135 do 140 kandidatov, do sedaj pa je prevozil samo s tovornjakom približno 200 tisoč kilometrov. Ob teh številkah kar hifro doda: »Nad uspehi mojih kandidatov se ne smem pritoževati, saj je med njimi le malo takih, ki opravljajo izpit večkrat. Kandidate želim kar najbolje pripraviti in naučiti. Trud resnično ni zaman.«
O svojem poklicu — kot vsak poklic — po svoje lep, težak, odgovoren. Lep — ker vidiš marsikaj, pri opravljanju nalog si nekje tudi samoLtojen. Nevaren — nevarnost povsod reži. Človeka takšno delo psi-ično precej utrudi. »Z eno nogo si v grobu, z drugo pa v zaporu.« Ivan je edini inštruktor v velenjski občini za vse kategorije, od A do D.
Svojo odločitev za ta poklic takole opravičuje: »Svoje je naredilo veselje do avtomobilov, levji delež pa ima pri tem tudi bolezen. Najprej sem se izučil za mizarja. Ker pa sem postal alergičen na prah, sem dleto, žago ter ostalo mizarsko orodje zamenjal za krmilo avtomobila. Da sem še danes to kar sem, — ja, »pomaga« mi
jeklena volja in zvrhana mera veselja. Če tega ne bi bilo, ne vem, kaj bi danes delal. Pridejo trenutki, ki te vržejo »s tira«. Ko se vse skupaj malo umiri, se kolo življenja vrti naprej.«
Ivan pravi, da mnogokrat mladim težje dopove, da gre za njegovo varnost. To, da ga toliko in toliko časa učiš voziti po predpisih za celo življenje in
ne le zi izpitno uro, težko razumejo. Človek odgovarja za vsako stvar. Majhna neprevidnost in neodgovornost vozniku nakoplje na glavo mnoge posledice.
Kogarkoli vprašamo o prostem času, je odgovor vedno enak: nimamo ga. Ivan ni nobena izjema. Poklic inštruktorja zahteva precej odrekanja. Ni osemurnega delovnika, prav tako ne praznikov in nedelj, saj imajo kandidati prav takrat največ časa. Če pa si le oddtrga kakšno uro! Sem pri hiši, ki jo gradim, in se tako sprostim.« Izleti so v njegovi družini bolj redki. Rad vozi, če se le da, pa je rad doma.
Zaklepetali smo se. Mimogrede je Ivan pogledal na uro: »Joj, treba je delati, pa na svidenje.«
Ob prazniku šoferjev in avto-mehanikov, 13. juliju, pa vam Ivan želimo, kaj neki drugega — kot srečno in varno vožnjo.
ODMEVI NA ČLANEK # ODMEV!
»Tudi tako je lahko slovo«
Ne more vam biti neznano, starši naših osmošolcev, da so šolska vrata za vsakega izmed vas, i skozi vseh osem let na široko odprta. Vedno smo se radi pogovarjali o vzgojnih in učnih uspehih ali težavah naših otrok.
Tadi tokrat je šlo za vaše otro-i in še vedno naše učence. Niste i strinjali z našo odločitvijo, da valeta odpade. Ukrepali ste po tvoje, ae da bi nas vprašali, zakaj ■o sprejeli tako odločitev.
Kako lahko trdite, da nismo ■di smisla za humor, strpnosti droma, da nismo znali osebno-tao zrelo reagirati?
Kako ste bili lahko prepričani, a je osmošolcem valeto nujno j oaogočiti, »da so se po osmih le-1 le poveselili in poslovili.« Mimogrede, naši osmošolci so e vrnili s tridnevne ekskurzije ob , kjer so se lahko povese-
Če se z našo odločitvijo niste , zakaj se niste oglasili v
šoli, da bi skupaj ugotovili, kaj je pripravljen kulturni program, kaj lahko imenujemo nagajivost, humor, do kod naj bi segala učiteljeva strpnost?
Pomoč, kakor imenujete svoje posredovanje v obliko valet izven šolskega prostora in učiteljem navkljub, ima lahko velik negativni vzgojni vpliv, kot ga ima pač vsako neskladno vzgojno ukrepanje. Tu ne gre le za osmošolce, ampak tudi za učence mlajše od njih. Zavedamo se, da tudi pogovarjanje preko časopisa ne more biti vzgojno za naše otroke, ki jih vzgojitelji, učitelji in seveda starši želimo čim bolje vzgojiti. Zato upamo, da bomo v prihodnje, kakor že vrsto let pred tem, vse reševali strpno za šolskimi vrati.
Ker dvomimo, da so pod podpisom »starši osmošolcev« vsi starši, se opravičujemo vsem tistim, ki so se z našo odločitvijo strinjali^
Ravnateljstvo šole
11. julija 1985
■k- Titovo Velenje
SREČANJA
•k stran 5
ajevna organizacija RK Cirfcovce
Človekoljubnost ni zatajila
zbirala krvodajalec, ki bi darovali kri za ponesrečenko. Teren je zelo razgiban in težak, vsaka hiša stoji skoraj na svojem hribu. Kljub temu se je splačalo potruditi. Naši krajani so ie večkrat izkazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku in tudi tokrat za nama niso zaprli vrat, ne da nama ne bi obljubili pomoči,« nam je pripovedoval pred tremi dnevi predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce Franc Jur-ko.
Tri dni ponesreči se je sedem krajanov te krajevne skupnosti odpeljalo v Ljubljano, kjer so darovali kri za
O delu krajevne organizacije Cirkovce gotovo danes ali morda še nekaj dni kasneje ne bi pisali, če n« bi ■jeni člnni pripravili akcije in izkazali človekoljubnost, kateri ne najde anofo poaaemalcer.
»Zadnje dni meseca junija se je kaečki gospodinji v Cirkovcah, ime ■i toliko pomembno, zgodila nesreča. Pri žaganju drv ji je sekular (drezal tri prate. Novica se je hitro razširila po naši krajevni skupnosti In člani krajevne organizacije Rdečega križa smo stopili takoj v akcijo. Skupaj ie z enim članom naSega od-- bora sva stopila od hiše do hife In
Franc Jurko: »Akcija je takoj stekla in je bila tudi zelo uspešna«
svojo ponesrečeno krajanko. »Na roko«, je možu ponesrečenke »šel« tudi Vegrad, kjer je bil ta prej zaposlen, in mu brezplnčno odstopil kom-bi za prevoz krvodajalcev v Ljubljano.
