t3 P I S _. Iz Krškes*a. Pedagogiško društvo. Za tekooe društveno leto so nadalje plačali g*. g.: Jezernik Anton, učitelj na Branskem; Rozman Floiijan, učitelj v Dolini; Kaligar Karol, učitelj pri Sv. Križi; Uonati Amalija, učiteljica v Čateži; Lomšek Šimen, učitelj v Cerkljah; Lavrič Josip, učitelj vGradci; Strle Terezija, učiteljica v Gorjah; Levec Ivan, učitelj v MokroiiDgu; Knaflič Kadnslav, učitelj v Šmarji; Leban Anton, nadučitelj v Koranu; Šest Andrej, učitelj v Metliki; Mešiček Josip, nadučitelj v Globokem; Jamšek Fran, ravnatelj v llajhenburgu; dr. Marinko Josip, c. kr. profesor v Novem Mestu; Serajnik Lovro, nadučitelj v Pribovi; Travnar Josip, učitelj v Ljubljani; Levstik Vinko, c. kr. okr. šolski nadzornik na Vrhniki; Mestna dekliška šola pri sv. Jakobu v Ljubljani; Klein Anton, c. kr. vladni koncipist v Krškem; slovenska knjižnica Ljubljanskih bogoslovcev; Šmorancer Josip, učitelj v Žužembeiku; dr. Vulčie Ed., c. kr. sod. pristav v Žužemberku; Dimnik Jakob, učitelj v Postojini; okrajna učiteljska knjižnica v Postojini; Krulec Ivan, učitelj v Ljubljani; Lunaček Aleksander, učitelj v Trebelnera; Anžiček Ferdo, uradnik v Krškem; Kožuh Josip, profesor na c. kr. učiteljišči v Kopru; Alijančič Valentm, kaplan v Ljubljani; Korošec Josip, učitelj vŠkocijitnu; Podkrajšek Hinko, učitelj v Radovljici; Kern Ivan, nadučitelj v Trbovljah; Gašperči Maksij, kaplan v Bojanu; Hiti Matija, nadučitelj v Slavini; Kos Miha, učitelj v Velesalu; Endlicher Julij, c. kr. beležni uradnik na Dunaji. Preslavni deželni zbor kranjski je dovolil «Pedagogiškemu društvu» za prihodnje leto podpore v znesku 150 gld. Slava in hvala! P. n. ude «Pedagogiškega društva*, kateri še niso plačali letnine, prosimo uljudno, da isto v kratkem stoie, da se jim pošljejo društvene knjige. — Ob jednem se obračamo z nova do čestitega učiteljstva slovenskega in do šolskih prijateljev, da pristopijo k društvu in tako omogočijo uspešno literarno deluvanje društveno na šolskem po'ji. Žil, da je š i ogromno število učiteljev in uciteljic, ki še niso udje jedinega slovenskega literarnega društva šolskega. Neliote se nam sili vprašanje, ali je res slovensko učiteljstvo še tako malomanio in tako malo vneto za svoj stan, da ne bi z navdušenostjo podpiralo tako lepega in koristnega podjotja, kut je »Pedagogiško društvo». Le poglejmo jednaka društva v Hrvatih, Čehih, Nemcih i. t. d.! Kako se učitelji v polnem številu zbirajo okrog njih in kako jih podpirajo vsestranski! Nadejamo se torej, da ga v prihodnje ne bode učitelja (učiteljice) slovenskega, ki ne bi bil ud «Pedagogiškega društva«. Isto tako se nadejamo, da nas bode tudi ostalo razumništvo podpiralo izdatnoje. Letnina iznaša samo jeden goldinar! Za ta mali letni donesek podalo je društvo do zdaj uže po dva «Pedagogiška letnika» z razno in zanimivo vsebino. Zlasti pa je preskrbelo slovenskemu učiteljstvu najpotrebnejši učni knjigi: «Vzgojeslo vj e» in «Ukoslo vje», ki ste podloga vsej pedagogiški obrazovanosti in brez katerih si nikakor ne moremo misliti nijednega učitelja. Žalostno je bilo do zdaj, da so si morali slovenski učitelji pridobivati svojo vzgojno in poučno znanje iz nemških knjig, toda še žalostneje bode zanaprej, ako bodo vkljub temu, da imajo istovedne