T ' ' - li K A ROOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA D. D. 62390 RAVNE NA KOROŠKEM, STARA ULICA 1 TELEFON: 0602 22 855 NI VEČ NEZNAN KA ! ------•----- ZAMENJATE GA LAHKO ZA DELNICE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE NA NASLEDNJIH MESTIH: PROBANKA - družba za upravljanje d.d., Strossmajeryeva 11, 62000 MARIBOR, tel.: 226-851 PROBANKA d.d., Gosposka 23, 62000 MARIBOR, tel.: 227-800 PROBANKA d.d., Titova cesta 63, 62000 MARIBOR, tel.: 306-625 PROBANKA d.d. - PE LJUBLJANA, Slovenska 56, 61000 LJUBLJANA tel.: 13-20-128 PROBANKA d.d. - PE KOPER, Velika vrata 1-3, 66000 KOPER, tel.: 24-166 Krajevne skupnosti: KS ČEČOVLJE, Čečovlje 6, 62390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 23-325 KS ČRNA NA KOROŠKEM, Center 101,62393 ČRNA NA KOROŠKEM, tel.: 38-106,38-170 KS ČRNEČE, Črneče, 62370 DRAVOGRAD, tel.: 84-672, 83-150 KS KOTLJE, Kotlje 2, 62390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 22-732, 23-756 KS MEŽICA, Trg svobode 1,62392 MEŽICA, tel.: 35-163 KS MISLINJA, Šolska cesta 34, 62382 MISLINJA, tel.: 55-153 KS PODVELKA, Podvelka 2, 62363 PODVELKA, tel.: 66-046 KS PREVALJE, Trg 2/a, 62391, PREVALJE, tel.: 31-294 KS SELE - VRHE, Stari trg 269, 62380 SLOVENJ GRADEC, tel.: 42-719 KS VUHRED, Vuhred 1,62365 VUHRED, tel.: 71-360 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ČRNA NA KOROŠKEM DRUŠTVO UPOKOJENCEV MEŽICA, Leska cesta 6, 62392 MEŽICA, tel.: 35-341 DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREVALJE, Trg 42/a, PREVALJE, tel.: 31-863 DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAVNE NA KOROŠKEM, Ob Suhi 21, 62390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 21-488 DRUŠTVO UPOKOJENCEV SLOVENJ GRADEC, Šolska 10/a, 62380 SLOVENJ GRADEC, tel.: 44-060 GINS d.o.o., Libeliška gora 45, 62372 LIBELIČE, tel.: 0609 616-642 GINS d.o.o. - P.E. DRAVOGRAD, Trg 4. julija 34, 62370 DRAVOGRAD, tel.: 83-276 BOTIQUE PRIZMA DRAVOGRAD, Trg 4. julija 43, 62370 DRAVOGRAD, tel.: 84-739 GALERIJA PRIZMA SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 29, 62380 SLOVENJ GRADEC, tel.: 42-861 MALGOS p.o. VUZENICA, Splavarska 18, VUZENICA, tel.: 64-230 OBRTNA ZBORNICA RADLJE OB DRAVI, Mariborska cesta 1. RADLJE OB DRAVI, tel.: 71-993 OOSSK RADLJE OB DRAVI, Mariborska 7, 62360 RADLJE OB DRAVI, tel.: 71-202 OOSSK RAVNE NA KOROŠKEM, Prežihova 24, 62390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 21-905 OOSSK SLOVENJ GRADEC, Meškova 2, 62380 SLOVENJ GRADEC, tel.: 41-552 SIRD d.o.o., Koroška cesta 14, 62390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 85-124 SKEI, sindikal družb SŽ na lokaciji Ravne, RAVNE NA KOROŠKEM tel.: 21-131 int.6782 in int. 6785 v enotah PTT in podružnicah SDK (Ostala vpisna mesta bodo razvidna iz plakatov, ki bodo nalepljeni na območjih vpisnih mest) PROBANKA družba za upravljanje d.d. Karikirano Na sončni strani Alp Zapozneli refleksi Medtem ko se Avstrijci že gredo jezerski turizem na novi akumulaciji, ki se je natekla za jezom HE Golica, na naši strani pa so postavili opozorilne table, do kod bo segel poplavni vai v črni različici porušitve jezu, ne samo v dolini reke Bistrice, temveč tudi navzdol po Dravski dolini, so se zbudili tisti v Vuzenici in se kar nenadoma zavedli nevarnosti, ki jim grozi. Zahtevajo varnostne ukrepe pred udarnim valomin, se razume, enako zavzetost in materialno podporo pri tem, kot je bilo storjeno v sosednjih krajevnih skupnostih. Svoje zahteve so naslovili na ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, v dopisu pa navajajo, da v Vuzenici nuihče ni vedel, kako so ogroženi. Ker je o sporni gradnji HE Golica bilo v radeljski občini in še kje, tudi v Državnem zboru, govora vsaj pet let pred vuzeniškem presenečenjem, zna biti odgovor ministrstva prav zanimiv. Medtem Avstrijci mirno surfajo naprej, oni so svoje z enkratno odškodnino 25 mio šilingov že opravili. -bm • COLOR ZA VSAK STRUP SVOJE RAVNE NAJDE. • NEKATERI EKOLOGI SO ŽE SAMI PO SEBI EKOLOŠKA BOMBA. • KAŽE, DA TUDI EKOLOGI NE JEMLJEJO LE ČISTEGA DENARJA. • VČASIH JE KAR PAMETNO BITI NEUMEN. • PREJ SMO POZNALI PREPAD MED GENERACIJAMI, SEDAJ -GENERACIJE PRED PREPADOM. NIKO IZ YfEBIfìE: □ EKOLOŠKO KUKAVIČJE JAJCE 4 □ ANKETA: KAM S CERTIFIKATOM 7 □ FRANJO MURKO: "NISEM DOVOLJ OSTER" 8 □ MORSKE ZGODBE 10 □ VUZENICA v PRIČAKOVANJU 14 □ KJE SJE, KOROŠICE 17 □ VROČE TUDI v RADLJAH 20 □ F1ELENA BLAGNE 24 □ DRAVOGRAJSKA NOGOMETNA BODOČNOST 27 Na naslovnici: Izbor Miss Koroške '94 Foto: Ivko PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravnem Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju 60 TONSKO KUKAVIČJE JAJCE Najprej je smrdelo, ko so ga prečrpavali iz cistern, potem, ko so z njim mešali odpadne kisline iz lužilnice, potem, ko so prečrpavali produkt