K temu ni knj dodati. Morda le to, da bi takšna človekoljubnost in skrb zn človeka dobila še več posnemal-cev. Nesreča nikoli ne počiva. Morda bosta potrebovali to življenjsko tekočino ali kakšno drugo obliko pomoči že jutri prav vi.
Peter Rezman: Pesmi iz premoga
»Verzi, pustite mi kri!«
Petdeset let se je življenje prepletalo z glasbo
Kdo ve, aH sta pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v Zaječar-ju, verjela, da si bosta zvestobo obljubila še enkrat, v povsem drugačnih okoliščinah, obdana s tremi otroki, vnuki in pravnukoma, po tolikih letih skupnega življenja, ves čas prepletenega z glasbo? Morda sta, a kasneje, ko je prišla bolezen ... »Nisva si mislila, a če se mlad poročiš...«
Ivan Marin starejši in Marija Marin. Kdo od Velenjčanov ne pozna tega dolgoletnega profesionalnega kapelnika, kdo še nikdar ni slišal njegovih koračnic, sploh tiste prve — Pozdrav Velenju — nepogrešljivih ob vsakem prazniku? Samo Marija, njegova žena pa ve, kako so nastajale, koliko truda je vloženega vanje, koliko neprespanih noči.
Oba sta se rodila v revirjih, Rdečih revijih, med naprednimi rudarji, izmučenih od dela in iskanja pravičnejšega sveta, Marija 19(8. leta v Zagorju ob Savi, Ivan pa leta 1912 v Trbovljah. A življenje ju je združilo v Srbiji, kamor je šel Marijin oče za kruhom in kjer je v rudniku Rtanj izgubil življenje, kamor je zaradi
nezaposlenosti prišel tudi Ivan. Spoznala sta se. Marija mlada gimnazijka in Ivan ključavničar ter glasbenik.
Ves čas pa se je njuno življenje prepletalo z glasbo, pestro in bo-
gato je bilo. Ivan gre še danes rad z velenjskimi godbeniki, še danes rad poprime za taktirko in še danes komponira. Lansko leto je bilo bogato, nastale so tri nove koračnice: Šaleška dolina, Jubi-
s

Danes imata veliko veselje z vnuki in otroki. Obiskujejo se, radi se imajo. »Oni radi prihajajo k nama, midva greva rada k njim. Je že tako, da velja staro pravilo, mladi in stari ne gredo skupaj. Tam, kjer žive v skupnem gospodinjstvu ni dolgo miru.«
lejna in Naš čas, pripravlja pa že Šopek cvetlic. Marija pa veze go-blene. Natančno in lepo, da je kaj. Ne samo, da krasijo stene njunega prijetnega stanovanja, šiva jih tudi za otroke, pa vnuke. In v motive vplete misli, spbmi-ne, na delo v Šoštanju, Zdravstvenem domu in Rudniku lignita Velenje, spominja se vseh pre-čutih noči, ko so odraščali otroci, spominja se skrbi ob bolezni moža.
Tako kot je ob glasbi teklo njeno življenje, tako jo je bilo ves čas čutiti tudi ob našem pogovoru z njima. Ivan se spominja, ka-_ ko je svojemu sinu, ki danes nadaljuje očetovo poslanstvo, takrat ko je končeval osnovno šolo, polagal na srce:-»Nikar ne hodi po moji poti, tu ni kruha, večni suženj ljudi in samega sebe boš,« po tihem pa je verjetno le mislil drugače, saj je sam živel za glasbo celo življenje in še živi.
Ko smo ju povprašali, kako sta se razumela skozi teh petde-« set let, sta oba v en glas dejala: »Potrpeti je treba marsikdaj. Veliko mladih se ločuje prav zato, ker ne znajo potrpeti.«
Iščemo najstarejšo fotografijo
Danes objavljamo spet zanimivo fotografijo Šoštanja. Prinesel nam jo je Stanko Trobina iz So Stanja, stara pa je približno 54 let.
Skala.
Koliko tisoč let si bila pripeta v temi? Kljubovala času. '
Človek.
bolj jeklen kakor ti, te je zrušil.
Zgorela bosta oba. Človek in ti.
(SKALA)
O rudarski poeziji Petra Rez-mana bi morali spregovoriti že mnogo prej, ko je bil njegov odnos do tega stanovskega zapisa najintimnejši, najpristnejši. Sama stvarna opisnost v različnih prvinskih stiskah rodi elegično občutje, trd verz, ki je preprost, socialno protesten, besedno pristen in vsakdanji: Doma imam tri otroke, / njihov je kruh petnajstega ... (Izpoved). Kot je značilno za Rezmanovo pesemvzetje, vse pesmi, tako delavske kot tipično rudarske barva samosvoj kohe-zijski stil dehumanizacijskega zapisa pesmi. Pesnikove rudarske verziflkacije so tudi metrično dokaj svobodne, navadno brez ri-
darjenja so najintimnejše do so-tovarišev, so pesmi, v katerih so besede prošnje in molka, zapisane z znanim pesniškim pristopom. Jamski temni in bobneči svet, pesniku zazveni ritmično: Gruda / Za grudo / gre gruda po traku ...
In še dlje čuti Rezman: Verjamejo v srečo! / in v Barbaro morda, / a vsakdo se zamisli, / ko med plameni / Mateja spozna ... (Rudarjenja). Najtemneše slike rudarjev upodablja boleče, začu-teno. Tako veliko portretov brez lepšanja zazveni presunljivo. Z bolečimi notranjimi zlomi včasih zapile tudi ironično: Včasih pa pride, / ko rad vse pozabim, zato vsekam plavega. / / V plavem / pa vino in pir, / kričanje .../ V kričanju je mir. (Izpoved)
»Očitno je, da ta hip poetje v rudarskem življenju in delu ne zaznavajo tiste in takšne notranjosti ali sile, ki bi zmogla motivirati navdih za ustvaijalno dejanje ali pa kar za trajnejšo ustvarjalno vročičnost...« Tako je v eseju o rudarskem pesništvu v antologiji Slovenskih rudarskih pesmi zapisal Matjaž Kmecl, v kateri je dokaj obsežno zajet tudi Peter Rezman. Sigurno pa po nekaj letih, lahko rečemo desetletju, pomenijo Rezmanove Pesmi
iz premoga nov in edinstveni poskus rudarskega (delavskega) pesnenja ne le v naši občini, temveč tudi na Slovenskem.
