NAŠA PARTIJSKA PRETEKLOST JE JAMSTVO PRIHODNOSTI
»Z današojo osrednjo proslavo ob 27. aprilu — prazniku naše občine, se pridruiujemo velifcim jnbflejem letošnjega leta, in sicer 40-letnici ustanovitve KPS, 40-lelnici prihoda tovariša Tila na čelo KPJ in njegovemu 85. rojstnemu dnevu,« je v uvodu osrednjega govora na občinski prnslavi v športni dvorani Kodeljevo 26. aprila napovedal sekretar občinskega komiteja ZK Franc Rejc. Pred njim je predsednik občinske skupšf ine Marjan Moškrič v imenu skupšdne in družbenopoS-Hčnih organizacij pozdravil in čestital k skupnemu prazniku vsem občanom, še posebej pa je poz-dravil generalpolkovnika Franca Tavčarja-Roka, Matijo Mačka, Toneta Koviča, Albina Vengu-sta, delegaci)o pobiaiene občine Bileča, predstavnikeIjubljanskih občin, narodne heroje, nosike spomenic 1941, aktiviste OF in borce NOV, delegate temeljnih in splošnih delegadj. Njegovim pozdravom se je z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem priključilo več kot 3000 navzočih. Nato sla delegacip pobratene občine Bileča in naše skupščine odnesli venca na Urh v počaslilev spomina na žrtve, z enominutnim molkom pa so vsi navzoči počastili spomin na umrle aktiviste v zadnjem letu.
Vsa proslava je potekala pod geslom Kajuhove misli v pesmi Po tisoč letih »ZATO BO TO LETO LE NAŠE IN NAŠA BO LETOS POMLAD« in v zname-nju velikih partijskih jubilejev, kot je to v uvodu govora napove-dal glavni govornik Franc Rejc. Lahko trdimo, da je govornik z analitično razčlenitvijo obdobij delavskega gibanja, tokrat naj-globlje posegel v zgodovinsko rast revolucionarne delavske za-vesti na območju današnje obči-ne. Kljub temu, da je bil z go-vorom časovno omejen, je uspel nanizati množico dejanj ter jih dialektično povezati v izraz silo-vite, nezaustavljive rasti množič-nega upora pod vodstvom komu-nistične partije na področju današnje naše občine.
Ker smo tudi mi tokrat pro-storsko omejeni, obveščamo bralce, da bomo slavnostni govor Franca Rejca objavili v ujnetni-ški prilogi 25. maj, ki bo izšla ob dnevu borca. Danes objavljamo le del, ki govori o zadnjem pred-vojnem desetletju:
»Le taka širina delovanja par-tije v občini in predanost obča-nov stvari partije sta omogočili, da je bilo na tem območju pred vojno večje število baz za ile-galne partijske tehnike, za delo-vanje KPS, za sestanke, za ile-galce in podobno. Že od leta 1933 dalje je obstajala baza za kurirje CK KPJ v Zadobrovi pri Tonetu KOKALJU, kasneje 1940. leta tudi v Zadvoru za zvezo z ilegalno tiskarno CK KPS je bil zadolžen tovariš KEBER. Pokrajinski komite se je sestajal pri Francu KUMŠE-TU, pri Jožetu MAZOVCU in Poldetu MAČKU so bili sestanki CK KPS, v Zadvoru tudi sestanki okrožnega komiteja. Kvaliteta članov KP in njihovo delo, ra-zredna osveščenost precejšnjega dela prebivalstva in izredna organiziranost KP v tem kraju— značilno je, da tu ni bilo izdaj —, je omogočilo, da je taka organi-zacija na našetn območju služila za delo KPS in KPJ in tako dobila
širši, ne samo lokalni pomen.
Za takratne razmere (v letu 1940)dokajštevilna— nanašem območju je živelo in delovalo približno 100 organiziranih komunistov, povezanih z na-prednimi delavci, kmeti in inteli-genco — je prav komunistična partija bila zaslužna, da je bilo v Sloveniji to območje eno prvih žarišč, morda celo najmočnejše, odpora proti okupatorju in za-četka narodnoosvobodilnega boja. Ob kapitulaciji stare Jugo-slavije se že začne organizirano zbiranje orožja in drugega voja-škega materiala. Skupine so z vozovi odvažale vojaški mate-rial. Več kot 500 borcev se je 1941. in 1942. leta oborožilo že na terenu in odšli so s popolno opremo v Zaloško grupo, Molni-ško četo, II. štajerski bataljon, v II. grupo odredov ali v druge enote.
Klerofašisti pa so takoj stopili na stran okupatorja in izdajstva. Že 14. aprila 1941 sofašisti iskali tovariša KARDELJA in ženo Pepco, vendar ju niso dobili. Aretirali pa so vrsto drugih komunistov, med njimi tudi Jožeta MAZOVCA in še neka-tere, ki so jih kasneje VOSOVCI osvobodili. Kmalu po kapitula-ciji Jugoslavije je bil ustanovljen rajonski odbor OF v takratni občini Polje, ki je pričel ustanav-ljati teienske odboie OF. Ka-sneje je bil na območju sedanjih mestnih KS ustanovljen rajonski komite Moste in rajonski odbor OF, tako da je bila takrat močno
organizirana mreža terenskih in uličnih odborov OF na celotnem območju današnje občine. To območje je že v 1941. in 1942. letu dalo preko 800 borcev, do osvoboditve pa — po ocenah — približno 2.000 borcev. Skupno z borci in aktivisti je Zveza borcev štela 1952. leta 4.600 članov; 526 jih je padlo v NOV, 59 talcev je bilo ustreljenih, 288 jih je umrlo v zaporih in internaci jah in skoraj 100 ješe drugihžrtevfaši-stičnega nasilja. 209 je nosilcev pattizanske spomenice, 12 je narodnih herojev in v prvi slo-venski narodnoosvobodilni odbor je v Kočevju bilo izvolje-nih 10 odposlancev iz naše obči-ne.
V tako kratketn prispevku ni mogoče prikazati vsega dela, vseh akcij, vseh uspehov, pa tudi trenutnih neuspehov v delovanju komunistične partije in revolu-cionarnega vrenja pod njenim vodstvom v naši občini. Revolu-cionarno gibanje v občini, pri-spevek nekaterih članov, kot so Edvard KARDELJ, Ivan MAČEK in Luka LESKOŠEK, je na površje dvignilo take komuniste, kot so Jože MAZO-VEC, Jože MOŠKRIČ, Polde Maček, Pepca KARDELJ, Angela OCEPEK, Adolf JAKHEL, Tone TRTNIK, Franc ČERNE, Maks PERC, od katerih vsakogar bogato revolu-cionarno delo je prispevek k zgodovini komunistične partije Slovenije v širšem, ne samo v ožjem smislu. Ob njih je zrastla še cela vrsta drugih pomembnih komunistov. Od.1930. leta dalje je Partija na našem območju, neobremenjena s frakcionaš-tvom med seboj, delovala v skladu z naprednimi smernicami višjih vodstev, celo vplivala na podlagi lastnih izkušenj, izhaja-joč iz svojega delovanja, na tazvoj usmeritve, ki 30 je ie pred tem, še posebno pa, ko je prišel na čelo KP Jugoslavije, oprede-Ijeval tovariš TITO.«
S.G.