nevtralizacije za odvoz na baldo in potem še enkrat, ko so s tem produktom zalivali izkopane jame na baldi... Gre za 60 ton posebnih odpadkov, kijih je zasebno podjetje EKO d. o.o. kemijski inženiring pripeljalo iz Colorja Medvode. Color Medvode mu je za predela vo le teh plačal 11.000 mark. NAZIV: EKO d.o.o. Kemijski inženiring NASLOV: Pod Gonjami 50, 62391 Prevalje ŽIRO RAČUN: 51830-601-0099954 VELIKOST: malo podjetje LASTNINA: zasebna MA TIČNA ŠTEVILKA: 5828317 DEJAVNOST: 11 Finančne in druge pošlo vne storitve 1106 Raziskovalno - razvojno delo 110611 Gospodarske raziška ve DIREKTOR: Jožko Kert Pravzaprav je smrdelo samo nekaterim. Predvsem delavcem, ki so imeli z odpadki neposredno opraviti in tistim prebivalcem naselij okoli železarne, ki jim je veter zanesel hlape do nosov. Ti so tudi opozorili, da nekaj ni najbolj v redu, in na Ravnah je bilo porabljenih samo 60 ton Colorjeve odpadne lužine. Sicer bi je bilo 100. Medtem je pred slabima dvema mesecema Meta Tasič, ekolog na občinskem sekretariatu za varstvo okolja na to opozorila republiški sanitarni inšpektorat, ki je pred dnevi prišel zadevo raziskat na Ravne. Poročila o tem, kaj je odkril, še ni, zato smo se odpravili po sledeh, ki so ostale. Po analizi, ki so jo naredili v Colorju, je šlo za lug po pranju njihovih reaktorjev. Liter tega 5-10% luga je vseboval naslednje organske substance: 12 g metanola (strupen in zdravju škodljiv), 1 g zmesi to-luena in ksilenov (strupeni in zdravju škodljivi) ter 11 g zmesi soli maščobnih kislin in ftalne kisline v utežnem razmerju 6:1. Prav te organske snovi so tudi hlapne. V Colorju pravijo, da so EKO z Raven o tem, kaj jim dajejo v predelavo, seznanili z vzorcem. To pravijo tudi na Ravnah, le da dopolnjujejo s trditvijo, da vzorec ne kaže Ekološki obraz železarne enakih rezultatov kot analiza v Colorju. V Medvodah tudi ne morejo dokazati, da gre za isto snov, ker vzorca niso deponirali, toda prav isto trdijo tudi za Ravne: “Kdo pravi, da je njihov vzorec tisti pravil?" Color Medvode, kjer delajo barve in lake, je firma, ki proizvaja ekološko najbolj občutljive končne produkte in o tem čivkajo že vrabci. Proizvodnja je zahtevna, stranski produkti pa so tudi posebni odpadki. Te med drugim ponujajo na borzi odpadkov in kot se vidi iz predračuna, ki ga objavljamo, tistim, ki so pripravljeni njihove odpadke prevzeti in predelati, tudi plačati. Sicer jih morajo imeti na svojem dvorišču pod posebnim režimom. Skratka, gre za snovi, ki so okolju škodljive, v pogovornem jeziku jim rečemo tudi - strupi. In če se najde kdo, ki bi znal te njihove odpadke predelati, hvala bogu, da se je našel. V Metalu v ravenski železarni se zbere mesečno okoli 10 kubikov izrabljene kisline (gre za solno , solitrno in fluorovo-dično kislino), ki so jo doslej v nevtralizacijskem bazenu nevtralizirali z apnenim mlekom. Kar je nastalo, so s cisterno odpeljali na baldo. Doslej, kajti očitno je, da si je EKO d.o.o. omislil nevtralizacijo na novo. Z lugom iz Medvod. Iz Colorja, ki je proizvajalec barv in lakov, ne luga. Namesto stroška z apnenim mlekom namreč Color celo plača. Žal Colorjev lug smrdi. Tako in drugače. Gospa Tatjana Gauš, dipl. ing. kem. tehn., zaposlena v Colorju kot ekolog, trdi, da so verjeli, da na Ravnah tehnologijo predelave njihovih odpadnih lužin obvladajo, in da je ogorčena, da se je pokazalo vse kaj drugega. Da bi nevtralizacijo morali najprej poskusiti laboratorijsko, potem pilotsko in šele potem s 6o tonami. Meni, da za ekološko plat svoje proizvodnje skrbijo vzorno, tudi za odpadke. Da jim ni vseeno, kaj se dogaja z njimi, da pa so v tem primeru verjeli referencam, ki jih ima ravenska železarna. V Informativnem Fužinarju št. 9/1992 je bila na strani 5 objavljena v povzetku sanacijskega programa Slovenskih železarn pod drugo točko trditev, da so Slovenske železarne ekološko sanirane in da bo treba izpopolniti le še napravo za odpraševanje v štorski jeklarni. So temu verjeli tudi v Medvodah? Analiza tega, kar se dogaja na železarniški baldi in kaj tam vse odlagajo, bi pokazala, Komentar da gredo stvari resno navzdol. Od jam, v katere so zlili goščo, ki je nastala po "nevtralizaciji", do odlaganja komunalnih odpadkov. Da ne govorimo o peskanju železnih konstrukcij s silikatnimi peski na odprtem, in to počne celo firma, ki sploh ni nikoli bila v sklopu železarne... Kaj je s podtalnico oziroma odtekanjem s halde v Mežo, ne ve nihče. Ali kdo sploh nadzira ali ima pregled nad tem, kaj kdo za bivši skupni plot pripelje in s tem potem počne? Kdo odgovarja za železarniško ekologijo? Je komu jasno, da znajo biti interesi v firmah, ki so nastale na novo, drugačni kot so skupni? Zakaj se molči o prekomernem hrupu, ki ga še vedno povzroča UHP peč, začasno dovoljenje za