Ni jih malo, ki ne poznajo Rezmanovih zapisov v takšni ali drugačni obliki, z rudarskimi pesmimi pa se bo sigurno močno priljubil še komu, saj je sam šel po stopinjah rudarskega življenja. Pesmi iz premoga, v založbi DO RLV Titovo Velenje pomenijo tudi avtorjev pesniški prvenec, v tisku pa je tudi zbirka kratke proze, ki obeta veliko. Rezman pa je tudi eden tistih, ki je v naši občini zanetil danes že razbohoteno literarno življenje, saj pomenijo njegove Pesmi iz premoga že četrto knjigo v obdobju in generaciji hotenjevcev (Stropnik — Zlati metulji, 1983 ; Kumer — Zora, 1984; Bačič — Portreti, 1985 in Rezman — Pesmi iz premoga, 1985). In s ponosom lahko zapišemo, da je boter skoraj vseh knjig (finančno, seveda!) REK FLL — DO RLV in DO ESO.
Generacija »hotenjevcev« je s svojimi deli močno prisotna v slovenskem kulturno literarnem življenju in tako bo po Kajuhu zapisanih še veliko liričnih občutkov, tako izpod Rezmanovega ali kateregakoli drugega peresa.
Ivo S. Stropnik
manih verzov, tu in tam tudi ne-interpunkcijske.
Rezman prične smelo, vznemirjeno, s čustveno razvnetostjo: Ne vem, / kdaj sem se vnel / za črnega knapa ... (Pesem). In iskra agonije ga vedno postavi na trda, a vredna tla, ko zapiše: Psovke bom zmehčal / v mehke objeme spodnjega sveta. Takšno je rudarsko življenje, zato tudi pesem občuti ta naboj. Pesmi kot so Gruda, Koračnica, V spomin in Ru-
6. stran ★ liaS C8S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje -k	11. julija 1985
SFV občine Velenje
Načrte celo presegli
Prejšnji teden so se na delovni seji zbrali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje in na njej obravnavali več pomembnih vprašanj. Ko so ocenjevali delo, zlasti v zadnjem obdobju, so bili enotnega mnenja, da so vse zastavljene naloge uspešno opravili. Še več, izvedli so precej nalog, ki jih poprej niso. načrtovali. Poudarili so tudi, da mora biti aktivnost tudi v počitniških mesecih enaka kot v ostalih mesecih. Nadalje so spregovorili o uspešno izvedenem republiškem tekmovanju »Kaj veš o prometu«. Uspešno potekajo tudi akcije »kolesarski izpiti«, pregledi koles, tekmovanje za prometno značko v vrtcih in osnovnih šolah ter podobno. V vseh teh naštetih akcijah je'v občini Velenje sodelovalo preko 5.000 otrok, so še poudarili na seji.
Čeprav so se poletne počitnice šele pričele, so člani sveta precej časa namenili tudi preventivni akciji »Prvi šolski dnevi«, ko bo na naših cestah in ulicah spet živahno. Uvedli bodo
dežurstva, zlasti na križiščih pred šolami in vrtci, malčke bodo opremili z rumenimi, ruticami in pregledali tudi prometno-varnostne načrte po osnovnih šolah in vrtcih. Predlagali bodo tudi, da se uredi in usposobi promet-no-vamostna signalizacija v bližini šol in vrtcev.
Člani sveta so med drugim sklenili, da bodo namenili deset starih milijonov dinarjev za nakup rumenih rutic, kresničk ter značk. Prav tako deset starih milijonov dinarjev so namenili za ureditev semaforske signalizacije pred osnovno šolo Paka. Na koncu so opozorili še na nekatere nerešene naloge, ki jih sami ne morejo uresničiti, zagotovo pa bi jih lahko rešili s pomočjo izvršnega sveta občinske skupščine, oziroma republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Gre predvsem za nerešeno zasedbo sekretaija SPV, gmotni položaj sveta in še nekaj drugih vprašanj, so na zadnji seji poudarili člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.	B. Mugerle
Priučevanje novih delavk
TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ gradi v Šoštanju novo tovarno, ki bo predvidoma zgrajena do konca leta 1985. V novi hali se bo občutno povečalo število delavcev.
Zato s 1. 11. 1985 v TOZD Konfekcija Šoštanj načrtujemo sprejeti 50 delavk za priučevanje za opravljanje del in nalog konfekcionar. Pogoj za opravljanje teh del in nalog je končana osnovna šola in veselje do šivanja.
Priučevanje bomo izvedli v TOZD Konfekcija Mozirje v popoldanskem času v mesecu novembru in decembru ter januarja 1986. Prevoz iz Šoštanja do Mozirja bo zagotovljen z avtobusom.
V zvezi s tem vse delavke iz Šoštanja in njegove okolice, ki imajo veselje do šivanja in so se pripravljene zaposliti pri našem TOZD, vabimo, da se v mesecu avgustu zglasijo v TOZD Konfekcija Šoštanj, kjer bodo izvedele vse podrobnosti v zvezi s tem.
ŠD Vrbovec
Sklenjena krajevna liga
Po uspelem jesenskem delu je športno društvo Vrbovec iz Na-zarij še uspešneje sklenilo krajevno, ligo v malem nogometu. Nedeljski dopoldnevi so bili tudi tokrat od marca do junija izpolnjeni z zanimivimi in kakovostnimi srečanji, ki so prenekateremu ljubitelju nogometa popestrili proste ure. Na podlagi jesenskih izkušenj so prireditelji dopolnili pravila, zato je tekmovanje potekalo nemoteno, brez vsakih zapletov in pripomb. Tudi s sojenjem niso imeli težav, tekme pa so vodili igralci sami, seveda vnaprej določeni.
Z zares uspešno organizacijo krajevne lige so člani nazarskega športnega društva vnovič dokazali, da lahko pripravijo kakršnokoli tekmovanje. Vse preveč je namreč pomanjkljivosti pri organizaciji različnih občinskih prvenstev in prav zato bi morala zveza telesnokulturnih organizacij pri načrtovanju in prirejanju
takšnih tekmovanj upoštevati tudi nazarske izkušnje.
Po 20 kolih je zmagala ekipa Spodnjih Nazarij z 32 točkami, za njo pa so se zvrstili Stari bloki 31, Kurja vas 20, Veterani 18, Zgornje Nazarje'9 in Novi bloki 8 točk, najboljši strelec pa je bil Leon Cajner s 40 zadetki.