knjige v materinščini, sogali še vedno po tujih knjigah. Da se temu opomore, izdalo je društvo gornji knjigi tudi v posebnih odtisih po 80 kr. Naj si jih torej omisli vsak učitelj (učiteljica)! Kot dodatek k prošnji za izboljšanje dosedanjih učiteljskih plač na Kranjskem, katero je poslalo «Pedagogiško društvo» preslavnemu deželnemu zboru, navedemo, da so se tej prošnji pi*idružili tudi učitelji iz okrajev: Krškega, Črnomaljskega in Kočevskega, in da so se njih pridružilne pole s podpisi predložile s prošnjo «Pedagogiškega društva» na d.-tično niesto. Uspeh teh prošenj je uže znan. Odbor. _ Dobrove v 26. dan novembra. (Cesarska slavnost; javna zahvala). V nedeljo v 18. dan preteč. m. bil je za tukajšnjo faro, osobito šolsko občino, zaros dan, kakoržnega je Gospod sam naredil. Obhajali smo prav lepo in na dostojni način zgodovinski praznik štiridesetletnice cesarjeve. Zbralo se je 250 šolskih otrok ob '/29. uri zjutraj v lepo okinčani sobi II. razreda; točno ob 9. uri pride naš p. n. gospod okrajni glavar Ivan Mahkot, katerega so ob pvihodu njegovem pozdravili zastopniki župnije, šole in županstva. Dnevni vzpored vršil se je pa tako-le: 1. V šoli pozdravi v imenu mladine gospoda okrajnega glavarja voditelj šole. 2. Otroci zapeli so pesem: «Veselje čuje se povsod.» (Besede Praprotnikove, napev Belarjev). 3. Dve učenki II. razreda popisali ste na kratko a kaj ganljivo zgodovino 40Ietnega očetovskega vladanja cesarjevega. 4. Potem je govoril g. okrajni glavar. V kratkih pa jedrnatih potezah narisnl je blagi gospod pomen tega dneva, navduševal mladino, da naj bode Bogu in cesarju zvesta do konca življenja svojega ter da naj vzraste v ponos svojej domačej občini in domovini. 5. Po tem slavnostnem govoru zapeli so šolski otroci še čvetero primernih pesmic; potem smo šli k slovesn: službi božji v domačo farno cerkev. Cerkveni govor častit. g. Iv. Bizjana, kurata v c. kr. kaznilnici Begunjski, je bil izboren. 6. Po sv. maši zapela se je cesarska in potem zahvaljena pesem 7. Prec po dopoludanski službi božji zbere se zopet šolska mladina, krajni šolski svet z občinskim odborom in z dostojanstvenski vred v šolskej sobi. 8. P. n. g. deželni glavar dr. Josip Poklukai ogovori šolsko mladino, katera mu slovesno obljubi, da bode Bogu, cesarju in domovini zvesta d( konca svojega življenja. 9. Obdarovana je bila šolska mladina; najpreje dobili so lično vezaiu knjige in molitvenike učenci in učenke. kateri so se v pretečenem šolskem letu odlično učili — 5C otrok. Potem so pridni dečki sadjarčki dobili Pirčevo knjigo «Vrtnarstvo», — vkup 9 dečkov. Vsi drugi šolski otroci dobili so pa v spomin na slavni zgodovinski praznik sledeče knjižice: «Naš cesar* (Bele), »Cesar Franc Jožef I.» (Tomšič) in «Spoinenico». Med ubožnejše učence razdelilo se je po vrhu tega še 40 četrtgoldinarčkov, a 5 najboljših sadjerejčkov dobilo je še vsak po 1 srebrni goldinar. 10. Potem je mladina zapela prvi iu zadnji odstavek cesarske pesmi ter trikrut navdušeno zaklicala «slava» presvetlemu cesarju in hiši Habsburški. 