obratovanje pa ni podaljšano? Kako, da v denarju za naložbe, ki ga bodo dobile družbe na Ravnah, ni denarja za to investicijo? In sploh, kako da Ravne dobijo od vsega tako mali delež...? Seveda je vprašanj kar preveč. Prav zato menimo, da ni v interesu Mežiške doline, da si pustimo voziti od drugod 60 tonska kukavičja jajca. In da si kdo misli, da smo dovolj butasti, da si jih bomo pustili celo slabo plačati. Mežiška dolina je svoj davek ekološki neozaveščenosti že plačala in tudi v železarni so zamisli o lahkem eko-biznisu zavrnili. Se zdaj vrača skozi stranska vrata? KAJ PRAVI DIREKTOR J. KERT Prepih: Ali je vaše podjeteje registrirano za predelavo posebnih odpadkov? Da. V železarni Ravne, ko smo bili še celota, smo razvili tehnologijo odpadnih oljnih emulzij, odpadnih olj in si pridobili na podlagi osvojene tehnologije dovoljenje za predelavo teh posebnih odpadkov, seveda za določene kataloške številke. Prepih: Sodijo sem tudi lužine? Ne. Dobili pa smo od Color-ja preko firme Kemeko ponudbo ali lahko sprejmemo v predelavo njihov odpadni lug. Na osnovi vzorca, ki smo ga prejeli maja, smo ugotovili, da gre za koncentracijo odpadnega luga brez barve in brez vonja in da ga lahko koristno uporabimo. Prepih: Kaj se je s produktom nevtralizacije oziroma 60 tonami tega, kar ste dobili iz Colorja, zgodilo potem? Pri postopku nevtralizacije smo ugotovili, da pošiljka odpadnega luga ni ustrezala vzorcu, ki so nam ga poslali. Takoj smo ustavili vse nadaljne dobave, ker so bile v lugu hlapne komponente, smrad pa se je širil tudi v naselja okoli železarne. Prepih: Ste analizirali produkt nevtralizacije, ki je bila narejena z lugom in komponentami iz Colorja? Tudi tokrat je šlo za običajno nevtralizacijo kislin z lugom, produkt so oborjeni hidroksidi, ki jih deponiram na izkopanem mestu na baldi. V tem primeru je šlo še za organske snovi, ki so bile v vodi, so pa običajne tudi pri odlaganju na deponiji. Prepih: Zakaj niste naredili analize tega, kar so pripeljali na Ravne, takoj, ko se je že po vonju ugotovilo, da nekaj ni v redu? Pri prevzemu je Colorjev ekolog, inženir Gauševa, povedala, da je organski lug onesnažen s topili, vsebuje pa da ne ničesar nevarnega ali celo strupenega. Ker smo verjeli vzorcu, smo se odločili za nevtralizacijo. Prepih: Kako, da ste se odločili za uporabo odpadka, če pa ste doselj nevtralizirali kisline z apnenim mlekom? Tudi odpadki imajo tržno vrednost in gospodarjenje z njimi je danes prisotno. Tudi mi smo se odločili za uporabo tega luga, ker je bila njegova vrednost evidentna. Po vzorcu. Prepih: Seveda gre tudi za stroškovni vidik. Prej vas je nevtralizacija nekaj stala, zdaj ste dobili celo plačano. Je temu tako? Normalno. Vsak posel ima svojo vrednost, Color nam je plačal stroške za pokrivanje, prihranek na obratu je bil, namesto uporabe apna smo uporabili ta lug, ki je bil brezplačen. Te stroške smo potem z obratom poravnali. Nismo pa iskali nobenega tržnega efekta v tem poslu. Čeprav vemo, kako nekateri znajo to tudi po tržni plati izkoriščati. Edi Prošt MRTVILO Piše: Miro Petek Z mesecem avgustom smo že zakorakali v drugi polčas letnih dopustov in počitnic. Korošci jih preživljamo v skladu z navadami in finančnimi zmožnostmi in prav zaradi pomanjkanja denarja je vse več takšnih, ki ostajajo čez poletje doma. Sindikalni turizem je propadel, nekoč slavna in od Korošcev oblegana rudniški in železarski dom v Po-rotoržu sta namenjena tujim turistom (Čehom!), Lesnin dom v Dalmaciji so zavzeli Hrvati. Če si sposodimo frazo, da nič več ne bo tako, kot je bilo, potem lahko za koroške sindikalne domove in delavski oziroma sindikalni turizem brez velikega tveganja zapišemo, da je vsaj za največje koroške kolektive z delavskim, to je regresiranim in večini dostopnim turizmom, za vselej konec. Železarski in rudniški dom čakata na lastninjenje oziroma prodajo, na Fiiipjakov pa Lesna tudi ne more pretirano računati. Tako za povprečnega Korošca ostane dopust v domačih togih: ivarčko jezero, skok čez mejo na jezera na avstrijskem Koroškem, v regiji so odprti trije letni bazeni, pianine, ki so letos spet bolje obiskane, žar na gozdni jasi ali pred domačo hišo in mrzlo pivo... To je seveda ena plat poletja, druga pa so naše turistične ambicije, torej: turizem v naših krajih. Z izjemo nekaterih koroških kmečkih turizmov pravega turističnega vrveža na Koroškem v poletju pač ni. To je tudi razumljivo, saj stacionarnemu gostu poleti tudi ni kaj prida nuditi (izjema so planinci, ki na koroške vršace prihajajo z vseh koncev Slovenije in tudi tujine) in nikakor ne moremo biti konkurenčni slovenskim naravnim zdraviliščem, obali, Bledu ali Bohinju. Koroško turistično gospodarstvo - če ga sploh lahko tako imenujemo, čaka na zimo... Bolj pa se postavlja vprašanje