Da se da z dobro voljo in pripravljenostjo organizirati vsakršno tekmovanje so v Nazarjah dokazali tudi to nedeljo. Z organizatorji krajevne lige v Mozirju, priljubljene »tolkac lige«, so se namreč dogovorili za medsebojna srečanja. Prvi ekipi obeh lig sta se pomerili za prvo mesto, drugi za tretje in tako naprej. Kljub slabemu vremenu je bilo v Nazarjah ves dopoldan zelo živahno, končni izkupiček šestih srečanj pa je bil 3:3. Vodstvi obeh krajevnih lig sta se dogovorili, da bodo podobna srečanja prirejali poslej vsako leto, skupno pa razmišljajo tudi o drugih oblikah sodelovanja.
DPM Šalek — Gorica
Otroci, pridite na počitniško igro!
Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Šalek—Gorica so ustanovili že pred leti, točneje leta 1978, z namenom, da organizirajo občasne dejavnosti, redno pa skrbe za počitniško delo z otroki. Nad njimi takrat bdijo za to usposobljeni mentorji, študentke pedagoške smeri, usposobljene na posebnih seminarjih.
In Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Šalek—Gorica bo tudi letos, v času počitnic, poskrbelo za otroke. Vabijo jih,
Na podlagi 57. člena pravilnika o osnovah in merilih za reievanje stanovanjskih potreb upokojencev In upokojenih invalidov na območju občine Velenje ter sfelepa Odbora za solidarnost In vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, z dne 2. 7.1985, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje
OBJAVLJA
1. JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA PRENOVO STANOVANJ UPOKOJENCEV
da od 9. pa do 25. julija pridejo in dopoldan preživijo skupaj z vrstniki iz krajevne skupnosti.
Šolatje do 12. leta starosti vabijo na počitniško igro, ki bo organizirana vsak torek, sredo in četrte-kod 9. do 13.ure. Otroci naj prinesejo s seboj malico in copate.
Dobijo pa se v prostoru Društva prijateljev mladine v vrtcu Ciciban. Če bo vreme lepo, bodo zunaj, ob slabem vremenu pa v telovadnici osnovne šole bratov Mravljakov.
M ALi OGLASI
Vsem, ki so sodelovali in obiskali moj literarni večer, 29. junija 1985 v Titovem Velenju, prisrčna hvala! Josip Bačič-Savski.
SPECTRUM ZX 81 in uro Seico prodam. Tel. 853-194. ELEKTRIČNI BOJLER TIKI 80 1. prodam. Tel. 855-843, od 16. do 18. ure.
ZAPOSLIM KV ZIDARJA in
dva pomožna delavca. Franc Pergovnik, Zidarstvo, fasader-stvo, Ravne 128, Šoštanj. UGODNO PRODAM OSTREŠJE s kritino — malo rabljeno. (9x8 m). Silvo Rošer, Klane 50, Doberna.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 418 (18 KM) in avtoprikolico prodam, oboje brezhibno. Čedo La-zarevič, Kersnikova 17, Titovo Velenje.
SOBO oddam zakonskemu paru. Naslov v uredništvu.
KUD IVAN NAPOTNIK Za-vodnje vas v nedeljo, 21. 7. 1985, vabi na veliko vrtno veselico s streljanjem koštruna na športnem igrišču v Zavodnjah, s pričetkom ob 16. uri. Igra ansambel Koroški jeklarji. VABLJENI.
PRODAM REGAL za dnevno sobo in nov motor za pralni stroj Gorenje — od 12 do 16 programov. Polanc, Tovarniška 2 c, Šoštanj.
PRODAM kozo s kozličem, mlado kožico in afriškega kozla. Iljaš, Šmiklavž 8 c, Podgorje, Titovo Velenje,
PRODAM 3000 v' zemlje z vikendom, sadovnjakom, vinogradom in dva vrtova na sončni legi, ob cesti Dobrna—Lemberg. Vlado Šuligoj, Bračičeva 5, Titovo Velenje.
PRODAM eno leto star čoln,
Maestral 18, po ugodni ceni. Jožica Filipič, Kersnikova 1/42, Titovo Velenje.
PRODAM sedežno garnituro
KSENJA, glasbeni stolp »TEN-SAI« (2 kasetofona, zvočniki 12 x 12 W), čoln ELAN, plastičen, motor Tomos 4, vrata s podboji širine 60 cm. Telefon: 854-287 (dopoldan), 857-661 (zvečer). PRENOSNI RADIO — KASETOFON TELEFUNKEN pro dam. Kličite dopoldan na tele- ; fon 853-477 ali zvečer 858-044,' Ačko.
HIŠNI RAČUNALNIK SPECTRUM 48 K, igralne palice, kasete s programi, INTERFACE in priročnik ugodno prodam. Tel. 1 881-217, popoldan (od 20. 7. dalje).
PRODAM jadralno desko.
»BURJA«. Telefon 855-256. FRIZERSKI SALON »VIKTORIJA« obvešča svoje cenjene stranke, da bo salon v času od 23. julija pa do 30. avgusta odpit samo od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure. PRODAM malo rabljen moto kultivator REX combi Gorenji special z dizel motorjem 13 KM ter koso. Alojz Klančnik, Pleši-vec 15, Titovo Velenje, tel. zvečer1 858-633.
NOVO, nerabljeno SEDEŽNO, GARNITURO zelo ugodno prodam. Kidričeva 55, stanovanje 44, Titovo Velenje (popoldan). OMARO BOR LAŠKO z ležiščem prodam. Inf. po telefonu 857-041.
PRODAJAMO NESNICE,
stare dva meseca, krmljene s koruznim šrotom, dva-krat cepljene. Cena 350 din. Dobite jih vsak dan pri gostilni Špegelj na Muti. Telefon: (062) 873-202. Pohitite, povpraševanje je veliko. Se priporoča Špegelj!
RAČUNALNIK SINCLAIR ZX Spectrum s programi prodam. Informacije na tel.: 857-913.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo BIFE Ci-gler v Šoštanju zaradi letnega dopusta in obnove lokala od 15. 7. 1985 do vključno 15. 8. 1985 ZAPRT.
1. VIR SREDSTEV IN NAMEN PORABE
Za izvedbo tega natečaja se uporabljajo namenska sredstva Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na območju velenjske občine, skladno s samoupravnim sporazumom o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, ki so ga sklenile Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje ter enota SPIZ SRS v Velenju.
Za pridobitev posojila po tem razpisu se razpisujejo sredstva v višini 10.000.000 din.
Namenska sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo:
—	za kreditiranje prenove, modernizacijo in adaptacijo stanovanj oziroma hiš v lasti upokojencev
—	za kreditiranje prenove, modernizacije in adaptacije stanovanj, v katerih imajo upokojenci stanovanjsko pravico.
2. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJIL
Na podlagi določil pravilnika lahko za pridobitev posojila zaprosijo upokoi«">ci, če:
—	stalno prebi.ajo na območju občine Velenje
—	nimajo ustreznega standardnega stanovanja
3.	PORABA SREDSTEV
Posojilo pridobljeno na podlagi tega razpisa se sme uporabljati zlasti za naslednja dela:
—	za povečanje koristne stanovanjske površine ali števila stanovanjskih prostorov
—	za predelavo nefunkcionalnih stanovanj
—	za zgraditev oziroma posodobitev sanitarij
—	za posodobitev ogrevanja ter izboljšavo izolacije.
Posamezni prosilec lahko dobi največji znesek posojila 350.000 din. Najdaljša doba vračanja je 15 let s 4 % obrestno mero.
4.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV POSOJILA
Upokojenec, ki želi dobiti posojilo za prenovo, modernizacijo in adaptacijo stanovanja oziroma hiše, mora v razpisanem roku oddati dokumentirano vlogo. Vloga mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
—	število družinskih članov, ki skupaj z upokojencem-pro-silcem uporabljajo stanovanje oziroma hišo,
—	potrdilo o višini pokojnine v letu pred tem javnim razpisom
—	potrdilo o višini osebnih dohodkov vseh ostalih zaposlenih družinskih članov v letu pred tem javnim razpisom
i "i " K—r
—	dokaz, da je prosilec lastnik stanovanja oziroma hiše ali imetnik stanovanjske pravice,
—	predračun za dela, ki jih želi opraviti v stanovanju oziroma hiši
—	izjavo, kako bo zagotovil 30-odstotno lastno udeležbo.
Po potrebi se lahko predloži tudi druga dokumentacija.
Izpolnjene in z zahtevano dokumentacijo opremljene vloge Lpokojenci oddajo na sedežih društev upokojencev v šmartnem ob Paki, Šoštanju, Pesju in Titovem Velenju in sicer v razpisnem roku, to je do 26. 7. 1985.
Izidi javnega razpisa bodo znani najkasneje v roku 60 dni po zaključku javnega razpisa. Upravičenci, ki jim bo dodeljeno posojilo, pa tudi tisti, katerih vloge bodo zavrnjene, bodo o tem pismeno obveščeni.
Dodeljeno posojilo mora upokojenec izkoristiti najkasneje v ' 12 mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe.
Po izteku roka iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do porabe neizkoriščenega dela odobrenega posojila.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje
Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan. Nikoli pa ne vemo, koliko ur se bo moral gost voziti od lokala do lokala, preden bo prišel do svojega nedeljskega kosila.
Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki.
Slovenija
11. julija 1985
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 11. julija - OLGA PETEK, 12. julija - MOHOR SOBOTA. 13. julija - EVGEN NEDELJA, 14. julija - FRANC PONEDELJEK, 15. julija -VLADIMIR
TOREK, 16. julija - D. TANK. JLA
SREDA, 17. julija - ALEŠ
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 11. julija, dr. Pir-tovšek
Od 12. julija do 14. julija, dr. Lazar
Od 15. julija do 16. julija, dr. Pirtovšek
Od 17. julija do 18. julija, dr. Lazar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 13. julija do 14. julija, dr. Zvonka Petek, Koroška 29, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 12. julija do 19. julija, Milan Matko, dipl. veter., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322.
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni dragega očeta, strica in svaka
IVANA LOCIČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in venec ter z nami sočustvovali. Hvala tudi sodelavcem tovarne Keramika iz Gorenja za pomoč in vence. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Paška vas, kakor tudi ostalim gasilskim društvom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se godbi, moškemu pevskemu zboru iz Šmartnega ob Paki, dr. Stuparju za hitro pomoč med boleznijo, župniku za opravljen obred in poslovilne besede, kakor tudi vsem govornikom ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: hčerka Helena in ostalo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje,
pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj!
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je mnogo, prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož in očka, boter, svak, stric in brat
FRANC KLANCNIK
invalidski upokojenec iz Titovega Velenja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob hudi izgubi nesebično pomagali na zadnji poti dragega pokojnika. Lepa hvala tudi osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter delovnima organizacijama TEŠ in EKO, družini Lebar za trud in pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter duhovniku za opravljeni obred.	• Žalujoči: žena Pavla, sinova Miran in Dušan, hči Jelka z možem Rajkom, sestri Angela, Marija in brat Vlado z družinami ter vsi ostali.
I

ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA GRUDNIKA
upokojenca iz Plešivca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, darovali cvetje in ga številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za nego v njegovih zadnjih dneh življenja, častni straži REK-a, govornikoma, posebej pa Bernardu Skrlovniku ter duhovniku za opravljen
obred.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ANGELA BLAGOTINŠEK
STEBLOVNIKOVA MAMA iz Podkraja pri Titovem Velenju
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kralju ter patronažnima sestrama Tatjani Lesjak in Sandi za požrtvovalno nego, duhovniku za opravljen obred, kakor tudi pevcem in
govornikom.
Hvala tudi Miri, družini Franca Blagotinška iz Podgorja pri Titovem Velenju in Vi-
kici Ušen.
VSI NJENI
0 PROSIM, PRIPNITE SE! g
ZAHVALA Ob izgubi
FRANCA PODBEVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje
Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo
Hrib se strese, hrast se zgane svet in vse se spremeni, le spomin na tebe pa ostane in živi do konca dni.
(S. Gregorčič)
SPOMIN
8. julija 1985 je minilo leto neizmerne žalosti, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil
naš ljubi sin in brat
IVAN BRUNET
Gorenje 1 a
Spominjamo se te z veliko bolečino v srcu. Vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ter mu prižigate svečke, darujete cvetje, iskrena hvala.
TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MARTINA KRENKERJA
iz Plešivca, roj. 9. 11. 1901
se iskreno zahvlajujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govornikoma Ivanu Merzdovniku in Bernardu Skarlovniku, DO GIP Vegrad—TOZD Vemont, EKO—TOZD Komerciala promet, DSSS ESO, GD Skale, ZB Plešivec in g. župniku za opravljen obred. Posebna hvala velja družini Sveč, Faniki Lepko in Tončki Klančnik.
Žalujoči: žena Terezija, sin Jože z družino, hčerke Marijana, Lojzka in Tinka z družinami ter ostalo sorodstvo
Oj zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last, zdaj tesna kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
STANISLAVU-SLAVČIJU PIREČNIKU
iz Skornega pri Šoštanju
11. julija minevajo tri žalostna leta, odkar si naš dragi sin in brat tako nesrečno in mnogo, mnogo prezgodaj za vedno odšel od nas. Sleherni dan se te spominjamo, pred nami je tvoj mladi obraz, poln smeha in vedrine. V naših srcih živiš in boš živel
vedno.