11. Učenka Albina Bele zahvali se g. okrajnemu glavarju tako-Ie: «Preblagorodni gospod okrajni glavar! V imenu vseh učenccv in učenk naše šole izrekam Vam preiskreno in prisrčno zahvalo za visoko čast, katero nam ste skazali in pa za očetovsko ljubezen, kojo ste nam v toliki meri danes dejansko javili. V znak te istinite hvaležnosti naše do Vas, preblagorodni gospod, in pa neomahljive udanosti in zvestobe prevzvišenej hiši Habsburški, katero naj nam mili Bog vedno ohrani in kojej bodemo vedno prepokorni in najzvestejši podaniki ostali, izvolite premilostno vzprejeti ta-le mali spominek naš! (Poda mu lep šopek umetnih cvetic). Bog Vas živi, blagoslovi in obrani!-> S tem bila je šolska slavnost okolu pol ene ure popoludne dokončana. Obdarovana šolska mladina razšla se je vsa radostna na svoj dom. Za daljni dnevni vzpored skrbela je obče znana ljubeznjivost in gostoljubnost našega prečastitega g. župnika Jarneja Babnika. Vršila se je kaj odlična napitnica g. župnika na presvetlega cesarja; ravno tako izborno odgovoril jej je g. okrajni glavar Ivan Mahkot. Za tem se je zapela cesarska pesem in zaklicala trikrat «slava» presvetlemu cesarju. Da so bili šolski otroci obdarovani, pripomogli so blagomili dobrotniki. Tudi občinski odbor je v ta namen nakazal iz občinske blagajnice 20 gld. Darovalo se je vkup 54 gld. 50 kr. Vsa darila stala so 39 gld. 50 kr.; ostalih 15 gld. se je pa razdelilo med ubožnejše otroke in pridnejše sadjerejčke v gotovini. Vsem p. n. milim dobrotnikom in prijateljem tukajšnje šolske mladine izrekam na tem mestu javno preiskreno ¦— srčno zahvalo. Omeniti mi je še, da so bila na slavnostni predvečer farovž, šola in pa mežnarjeva hiša se zastavami krasno okinčana in ob mraku celo uro razsvetljena. Ob slavnostnem dnevu se tudi se smodnikom ni štedilo. Bog živi, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo! Še posebno se tu tudi zahvaljujem vrlemu g. Iv. Bonaču, knjigovezu na Poljanski cesti h. št. 10 v Ljubljani, kateri nam je na tnah krasno povezal 60 raznih knjig in knjižic za darila ter nam v ta namen tudi molitvenike po znižanej ceni prepustil. Krasno vezarsko delo nam je izvršil prav po nizki ceni. Osobito tukaj priporočamo g. knjigoveza Bonača za knjigovezna dela vsem c. kr. okrajnim in krajnim šolskim svetotn, vsem okrajnim učiteljskim, krajnim šolskim in farnim knjižnicam ter vsem onim zavodom, kateri žele v tem obziru točne, izvrstne, lične in cene postrežbe. M. JRant. Od -t. Jakoba ob Savi. Odbor «Narodne Šole» je za majhen donesek naši šoli za uboge učence poslal mnogo različnega šolskega blaga, za kar se nižeje podpisana prisrčno zahvaljujeta. Jednorazredna ljudska šola v Št. Jakobu ob Savi, v 23. dan novembra 1888. 1. Valentin Stcul,Robert Zlegler, predeednik krajnega šolskega avčta.učitelj. Iz Hrušice pod Ljubljano. Slavni odbor «Narodne Šole-> je tukajšnji šoli za neznaten znesek podaril mnogo različnega šolskega blaga, raznih knjig in napevov. Podpisani se tedaj za to v imenu šolske mladine priscčno zahvaljuje.pt,^ jmnar učitelj. lz Ljnbljane Praznovanje cesarjeve štiridesetletnice bilo je bolj na tihem, a prav ganljivo in srčno. Mestne ljudske šole so imele v soboto 1. t. m. sv. mašo, po maši pa so šli učenci zopet v šolo, kjer so se jim razdelile lepe cesarjeve podobe in knjižice. Zapela se je cesarska pesem in tudi še diuge patrijotične pesmi. — C. kr. vadnica je ta dan dobila novo šolsko zastavo, ki je bila v cerkvi »Jezusovega srca» po