mrtvila, ki v teh poletnih dneh kraljuje na vseh področjih. Koroška razen kakšnih trivialnih izborov lepotic in kakšne vrtne veselice (da ne bo pomote: tudi to mora biti!) ne premore prireditve, ki bi bila kvalitetna in v širšem slovenskem prostoru tudi odmevna. Seveda ne merim na prireditve podobne ljubljanskemu poletnemu festivalu, postavlja pa se vprašanje, ali Koroška res ne premore toliko kulturnega duha, da bi lahko organizirala kakšne priredive kot so, denimo, v Laškem. Podobnih in primernih ambientov je pri nas kar nekaj, od cerkve sv. Vida v Dravogradu do dvorišča gradu kotenthurn v Slovenj Gradcu. Če bi na poletne kulturne večere povabili samo koroške (po)ustvarjake, ki živijo zunaj Koroške, bi to lahko bde zavidanja vredne prireditve. Po Sloveniji poteka te poletne dni vrsta likovnih kolonij. Koroška krajina z bogato likovno tradicijo, nenazandje tudi Formo vivo, je brez likovne kolonije, ki bi v te kraje lahko zvabila priznane domače in tuje umetnike. In od takšnih kolonij ima kraj samo koristi. Kakorkoli že, ne pustite se motiti v poletnih užitkih. □ oirejpfue)! Aktualno NAK, ZA KOVINARJA PA NE!? Vpis v srednje šole je v pretežni meri končan, do 15. septembra bodo odprta vrata samo še na tiste šole, kjerje vpisanih premalo učencev. Ta vrata so torej odprta še za tiste osmošolce, ki imajo popravne izpite oziroma tiste, ki niso uspeli dobiti svojega mesta na kakšni drugi srednji šoli. Za Koroško velja, da je odprt vpis še na muško in ravensko srednjo strojno in kovinarsko šolo, medtem ko so na gimnaziji Ravne in slovnejgraški srednji šoli z vpisom že končali. Profesor Franček Lasbaher, predstojnik organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, organizacijske enote Slovenj Gradec, je v pogovoru za Prepih ocenil letošnja dogajanja ob vpisu. Franček Lasbaher pravi, da je na Koroškem v obeh srednjih šolah kovinarske usmeritve na Muti in na Ravnali prostih še več kot 300 mest! Na Ravnah so v razpisu v začektu leta objavili 320 mest, to je za deset oddelkov, v najboljšem primeru pa bodo zapolnili štiri oddelke, bolj veijetno tri. Na vso množico kovinarskih programov so se ponekod prijavili trije ali štirje učenci, so pa tudi primeri, ko se je za kakšen program prijavil vsega eden. Srednja šola na Muti je razpisala 200 prostih mest, vse pa kaže, da bodo letos lahko vpisali tri oddelke tekstilne usmeritve, ki to šolo sedaj tudi rešuje, in en kovinarski program. Franček Lasbaher pravi: "Na gimnaziji Ravne na Koroškem ni bilo večjih problemov. Vpisalo se je 220 dijakov in je kljub omejitvi vpisa bilo le kakšnih deset takih, ki so se morali vpisati drugam. Na slovenjgraški srednji šoli pa je bilo kar 150 kandidatov, ki so jih morali zavrniti. V Slovenj Gradcu je tako na vse smeri v prve letnike vpisanih kar 470 učencev oziroma 16 novih oddelkov. Tu bo seveda nujno razmišljati o delitvi na dve šoli, v Slovenj Gradcu pa bo letos tudi v celoti dvoizmenski pouk. In tako kot je razveseljivo, da ima Slovenj Gradec tako velik vpis in veliko zanimanje, pa je zaskrbljujoče stanje na Muti in na srednji šoli na Ravnah. Obstoj šole na Muti rešuje tekstilna usmeritev, veliko pa je vprašanje, kaj storiti z ravensko šolo. Ta gotovo ima svoj pomen in svojo tradicijo, morali pa bi razmišljati tudi o drugih usmeritvah, morebiti elektro usmeritvi ali kakšnem kombiniranem programu kovinarske in elektro stroke. Podjetja in obrtniki bodo tudi v prihodnje potrebovali izobražene ljudi kovinarske stroke, ki ima v koroški krajini največjo tradicijo." V letošnjem šolskem letu je bilo 1120 otrok, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje: 1018 je bilo takšnih, ki je zaključilo osmi razred, 78 je končalo osnovno šolanje v nižjih razredih, 24 pa šolanje v prilagojenem programu. Na vseh štirih koroških srednjih šolah pa je bilo prostora za 1180 otrok, toliko, kot še nikoli doslej. Na slovenjgraški srednji šolo je dobilo streho nad glavo 460 novincev, na ravenski gimnaziji 220, na srednji šoli Ravne jih je do sedaj vpisanih okoli sto in na Muti 120. Seštevek pod črto se ustavi pri številki 900, ob tem pa velja dodati, da je potrebno odšteti okoli sto učencev, ki jih je vpisla slovenjgraška srednja šola, ki prihajajo iz občin Velenje in Moziije. Torej se bo v domačih logih v šolskem letu 1994/95 lahko šolalo okoli 800 mladih Korošcev, kar je več kot zadnja leta. Okoli 300 otrok se bo torej izobraževalo zunaj kraja bivanja, to pa predvsem tisti, ki gredo v kadetsko ali gozdarsko šolo, ki sta v Sloveniji le na enem mestu in seveda elektro in računalniški programi. Koroška ima tudi nekaj mejnih področij, kot je spodnji del radeljske občine in Mislinja v občini Slovenj Gradec, kjer se mladi odločajo tudi za šolanje v Mariboru ali Velenju. Zanimivo je, da se je