Hvala vsem, ki se ga spominjate ali se ustavite ob njegovem preranem grobu.
VSI TVOJI
ANKETA
Vaške igre tudi na Rečici
Prizadevni člani športnega društva Mladost z Rečice ob Savinji so v n:-deijo pripravili že sedmo Vaško olimpiado, prireditev, ki ji daleč naokoli ni para. Na njej vsako leto merijo moči stari in mladi iz vseh zaselkov te krajevne skupnosti. Vsakoletna panoga je samo vlečenje vrvi, sicer pa sproti in z veliko mero domiselnosti pripravljajo nove in vedno izvirne' tekmovalne discipline. Tudi letos je bilo tako. Tekmovanje je od vseh udeležencev terjalo veliko moči in predvsem spretnosti, tekmovalne vneme in borbenega razpoloženja tudi ni manjkalo, da o bučnem navijanju in predvsem uživanju zares številnih gledalcev iz vse krajevne skupnos ti in
od drugod sploh ne govorimo. Dokaz zato so turisti iz Nizozemske, ki vsako leto letujejo v kampu Menina in so jim te igre tako všeč, da si čas svojega letnega oddiha prilagajajo po njih. Tudi v nedeljo jih ni manjkalo in obenem z domačini so bili navdušeni, prav zares upravičeno. ,
Tudi letos je tekmovalo, sedem ekip iz zaselkov in vasi rečičke krajevne skupnosti, največ spretnosti pa so pokazale) tekmovalci in tekmovalke Pobrežij, ki so po hudem boju z Rečico zasluženo zmagali. Slavje je bilo upravičeno in zato toliko bolj sproščeno, med letošnjimi panogami pa je bila tudi »samokolnica«.
»Napeto« pa je bilo med tekmovanjem krajevnih skupnosti
Topolšica — bridge turnir
Uspešni domači tekmovalci
V zdravilišču Topolšica v teh poletnih dneh pripravljajo vrsto zanimivih prireditev s katerimi želijo popestriti svojo ponudbo in pritegniti nove obiskovalce.
Ena od takšnih akcij je bil propagandni bridge turnir, ki se ga je udeležilo 22 parov iz Titovega Velenja, Ljubljane in Maribora. Velenjski tekmovalci so bili uspešni, saj je Mijoč iz Titovega Velenja v paru s Poženelom iz Maribora osvojil prvo mesto, druga pa. sta bila Sagmeister in Ambrož B. iz Titovega Velenja. Tretje mesto sta osvojila Pernat in Žagar iz Ljubljane.
Odigranih je bilo nekaj izjemno zanimivih partij v tej prijetni, a tudi naj-plemenitejši in najzahtevnejši igri s kartami.
Atletika
Osem naslovov v Titovo Velenje
Nova Gorica je tokrat gostila najboljše atlete in atletinje iz cele Slovenije. Udeležba je bila omejena z normami, tako da so bile nekatere discipline dokaj skromno zastopane. Rezultati so bili zaradi izredno soparnega vremena povprečni, čeprav veliko zanimivih bojev ni izostalo. Velenjska ekipa je tokrat dokončno dokazala, da postaja pravi center kvalitetne atletike.
Slovenski prvaki so postali: Zivko v teku na 1500 in 5000 metrov, Mi-klavžina v teku na 10.000 metrov, Ru-gelj na 200 m, Krenkerjeva na 400 m, Režek v skoku v daljino, Vuk v metu krogle in Popetru, Gaber, Matič in Rugelj v štafeti 4 X 400 metrov.
Najboljše čaka sedaj državno mladinsko in člansko prvenstvo, ki bosta izbirna za uvrstitev v reprezentanco Jugoslavije za Balkanske atletske igre.
Rezultati. Moški, daljina: 1. Režek (738 cm), 5. Matjaš (653 cm); 1500 metrov: 1. Zivko (3.48.91), 3. Ošep (3.50.55), 4. Matič (3.50.62), 5. Poper-tu (3.52.00); krogla: 1. Vuk (15.65); višina: 7. Boca (203 cm); 400 m: 5. Gaber (48.57); 10000 metrov: 1. Mi-klavžina (32.13.6), 2. Samu (32.13.8),
3.	Hudournik (32.21.8); 4 x 100 m: 2. Matjaš, Režek, Gaber, Rogelj (42.02); 400 m ovire: 5. Molnar (58.00); 3000 m ovire: 4. Anič (9.07.65); tro-skok: 2. Režek (14.27); 200 m: 1. Rugelj (21.41); 800 m: 3. Matič (1.52.14),
4.	Popetru (1.52.32), 5. Kotnik (1.54.95), 11. Suhadolnik (1.56.80); disk: 3, Vuk (44.74); 5000 m: 1. Živko (14.34.24), 3. Miklvžina (14.36.44); 4 x 400 m: 1. Popertu, Matič, Gaber, Rugelj (3.17.28);
Ženske: 200 m: 2. Krenker (24.67), 7. Burger (26.20); 400 m: 1. Krenker (54,47)	B. Salamon
Občinska liga v malem nogometu
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je pripravila občinsko spomladansko ligo v malem nogometu. Na igrišču v krajevni skupnosti Konovo se je za žogo podilo 12 ekip. Najuspešnejši so bili nogometaši prve ekipe Gorice, ki so zbrali 22 točk, le tri točke manj so imeli Beli labodi, Zeleni bar 18, prav toliko točk so zbrali nogometaši Konovega, na peto mesto se je uvrstila ekipa Lajš s 17 točkami, Levi breg 13, Wild boys II
točk, toliko So jih zbrali tudi nogometaši Bratstva, na devetem mestu so »pristali« nogometaši Pesja s 8 točkami, ekipa Šaleka je zbrala 5 točk, Gorica II. 4 točke, povsem na rep lestvice pa so se uvrstili nogometaši Ere, ki niso osvojili niti ene točke.
Najboljši strelec spomladanske lige v malem nogometu je bil Riimež s 19 zadetki (KS Lajše), priznanje za pošteno igro pa si je zaslužila zadnjeu-vrščena ekipa Ere.
KINO KINL1 KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 11. 7. ob 18. in 20. uri PEST VELIKEGA ZMAJA -hong-konški. V gl. vi.: Bruce Lee.
