221
Politične  stvari.
Avstrijska ustavaška stranka ia pa Magjari
Ustavaške stranke glavni časnik ,,N. Fr. Presse" na Dunaji uže kliče svoje vernike na boj zoper grofa Taaffe-a.
„Po Lasserjevem ministerstvu, Auerspergovo imenovanem — pravi oni list — ima narodom avstrijskim priti ministerstvo Hohenwartovo, ki se pa bode imenovalo Taaffe-ovo". Se ve, da je tem besedam koj tudi strah s politično reakcijo za petami; stari vranec mora zopet osedlan biti. Neki „zaupen" mož ustavaške stranke iz Prage pripoveduje celo grozno j,storijo", kako sta si roke podala Klam-M ar tinic in Karlos Auersperg, grof Egbert Balkredi in pa grof Wi 11 man, da bi zadavili ustavo. Kaj vendar vso tem ljudem po možganih rogovili! Kaj li naj se zgodi v Avstriji zdaj, ko je ustavaška stranka po svoji notranji gnjilobi in popolnem razpadu izgubila vso zmožnost do vladarstva? Bo li glasoviti Herbst zopet vzel v roke vlado, da bi po znanem programu ^stoiodvanaj-sterih" (katerih pa ni nikjer več) osrečeval narode avstrijske?
Se drznejše, ko stara basen o ^reakciji", je pa se drugo, kar trdi oni list, namreč neka skrivna zarota proti Magjarom. To so prav tiste prazne čenče, kakor jih je trosila „Pres3a" o ministerstvu Hoheowartovem leta 1871. Zopet se trobi svetu: „Pozor, pozor, Magjari, vam gre za glavo!" Na koncu tega krika — ko se naznanja ministerstvo Hohenwart-Taaffe-o v o, prerokuje ta list še tole: „Za Avstrijo se napravijajo velike homatije. Al boj, ki ima biti, bojevali smo uže večkrat in ga bomo še enkrat pa skozi in skozi".
Lesjak se toraj še ni spametoval! Kakor 1. 1871., tako zopet zdaj ustavaki sebi na pomoč kličejo Ma~ gjare — to je, tiste Magjare, katere so zadnji čas pso-vali s priimkom „požerahov" avstrijskih davkov. „Pri-iecite, pritecite, Magjari — jim zdaj kriče — in pomagajte nam vreči tega Hohenwarta in Taaffe-a, plačo za to ljuba v dobite z nakaznico na novo pogodbo, ki jo z Vami sklenemo čez 6 let.
Kako lepč so pred ponovljeno pogodbo z Magjari mnogi ustavaki obetali svojim ljudem, da se bodo ustavljali vsacemu povišanju davkov, — ko pa se je pogodba vršila, so se vsi potuhnili in naredila se je pogodba, ki Avstrijo stane najmanj 6% milijona več
vsako leto! Ali je bila to prostovoljna pogodba, je li prišla res sama po sebi? — Ne, ne, — ustavaška stranka je morala z njo plačati to, kar sta Herbst in Giskra tadanji ogerski vladi obljubila zato, da sejeupriaHohenwartovemu ministerstvu.
Zdaj se ima ta „storija" znova pričeti. Zopet kličejo Magjare na pomoč, da bi zabranili spravo avstrijskih narodov. „Rešite nam gospodstvo — upi-jejo ustavaki Magjarom doli v Budapešt — in mi vam bomo to zopet dobro plačali!" In zakaj ne bi Magjari storili tega? Saj pri tem nimajo ničesa zgubiti. Uže nam doni na uho magjarskega lista „Pester Liovda" gromenje zoper reakcijo; uže vidimo ministra Tiszo na poti proti Dunaju, da bi na najvišem mestu, pa tudi pri grofu Andrassvu napenjal se zoper reakcijonarno politiko v Avstriji. Bomo li zopet doživeli to, kar smo doživeli leta 1871.? Bo li zopet pristranska zlobnost zmogla zdravo pamet, bodo ii dežele avstrijskega cesarstva zopet krvavele, da se ustreže željam političnih sleparjev po gospodstvu? Mi tega ne verjamemo, kajti stranke so se zdaj presuknile. Vendar pa bo dobro nam Avstrijcem biti na straži in povedati Magjarom, da jim nima prav nič mar biti za to, kar se pri nas doma in med nami godi. Saj imajo svojo po vladarji potrjeno ustavo, katere jim s silo nihče ne jemlje in je ceid vzeti ne more. Avstrija se ni nikdar mešala vmes, ke-dar so imeli Magjari prepir s Hrvati in Erdeljci. Tedaj hočemo tadi mi, da se Magjari ne vtikajo v naše zadeve.
Ca bi pa nekateri avstrijski politični rovarji z Ogersko vendar hoteli nagajati, kakor leta 1871., — če bi magjarski samogoltniki zdaj, ko se ima narediti mir med avstrijskimi narodi, to priliko hoteli zopet porabiti v to, da bi za-se kaj vjeli in tako zabranili spo-razumljenje, potem bi se utegnilo zgoditi to, česar tukajšnji nasprotniki sporazumljenja zdaj konservativno stranko v Avstriji nalašč natolcujejo. Ogerska ima svojo samostojnost. Avstrija hoče tudi svojo obdržati, ali natančneje rečeno: Avstrija hoče svojo neodvisnost, katere zavoljo needinosti avstrijskih narodov med sabo zdaj nima, od Ogerske zopet nazaj dobiti. Ako gre to, z lepo — tako, da nam Ogerska pusti samim gospodariti, tem bolje, — ako pa ne, in se bodo Magjari zopet vtikali v naše notranje zadeve, utegne tadi avstrijski potrpežljivosti struna počiti. Narodi avstrijski, če tudi vodje ustavakov še ne, so se uže naveličali kupovati svoj politični obstanek od magjarske sebičnosti. Ako Ogerska ne mara odnehati, se jej bo orožja iz rok izbilo. Kako? — po tem se ne bo dolgo prašalo.