letos večina Mislinjčanov, ki so si izbrali nadaljno šolanje na gimnaziji, odločila za ravensko gimnazijo, dasiravno je bil na Ravnah omejen vpis, v Velenju, ki je Mislinjčanim poleg vsega še bolj pri roki, pa ne. Številke ali kvantiteta so eno, kvaliteta letošnjega vpisa pa drugo. O tem Franček Lasbaher pravi: "Letošnje preveijanje učencev osmega razreda se je izkazalo kot zelo smotrno, saj je bilo v veliko pomoč pri razvrščanju učencev za nadaljno šolanje. Od možnih 170 točk je bil prag za vpis na gimnazijo Ravne pri 123 točkah. Kot zanimivost naj povem, da je bilo največ dosežnih točk 160, nekateri učenci so dosegli 159 ali 154 točk. Z vsemi možnimi 170. točkami pa na Koroškem nismo imeli kakšnega učenca, saj sta za to poleg uspeha in testa potrebni še Cankarjeva in Vegova zlata značka. Zlato Vegovo priznanje iz znanja matematike so v vsej SV Slovenij so letos prejeli le štirje učenci, od tega eden iz Vuzenice. Prag za vpis v slovenjgrško srednjo šolo je bil 109,5 točke in tu je bilo precej učencev, ki so zbrali več kot 130 točk. Na lesarsko šolo se je, na primer, vpisal učenec, ki je pri preverjanju znanja dosegel 144 točk in bi bil sposoben izdelovati vsako gimnazijo. Za šole poklicnih usmeritev pa je bil prag za vpis od 51 do 81 točk. Na ta način so šole dobile učence, ki so po vseh kriterijih sposobni izdelovati te programe." Miro Petek POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO, SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 , Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 V________________________________ NUDIMO VAM: 1. NAJUGODNEJŠE POGOJE AVTOMOBILSKEGA KASKA BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA 2. SKLEPANJE KMETIJEKIH ZAVAROVANJ V PAKETU Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem Aktualno Naša anketa: KAM BOSTE VLOŽILI CERTIFIKAT Kam in kako boste vložili Vaš certifikat, je bilo naše vprašanje med naključno izbranimi anketiranci, prav v času, ko investicijski skladi pospešeno vabijo v naložbe. Miran OCEPEK, odvetnik, Ravne Koroškem: "Svoj certifikat sem že vložil, in sicer mariborski zavarovalnici, ker sem prepričan, da je ta naložba najbolj prava. Sicer je pa res, da ljudje ne vedo, kam bi koristno in pametno vložili svoj certifikat. Odločitev je seveda v ljudeh samih.” Jožica POGOREVC, ekonomist, Gornji Dolič: “Certifikata še nisem vložila, ko pa ga bom, ga bom v dobro stoječo firmo. V investicijski sklad ga prav gotovo ne bom. Pri vložitvi certifikata se gotovo zavedam tudi načela "hiti počasi". Mislim pa tudi, na da dobra reklama za odločitev ni dovolj, saj je treba tudi tukaj dobro razmisliti." Franc PROŠT, fotograf, Slovenj Gradec: “Še vedno se odločam in razmišljam, kam bi dal certifikat. Ob vsakodnevni reklami se je težko odložiti, kam bi ga vložil. Ko se tako pogovarjam s prijatelji, mi marsikdo v šali reče, kar v Pivovarno Laško ga vloži. To je stara "firma" z dolgo tradicijo in dobrim pivom." Marta IGERC, uslužbenka, Prevalje: "Certifikata še nisem vložila in tudi vsakemu ga ni za zaupati. Ljudje ne vedo prav, kam bi ga vložili, ker je preveč skladov, ki ga zbirajo. Kakšen bo povračilni uspeh, pa nihče ne ve. Mislim, da je prav, če bo vsak certifikat koristno naložen, tako naj bi imela družba in posameznik korist." Ivan GORIČAN, poštar, Primož na Pohorju: O tem, kam bom vložil svoj certifikat, nisem nikoli razmišljal. Ko ga bom vlagal, ga bom dal pošti, kjer sem tudi sam zaposlen. Mislim, da se mi bo naložba obrestovala. Če ne bom imel kaj od nje, pa naj imajo vsaj moji potomci." Anica GOSN1K, kmetica, Vrata pri Dravogradu: "Sploh ne razmišljam, kam bom vložila certifikat. Naravnost Kmečki družbi ga bom kot kmetica zaupala, saj vendar mi kmetje spadamo tja, tako tudi naš certifikat. Mogoče bomo s tem, ko bom vložila certifikat Kmečki družbi, le premaknili kmetijstvo na boljše. Od tega bomo imeli vsi koristi." FJurač Intervju KONEC NEKE LJUBEZNI NO KOROŠKEM RADIU "NISEM DOUOU OSTER'" Franjo Murko, ki od 21. avgusta dalje ne bo več direktor Koroškega radia, zase trdi, da je prav on iz Koroškega radia naredil radio. Zakaj potem ta mož sredi drugega štiriletnega direktorskega mandata zapušča vodilni koroški medij? "Na ulici" smo slišali številne razloge, ki naj bi botrovali njegovemu prisilnemu odhodu, po vsem slišanem pa smo poiskali Murka. Izzvan z našimi vprašanji je za bralce Prepiha povedal svojo zgodbo. Franjo Murko ► Poleti v novinarstvu še vedno omenjamo čas kislih kumaric. Za Vas očitno ni brezdelja, čeprav odhajate s Koroškega radia. • Res, to poletje v nasprotju z drugimi preživljam zelo delovno. ► Seveda mislite na Vaš novi posel... • Tako je. Grem v privatne vode in zato je potrebno veliko organizacijskih priprav, da bo zadeva stekla. Problem je v tem, ker imam sorazmerno