šolski sv. maši blagoslovljena. — Srednje šole so imele v ponedeljek t. j. v 3. dan t. m. sv. mašo in potem prost dan. — Ta dan se je cesarjeva štiridesetletnica tudi prav prisrčno praznovala v tukajšnji nunski šoli. Ob 8. uri je bila sv. maša z zahvalno pesmijo in potlej še primerna slovesnost v šolskih in samostanskili prostorih, kjer se je vršilo krasno petje z deklamovanjem i. t. d. Delile so se (kakor v deških mestnih šolah) tudi tii lepe cesarjeve podobe in knjižice, ki jo je izdalo društvo sv. Cirila in Metoda kot darovi sl. mestnega magistrata. Samostansko predstojništvo pa je še 40 ubožnejšim deklicam pripravilo še posebno veselje: bile so pogostovane s kavo in kruhom, obdarovane s podobicami, nogovicami, čevljički, ruticami in z miklavževno. V nedeljo, v 2. dan t. m. se je slovesno otvoril novi deželni muzej Kudolfinum. K svečanosti došli so vabljeni gostje dostojanstveniki in zastopniki vseh stanov. Pri tej lepi svečanosti govorili so: kustoz g. Dežman in za njim deželni glavar g. dr. Poklukar, kateri je svoj govor končal s prisrčnim voščilom: «Našega ljubljenega, velikega cesarja Franca Jožefa, njegovega nadepolnega prestolo-naslednika cesarjeviča Rudolfa in vso cesarsko rodbino naj Bog ohrani! živijo! slava! slava! slava!» Opoludne ta dan so bili v ljudsko kuhinjo h kosilu povabljeni vsakdanji tamošnji gostje, največ ubožni dijaki, kateri so v spotnin slavnemu dnevu tudi zapeli cesarsko pesem ter sklenili s trikratnimi živijoklici. V ponedeljek v 3. dan t. m. se je ob 11. uri v šolskih prostorih v Virantovi hiši otvorila strokovna obrtna šola. Tudi tukaj so bili navzoči največ vsi dostojanstveniki. Vodja novih šol g. Šubic pričel je slavnost s primernim govorom, v katerem je razlagal zgodovino obrtnega pouka ter se je hvaležno spominjal vseh, ki so so prizadevali, da se je ustanovila ta koristna nova šola. Da je ta šola potrebna, kaže to, da se je za dečke oddalo vseh 24 prostorov in da se jih je oglasilo še mnogo; deklet se je vzprejelo tudi 40, in bi se jih gotovo še več oglasilo, ako bi bilo prostora. «Matica Slovenska* podarila je povodom cesarjeve štiridesetletnice 1250 patrijotičnih knjig iz društvene zaloge učiteljskim in šolarskim knjižnicam. Gospa J. Hočevar-jeva na Krškem napravila je v spomin cesavjeve štiridesetletnice lepo ustanovo v znesku 28.000 gld. Obresti te vsote delile se bodo ubogim vdovam in sirotam mesta Eadovljiškega za zimsko obleko in učila 10-12 pridnim otrokom, ki hodijo v tamošnjo šolo; kar bode pa preostajalo, naj se porabi za občinske namene. — Velik dobrotnik in mecen slovenskemu narodu postal je pa ta čas veletržec gospod Josip CrOrup na Eeki. V spomin štiridesetletnice cesarjeve odločil je 50.000 gld. za 10 ustanov po 200 gld. učenkam višje dekliške šole v Ljubljani, 60.000 gld. za 10 štipeiidi.jev po 300 gld. za slovenske visokošolce, oziroma 12 štipendijev po 250 gld. za slovenske gimnazijalce. D;i]je je obljubil za poslopje in vrt Ljubljanske bolnišnice 120.000 gld., katero prepusti Ljubljanskemu mestu, ako se zaveže, da ustanovi višjo dekliško šolo. Slava vrlemu rodoljubu! — Imenovanj e. Nj. c. kr. apostolsko Veličastvo je z najvišjim sklepom z dne 4. decemb. 