Petek, 12. 7. ob 10. BAD JEZDI NA ZAHOD — italijanski, komedija, gl. vi.: Bud Spencer.
Petek, 12. 7. ob 18. in 20.uri BELT STARR — italijanski, vestem. V gl. vi.: Robert Wodd.
Sobota, 13. 7. in nedelja, 14. 7. ob 18. in 20. uri BAD JEZDI NA ZAHOD — italijanski, komedija. Vgl. vi.: Bud Spencer.
Ponedeljek, 15. 7. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 16. 7. ob 18. in 20. uri SEXI IGRE V INTERNATU — nemški, komedija. V gl. vi.: Kristine Wagner.
Sreda, 17. 7. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 18. 7. ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE BRUCE-LEEJEVE PESTI - hong-konški. V gl. vi.: Bruce Lee.
Petek, 19. 7. ob 10. uri ŽENSKA VIHAR — hong-konški, akcijski. V gl. vi.: Andjela Malo.
KINO - DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 11. 7. ob 20. uri BELL STARR — italijanski, vestem. V gl. vi.: Robert Wodd.
Četrtek, 18. 7. ob 20. uri ZADNJI GROZLJIVI FILMI -ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Ca-roline Munro.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 13. 7. ob 20.uri BELL STARR — italijanski, vestem. V gl. vi.: Robert Wood.
Nedelja, 14. 7. ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE BRUCEE LE-EJEVE PESTI. Hong-konški. V gl. vi.: Bručee Lee.
Ponedeljek, 15. 7. ob 20. uri BAD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, komedija. V gl. vi.: Bud Spencer.
Sreda, 17. 7. ob 20. uri SEX1 IGRE V INTERNATU - nemški komedija. V gl. vi.: Kristine Wagner.
Kam na počitnice?
Sonce, ki je zadnje dni spet pokukalo izza oblakov nas je spodbudilo, da smo po velenjskih ulicah povprašali nekaj ljudi, kam na dopust, počitnice. Spraševali smo se, ali bo letos morje za mnoge še bolj »slano« kot je bilo lani, kako so iznajdljivi pri iskanju -svojega prostora pod soncem, za kaj se odločajo, če gredo na morje, za kampiranje, ki je še najcenejše ali za bivanje v hotelu? Jim regres, ki so ga že ali pa ga šele bodo prejeli, zadošča za dopust, koliko morajo k njemu premakniti še sami?
Bili smo radovedni, da je kaj. Pa prepustimo besedo kar našim slučajnim sogovornikom.
Esad Linič:
»Zaposlen sem v Gostinstvu Paka in letos regresa še nisem prejel. Z družino bom odšel na morje in to v Novaljo na otoku Pagu, kamor hodim že več let. Deset dni bomo preživeli v prikolici, ki smo jo najeli pri Rdeči dvorani. Stala nas je 6500 dinarjev, kar se mi ne zdi prehudo, za hrano pa bomo poskrbeli sami. Kot sem slišal pa je treba letos samo za avtomobil v campu plačati 170 dinarjev na dan, to se mi zdi pa malo preveč. Ostalo bo še nekaj dopusta, tega pa bom izkoristil za odhod domov, v Bosanski Pe-trovac.«
Vesna Vovk:
»Dopust? Ja, malo na motje, malo doma, pa bo minil. Zaposlena sem v Gorenju in za dopust sem letos dobila regres v višini 9000 dinarjev. Je pa morje letos zelo drago. Jaz bom odšla v pri-vat hišo in si sama kuhala, tako da bom prišla malo »ceneje skozi«. Bom pa na moiju samo en teden, ostanek dopusta pa bom prebila doma.«
Damjan Moho-
rič: »Doma sem v Lokovici in letos o dopustu ali motju ne razmišljam preveč. Prišel sem šele iz vojske in se zaposlil. Razumljivo je, da sedaj še hi denarja za dopust in morje. Morda bom šel zanekaj dni, dva ali tri. Več bom doma, če bo lepo vreme pa tudi za Savinjo. Popoldan bom morda malo zidal, ker sem po poklicu zidar.' Prav sedaj pa gledam, kdaj bodo na Delavski univerzi organizirali kakšen tečaj za šoferje. V vojski sem naredil izpit in vozil, sedaj pa bi rad to znanje še razširil s kakšnim tečajem.«
Jagoda Mata-■ovič: »Na dopust grem domov, v Banja Luko. In to za dva tedna. Doma bomo malo pomagali pri delu. Saj bi šla na morje, računala sem, a je predrago. Vseeno je predrago, čeprav rudnik, kjer sem zaposlena v Družbenem standardu, za dopuste dobro skrbi. Imam dva otroka, eden je pri starših v Banjaluki in bo šel v 8. razred, drugi pa je pri meni, ta bo letos začel obiskovati 5. razred.«
Jerneja Mast-
•ak: »Na počitnice? Na morje pa taborit v Ribno. Najprej grem v Ribno, na taborenje, sem vodnica, ko pridem nazaj, bom nekaj časa doma, potem grem pa s starši na morje. V Umag bomo šli in to v počitniško prikolico. Tam bomo ostali deset dni. Potem pa se bo treba že malo pripraviti za šolo, malo obnoviti znanje. Letos sem končala osmi razred in začnem jeseni v 1. letniku srednje 'šole. Tako bodo minile moje počitnice.«
Športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost
Škalčani in
V Skalah je bil na dan borca pravi praznik športa in rekreacije. Veliko krajanov se je zbralo na vaški olimpiadi, med katero so razglasili najboljše krajevne skupnosti za leto 1984 v akciji Športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost. Na prireditev so prišli tudi mnogi gostje, med njimi Ivo Zorčič, član republiške konference SZDL, Tone Florjančič, predsednik telesnokul-turne skupnosti Slovenije in Marko Mrak, predsednik TVD Partizan Slovenije, ki je imel tudi slavnostni govor. .
Ko je govoril o pomenu te akcije, je posebej dejal, da ne prirejajo tekmovanj za gledalce, ampak si vseh telesnokulturnih organizacijah Partizana, ki v naši državi šteje že nad milijon organiziranih športnih rekreativ-cev, želijo, da delovni ljudje in občani sami neposredno sodelujejo v športno rekreacijski in telesnOvzgojni dejavnosti glede na želje in sposobnosti. Prav zato smo v Sloveniji pred petimi leti uvedli akcijo Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji, ki sojo sedaj preimenovali Vfckcijo Športno rekreacijo v vsako KS. V njo so do sedaj vključili že več kot polovico krajevnih skupnosti, prihodnje leto pa jo bodo razširili še na organizacije združenega dela, saj si tudi mnogi delavci in delavke želijo športno-rekreacijsko sodelovati.