malo časa, saj so bile moje odločitve v zadnjih mesecih precej hitre. Posel mora teči, navsezadnje imam petčlansko družino. ► Hitro je prišla tudi vest, da ne boste končali drugega mandata na Koroškem radiu. Zakaj? • S kolektivom Koroškega radia smo se sporazumeli, da se razidemo v obojestransko dobro. ► To je vse? Da. ► Dobro, kaj je pripeljalo do tega? • Vzrokov je več, prav gotovo. Moram odkrito povedati, da sem že nekaj časa razmišljal o tem, da bi šel delat na svoje to, kar bom delal v prihodnje. Odprl bom namreč marketinško agencijo, ki je na Koroškem še ni. Po tej plati bom s Koroškim radiem še naprej sodeloval. ► Kako to, da boste sodelovali ravno v marketingu? Na Vas so namreč leteli očitki, da skozi marketinško dejavnost izkoriščate KR v zasebne namene. • Ja, to je res. Ti očitki so bili, mislim pa, da so izvirali iz popolnega nerazumevanja mojega dela. Direktor Koroškega radia sem bil v vsakem trenutku. To pomeni, da ko sem nehal peti z oktetom Lesna, sem v tistem trenutku nastopil kot direktor, če sem videl, da lahko to naši hiši koristi. Tako je bilo tudi pri ostalih podobnih dogodkih. Na ta način sem veliko strank posredno pripeljal na radio. Toda tega ljudje ne znajo ločiti oziroma ne razumejo. Mislim, da je problem v tem, ker sem bil dejansko z dušo in telesom za radio, ker nisem ločeval, ampak sem vse delal v dobro radia. Eni pa še vedno vidijo delo od šestih do dveh. Jaz sem bil direktor zjutraj od šestih do polnoči. Tu je bila osnovna poanta nerazumevanja. ► Od kod so prihajala ta nasprotovanja. Mar iz uredniškega kolegija? • Direktnih nasprotovanj niti ni bilo. Toda čutil sem, da se ljudje ne strinjajo s tem, kar jaz hočem delati. Niso se strinjali, da organiziramo pomembne prireditve kot so Poglej in zadeni, kjer je radio veliko pridobil, koncert Avsenikov, pa koncert New Swing Quarteta, kjer smo sicer imeli izgubo 100 000 tolarjev, toda tega se na Koroškem radiu praktično ne sme čutiti. Vsekakor mislim, da smo kljub tisti izgubi dolgoročno pridobili. Potem je tu organizacija Miss Koroške... To je bilo mojim sodelavcem odveč. Niso razumeli, da je to pomembna promocija radia. Še danes sem prepričan, da sem prav delal. ► Toda ali je marketing sploh dejavnost direktorja? • Ko sem pred šestimi leti prišel na radio, ni bilo marketinške službe, ker je ni bilo treba imeti. Takrat je šel direktor po firmah in se dogovoril, da vsaka prispeva nekaj. Danes pa se dela izključno po sistemu daj-dam. Nekdo da denar, zato pa mu tudi nekaj naredim. Na Koroškem radiu sta dva zaposlena v marketingu. Danes radio sam ustvari 95% potrebnega denarja. ► Kakšna je vaša ocena novinarskega kadra? • V času mojega prihoda so bili zaposleni štirje novinarji. Tudi danes jih je toliko. Takrat je imel Koroški radio štiri oddaje na teden po šest ur, danes pa oddaja dnevno šestnajst ur. To pomeni, da ti štirje novinarji danes delajo več in bolje kot takrat. Seveda pri tem pomagajo agencije in še kdo. Mislim, da je število novinarjev primerno, uspeli so razviti uspešen informativni program. ► Mnogi pogrešajo angažirane, kritične prispevke. So novinarji na KR nezadostno motivirani ali je vmes kaj drugega? • Prepričan sem, da imamo na Koroškem radiu tudi novinarja, ki je sposoben narediti takšne prispevke. Morda sta to dva. ► To sta... • To sta Irena Fasvald in Marko Vrečič. Vseskozi trdim, da je lahko Vrečič zelo, zalo dober novinar, je pa malo slabši urednik. ► Pred kratkim se res ni izkaza! z dezi-formacijo, ki jo je namerno spusti! v eter. Dejstvo je, da je zlorabil medij. Je prišlo do sankcij? Priznati moram, da je prišlo do konflikta med Markom in menoj. Teh konfliktov je bilo tudi že prej nekaj. Pri tem zadnjem je morda moja napaka, da ga nisem do konca razčistil. S to dezinformacijo je Marko napravil nepopravljivo škodo Koroškemu radiu. Še dve takšni napaki, pa bi Koroški Intervju radio padel, kar se tiče podobe resnega informativnega medija. ► Rekli ste, da niste šli do konca. Kaj to pomeni? • Da bi ga suspendiral. ► In zakaj ni prišlo do tega? • He, to je moja napaka, katero mi sodelavci tudi posredno očitajo. Namreč to, da sem premehak ali predober. Toda sam se vedno iščem v tem, da se je potrebno dogovoriti in da ta dogovor potem drži. Zal pa so še vedno taki časi, da je treba rigo-rizno ukrepati. Moja najhujša napaka je, da nisem dovolj oster. ► Potem gre tu iskati razlog za vaš odhod? • Lahko je eden izmed povodov. Glavni povod pa je dejstvo, da je v roke mojih sodelavcev prišla vizitka, na kateri piše, da sem komercialni direktor nekega snemalnega studia. Sliši se grozno, stvar pa je povsem DRUGAČNA. V sodelovanju z gospodom Radoševičem in gospodom Jeseničnikom naj bi pomagal pri izgradnji in delovanju tega studia v Slovenj Gradcu. vsezadnje imam moralno