1.1. udom kranjskega deželnega šolskega sveta za prihodnjo šestletno dobo izvolilo imenovati stolnega prošta dr. Leonarta Klofutarja, gimnazijskega profesorja Tomo Zupana, ravnatelja državne višje realke v Ljubljani, šolskega svetnika dr. Ivana Mrhala, in nadučitelja prve mestne deške ljudske šole tu Andreja Praprotnika. ¦— Na novi strokovni obrtni šoli, ki se je v 3. dan t. m. v Ljubljani odpila, imenovani so: pomožnim učiteljem za verouk g. spiritual Jan. Flis; učiteljem risanja g. Jos. Vesel, doslej na tukajšnji realki; mojstrom za mizarstvo g. Ernest Cigoj; mojstrom za rezbarstvo in strugarstvo g. Fr. Bučar; pomožnim učiteljem za jezike g. Anfon Funtek, učitelj in voditelj na Mahu (v Ljubljani). — Prva šolska delarna na Kranjskem seje v 3. dan t. m. otvorila na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Gospod učitelj A. Žumer dobil je od deželnega šolskega sveta dovoljenje, da začne tii delarno in mestni odbor je dovolil za to potrebnih 160 gld. Iz te vsote se je napravila vsa oprava, orodje in tvarina. Poučuje pa biezplačno g. Žumer s pomočjo namestnega učitelja g. Hribarja dvakrat na teden vselej po iy2 ure 24 učencev iz 5. in 4. razreda. Poučuje se pa letos po vzgledu tako zvane Dunajske šole samo v kaitonaži, ker se ta stroka najbolj naslanja na geometrični pouk v ljudski šoli, ker je to delo najlaže in se potrebuje malo orodja. Predmeti, ki se izdeljujejo, pa so tako izbrani, da se s tetn delom ne sega v nobeno rokodelstvo, marveč, da si učenci pridobe nekoliko ročnosti in veselja do dela. Tzdelujeju se nekaj reči, ki na ta način podpirajo geomotrični pouk, da se podobe, ki se rišejo, tudi iz lepenke (debelega papirja) izrezujejo in različno okrašajo, nekaj pa reči, ki služijo kot učilo tudi pri drugih šolskib predmetih. Prihodnje leto namerava se ta delarna razširiti še z lesnim delom. Učitelji, ki se bavijo z roCnim delom v ljudski šoli, n. pr. na Dunaji, v Pragi posebno pa v Galiciji, kjer je uže več nego 40 šol, ki imajo ročno delo, trdijo, da je tako delo jako važno in uspešno vzgojno sredstvo, ki se priporoča posebno šolam v mestih in v tovarniških krajih. Znano je, da je uboštvo v mestili bolj občutljivo, kakor na deželi in da se ubogi oiroci, ki so čez dan brez domačega nadzorstva, na pohajkovanji po mestnih ulicah nravno zel6 spridijo. Za take otroke glede vzgoje ni boljšoga sredstva, nego šolska delarna. Tam delajo po končanem dnevnera pouku, torej po duševnem delu, kar je zdravju kaj koristno; tam se bavijo s koristnim delom, mesto, da bi se po ulicah klatili; tam dobe veselja do dela tako, da po končanem delu le na delo mislijo in se tako odvračajo od krivih potov in od nravnega pohujšanja. Posredno jih ročno delo vodi tudi k večji marljivosti in ubogljivosti v dnevni šoli, ker se pridobivši veselje do dela boje, da bi se iz delarne šole ne izključili, če tudi v šoli ne napredujejo. Kdor pozna izpridenost ubožne mestne mladine, bo gotovo spoznal, kako zelo važno so deška ročna dela za mladino, bodisi glede duševne in telesne izomike, bodisi glede vzgoje. S tega stališča si smatrarao za svojo dolžnost, da naše učiteljstvo opozorimo na to stroko deške vzgoje, ki se do sedaj v naši deželi še ni gojila. Imenovani delarni pa želimo dobre uspehe in potrebne duševne in gmotne podpore od merodajnih zastopov in oblastij.