O uspehih KS Šoštanj in Škale-
Hrastovec pa je dejal: »Ni slučaj, da je krajevna skupnost Šoštanj med najboljšimi v razvrstitivi mestnih krajevnih skupnosti. Partizan Šoštanj ima že tradicionalno dobro dejavnost, ki presega društvene okvire in delo Partizana je odlično vpeto v samoupravno delo krajevne skupnosti. Še posebej nas veseli uspeh vaške krajevne skupnosti Škale, v kateri deluje mlado društvo Partizan, vendar s tako pestro in aktivno dejavnostjo, da uspeh v akciji predstavlja pravi podvig.« Ob koncu pa je predsednik Partizana Slovenije dejal še naslednje: »Ob tej priložnosti mi dovolite še naslednje razmišljanje; o drugih delovnih ljudeh in občanih Titovega Velenje. Ali ne zaslužijo tudi ti društva Partizan, ki bi bil žerišče množične sodobne športne rekreacije in telesne vzgoje. Prav lanski uspeh KS Škale in Šoštanj je lahko spodbuda občinski ZTKO, da preko iniciativnega odbora za ustanovitev društva Partizan dobijo v doglednem času delovni ljudje in občani Titovega Velenja svoje društvo Partizan. Materialni pogoji za to so dobri, delavcev in občanov je dovolj, tudi strokovnih kadrov, amaterske pa bi lahko združevali v gozdni šoli Partizana Slovenije v Mozirju.«
Po podelitvi priznanj najboljšim vaškim KS (prva Škale-Hrastovec, druga Bakovči, tretja Voličina) in
mestnimTprva Soštalfl, druga Lenart, tretja Franc Zalaznik-Leon iz občine Maribor-Tabor) KS je sledilo še tekmovanje krajevnih skupnosti. Poleg domačih tekmovalcev so nastopili še tekmovalci iz KS Konovo, .Šoštanj, Mislinja in Voličina. Svojo moč, spretnost, iri sposobnost so preizkusili v vlečenju vrvi in metu kamna (moški) ter v metanju pikada in skoku v daljino z mesta (ženske). Najbolj so se izkazali domači tekmovalci in iz rok predsednika občinske telesnokul-turne skupnosti Alojza Hudarina prejeli lep prehodni pokal.
Vaško olimpiado si je ogledalo veliko krajanov Škal in Hrastovca; pa tudi gledalci iz drugih KS, z zanimanjem pa so spremljali nastop posameznih sekcij tamkajšnjega Partizana. Tako so se jim predstavile v gim-nastičnih vajah cicibani, pa pionirji, mladinke z ritmično vajo, aerobiko in starejše krajanke z gimnastično vajo.
Olimpiado je z nastopom obogatil tudi domači pevski zbor in pa harmonikarji.
Prva vaška olimpiada v takšnem obsegu je v Skalah nadvse uspela in-morda se ob tem lahko še vprašamo: ali resnično v mestnih krajevnih skupnostih Titovega Velenje niso sposobni napraviti kaj podobnega!? (Vos)
TVD Partizan Šmartno ob Paki
Strniti je treba vrste
TVD Partizan iz Šmartnega ob Paki je nosilec športne dejavnosti, tekmovalnega in rekreativnega značaja, v tej krajevni skupnosti. V vse sekcije društva je vključenih približno 320 krajanov. Pred nedavnim so se zbrali na redni letni skupščini, na kateri so ocenili delo in sprejeli smernice za delo v prihodnje.
Razprava po poročilih je bila takšna kot kažejo trenutni rezultati obeh nosilcev tekmovalnega športa v kraju. V primerjavi s preteklim letom, ko so ti dosegali zavidljive rezultate, so letos tako rokometašice kot tudi nogometaši ljubitelje športa v tem kraju razočarali. Izpadli so namreč iz družbe najboljših v Sloveniji. Kot so dejali na skupščini, težave družbe niso šle mimo njih brez posledic. Kljub temu so ugotovili, da so brli vsi skupaj premalo prizadevni, vložili premalo truda za boljše delo. Na lovorikah iz preteklih let se resnično ne da živeti. Položaj obeh tekmovalnih ekip tega kraja resnično ni rožnaten, vendar to
ne sme biti razlog za malodušje. Z združenimi močmi, odrekanjem, neko mero odgovornosti in boljšim načrtnim delom obeh selekcij pa uspehi ne bodo izostali. Kvaliteta ne sme več upadati, saj bi to pomenilo konec tekmovalnega športa v kraju. »Trenutne slabosti«, za katere so vsi menili, da so resnično samo trenutno, »bomo premagali, če bomo strnili vrste in složno delali,« so med drugim dejali udeleženci redne letne skupščine. Športniki in športnice Šmartnega ob Paki so gotovo sposobni dosegati boljše rezultate, prav tako jim ne manjka volje. Stopnica nazaj ni tako visoka, da je ne bi mogli uspešno prestopiti.
Na skupščini je bilo izrečenih nekaj kritičnih besed o sodelovanju med klubi v Šaleški dolini, ki kot kaže tudi v prihodnje ne bo nič bolje. Kot rdeča nit pa se je vleklo čez celo razpravo vprašanje, kako motivirati mlade, jih pridobiti v sekcije. Ti se za dejavnost TVD Partizana namreč vse
manj zanimajo.
O rekreaciji v tem kraju na skupščini nismo slišali kritičnih besed, prav tako ne o vzdrževanju športnih objektov, katerim namenjajo v kraju posebno skrb.
' Razprava je opozorila na vrsto pomanjkljivosti pri delu društva. Valiti krivdo za neuspeh drug na drugega gotovo ni prava rešitev. »Vsi, ki nam je šport in delovanje v društvu Partizan dopolnilno delo in skrb, moramo strniti vrste, zaupati drug drugemu, poglobiti prijateljstvo in razumevanje, biti enotni, pa bomo lahko uspe-šno stopali jutrišnjemu dnevu naproti,« s temi besedami je končal svoja razmišljanja na skupščini TVD Partizan Šmartno ob Paki predsednik izvršnega odbora Avgust Reberšak.
Poleg ocene dela društva v preteklem letu so udeleženci na skupščini izvedli še nadomestne volitve, za prizadevno in marljivo dolgoletno delo v društvu pa podelili nekaterim posameznikom priznanja.
V kulturnem delu olimpiade so sode lovali domači pevci in godbeniki
Predstavile so se različne sekcije Partizana