zadoščenje, saj odhajam, ko je Koroški radio dosegel enega svojih viškov v razvoju. S tem ne napovedujem slabih časov, daleč od tega. ► Pred Vami so odšli že spikerji, tehniki. In to celo v konkurenčno hišo. • Moram povedati, da je na tem radiu nekaj, kar (pa ne tega razumeti dobesedno) dobre kadre odbija. Da se razumemo, tudi na Koroškem radiu so dobri kadri. Toda tisti, ki so več razmišljali, hoteli drugače pristopiti k mediju, se s Koroškim radiem nikoli niso dobro ujeli. To je ena resnica. Tudi sam sem imel zaradi tega veliko problemov. Ljudje enostavno ne razumejo, da je lahko radio tudi drugačen. To se vleče kot neka rdeča nit. Jaz sem tretji direktor, ki samovoljno zapušča radio. Vsak izmed nas je nekaj naredil na posameznem področju. Pokojni Mitja Schòndorfer je radio preselil v nove prostore, Niko R. Kolar ga je v času ukrepa družbenega varstva stabiliziral, jaz pa sem (v tem času je pač bilo to nujno storiti iz Koroškega radia) naredil radio. Prej je bil namreč razglasna postaja. Rok Tamše Kot direktor koroškega radia sem videl priložnost širjenja naše hiše na področju tehnike in ekonomsko propagandnega programa ob sodelovanji s tem snemalnim študijem. Vizitka z imeni in funkcijami je bila natiskana v zanosu Ra-doševiča, tega pa nisem mogel razložiti sodelavcem na Koroškem radiu. ► Kakšna pa je potemtakem Vaša bilanca po šestih letih na vodilnem položaju KR? • To naj ocenjujejo drugi. Mislim, da se vidi in sliši, kar sem naredil v šestih letih. Na- DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. « BOSS^,® TUS KO-SI d. o. o. 62380 Slovenj Gradec, Stari trg b.š. Tel.: 0602/42-659 Fax: 0602/43-795 Telex: 33-450 __ Poletje _________ MORSKE ZGODBE IN ŠE KAJ Poletje je nekaj posebnega med letnimi časi. Sonce - ta blagor vesolja, nam prav kakor preveč popitega vina zmeša glave, da naprej sramežljivo, potem pa skorajda povsem razgalimo svoja suha, koščena, debela, zavaljena, brezhibna, mlahava, itd. telesa, da pordečijo in poijavijo. In da ne pišem o drugih aspektih poletnega vzdušja: o zabavah, o potovalnih, gurmanskih, pivskih in nenazadnje o seksualnih užitkih. Saj sonce udarja v glave ljudem tako, da se nekateri sprostijo in drugi v mnogočem spremenijo. Celo starejši se neredko začno obnašati kakor otroci, a otroci so že od vekomaj delfini. Piše: Franc Juričan In poletje nam pomeni tudi moije, ki je prostranstvo, ki je večno upanje. Moije ima namreč določeno draž in še kaj, kar je povezano z njim. V letih po srednji šoli sem preživljal ob morju tudi po mesec ali dva. To je bilo takrat, ko je bilo moije še dokaj čisto, pa tudi za AIDS še nismo slišali. Poletje pa se imenuje v novinarstvu tudi "čas kislih kumaric". Resne teme so odveč, čas je za rumeni tisk, za čenče in pretiravanja, za neumnosti z močnim okusom sladkosti. Čas je za morske ljubezenske zgodbe. OOOOOOOOO I.F. - Med nami je slovel kot ekspert za "morske deklice". Njegova teorija je slonela na preprosti misli: "Ženska ti oprosti, če poskušaš, nikoli pa ti ne oprosti, če sploh nisi poskusil!" Bil je ponavadi zelo uraden in direkten. Opisal’ bom enega izmed njegovih podvigov. Zgodilo se je v Savudriji. Po večeiji smo sedeli v krčmi in popivali, pri sosednji mizi pa sta sedeli prijetni deklici. I. je nenadoma vstal in pristopil k eni izmed njiju in jo ogovoril: I.: "Oprosti, te lahko nekaj vprašam?' M.: "Kar izvoli." je bila pripravljena črnolaska, v "mariborskem narečju"). 1.: "Bi danes fiikala z mano?!" TRESK, ta tresk je bila zaušnica, ki jo je skupil I. Še I.-jev komentar: "Uf, si primitivna!" OOOOOOOOO D.V. In D.O. - Bila sta dobra prijatelja in dokaj močan tamdem. Nekoč sta po plesu na neki hotelski terasi pripeljala dve tujki vsak v svojo sobo. Žal D.O. ni bil najbolj vešč angleščine, tako da konverzacija s tujko ni bila mogoča. Reševal ga je D.V., D.O. pa je bolj paradiral. Po določenem času sta bili dekleti menda voljni. Dmgo jutro sta se fanta pogo-vaijala. D.O. je vehementno razložil prijatelju, kakšen macho je bil. Sicer ni razumel, kaj mu dekle govori, toda nenehno je ponavljalo: "Easy, not like a horse!" (Počasi, ne kakor konj!). OOOOOOOOO D.G. - Vsaj zame ostaja legenda v mnogo čem. Naučil me je na primer, da včasih tudi iskreno priznanje ni na mestu. D.G. je namreč z letovanja v okolici Zadra prinesel nekaj novopečenih ljubezenskih izkušenj domov. Doma pa ga je čakalo njegovo uradno dekle, ki je na vsak način hotelo izvedeti, če ji je bil zvest ali ne. "Samo povej mi," je dejala. 'Vse ti oprostim!" D.G. je priznal eno avanturo (čeprav je doživel dve!). Bil je pač pošten in naiven. Njegovo dekle pa v jok in ogorčeno jezo - pa še zapustilo ga je. Morala je jasna, kakor v zgodbi o ciganu - potepuhu, ki so mu dejali: "Kar povej nam svoje grehe - pa ti oprostimo!" Verjel jim je ter priznal - in res - pol so mu oprostili za dmgo polovico pa so ga obesili. OOOOOOOOO B.S. - Ženske cenijo požrtvovalne tipe, ki so polni energije, domislic. Kakor nas one večkrat zblefirajo, je tudi nam to kdaj dovoljeno. Življenje zgolj na blef-erski način je pretvaijanje, prevara; kakšen bleferski podvig pa, kakor pri pokru, tudi pri ženskah ne škodi. In zdaj k stvari. Eden izmed mojih kolegov je bil zaljubljen v dekle, ki pa zanj ni maralo. Njegovi štosi pri njej pač niso vžgali. Dokler... B.S. je nekako zvedel, kje bo njegova velika želja preživela počitnice. Zvedel je za čas bivanja, za naslov njenega hotela in vse dmgo. Kar pa je bistveno - imel je načrt. V podobnem času se je tudi sam odpravil v isto mesto in jo poklical po telefonu. Seveda se je pretvaijal, da kliče s Koroške, da jo pogreša, da mu je dolgčas in da bi prišej takoj za njo v Dubrovnik, seveda, če bi si to tudi ona želela! Ženske imajo rade velike stvari in velike žrtve. Ko je dekle slišalo za hrepenenje po njej, je izziv sprejelo in ga povabilo, naj pride, če je res tako nor. In B.S. je bil res "norec". Glej čudo, naslednje dopoldne se je s taksijem z domnevnega letališča pripeljal v njen hotel. In moije je še tisti dan krstilo novo večno ljubezen, ki še traja (veijetno?). OOOOOOOOO fl.S. - Skupaj sva letovala v Novigradu. Toda imela sva nesrečo. Že po nekaj dneh so nama ukradli del prtljage in spalni vreči. Seveda pa se nisva takoj vdala in odbrzela domov. Pod neko pinijo sva še nekaj dni bivakirala kar na prostem. Imela sva namreč še eno odejo. In vsak večer znova sva žrebala, kdo bo srečnež, zavit v odejo, in kdo bo poraženec, ki bo spal na trdih tleh. Seveda, da ne pozabim -"tisti z odejo" je dobil še dodatno nagrado - O., prijetno Ljubljančanko, ki je bila najina all-together-vvife. Zdaj je A.Š. direktor enega pomembnejših slovenskih hotelskih podjetij. Ko sem bil letos na službenem potovanju, sem ga obiskal v njegovem hotelu. Namestil me je v eno izmed tistih hotelskih sob s televizoijem, s hladno pijačo iz hladilnika, itd... "Kako si spal?" me je zjutraj povprašal. 'V redu," sem odgovoril. "Ej, vsekakor pa je bilo lepše takrat na odeji z O. na nepozabnem rtu Lovrečiča!" □ JOŽE-SILVA KREUH g €DLYAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Reportaža BODIMO DANES DOMA! Tako malo denarja imamo (vsaj nekateri), vročina pa tako neznosna, dopusta pa si TAKO ŽELIMO (IN GA POTREBUJEMO)! DA SE LETOS ODLOČAMO Z4 počitnice doma. Imamo kar nekaj možnosti; recimo turizem na kmetih. Koroška ga ima kar precej (čeprav je nekaj kmetij tudi že pozabljenih), zlasti okolica Raven je znana nam vsem. Imamo pa še nekaj: NEKAJ PRELEPIH DOLINIC, ki jih mi, ki živimo v njihovi bližini, ne znamo ceniti; ŠE VEČ, niti vidimo jih ne! Ena teh dolin je dolina reke Bistrice, BISTRIŠKI JAREK, ki je uspela biti poznana večini Slovencev po odvzetih brzicah reke, ki so jih Avstrijci znali ujeti in iz njih kujejo dobiček. Ko je, bogvedi kdaj, gospod nad nami delil lepote na Zemljo, je je v dolini Bistrice pozabil mnogo. Dolina je tako lepa, da bi je skorajda ne mogli primerjati s še kakšno v Sloveniji. Čisto ob vznožju Bistrice leži hribovski zasebek Pernice, z nekaj nad 1000 metrov nadmorske višine, do katerega žal ne peljejo normalne ceste, zato tisti, ki ljubite svoje jeklene konjičke, te raje pustite kje v senci in se podajte na pot peš. Da boste res kaj videli, je najbolje, da počasi pešačite. Začnite na Muti, kajti tu lahko - če tega niste storili doma - napolnite nahrbtnike s sokovi, kruhom in klobasami. Pa tudi Muta bo tujcu zanimiva zaradi mnogih zgodovinskih znamenitosti in zaradi ljudi, ki tod kujejo svoje življenje in niti ne marajo vedeti, da ob kovaškem kladivu in motiki, ob lopatah in kosilnicah še sije drugačno sonce, ki nudi drugačno življenje. V dolini Bistrice boste morda našli svoje korenine in že zdavnaj v otroštvu izgubljene sanje. Mogočno šumenje voda, ki se odbija od strmih skalnatih sten in vpije gor v nebo, bo v vas vzbudilo pesem vaših sanj gozdovnika, otroškega, skavtov, ki je mami nekoč davno vzel toplo odejo in si naredil prijetno gnezdo v vrhovih dreves... Neustavljivo šumenje voda vas bo spomnilo na tiste - v mladostnih letih ulovljene postrvi, ki so "na črno" romale v domače lonce. V hribe stisnjene in pod nebo speljane zaplate zemlje vas bodo spomnile na boleče križe vaših mam, ki so tako iz dneva v dan hodile na dnino, da ste imeli zvečer zabeljen krompir in solato. Tudi danes med grapami te doline ždi nekaj na pol podrtih končnic, v katerih životarijo dedki in babice, ki morda prejemajo borno kmečko pokojnino in ne vedo, da se na Muti v trgovini zanje dobi bore malo. Pozabili smo nanje - mi, ki smo njihovi otroci, ker nas vodi čas in komajda ustrežemo svojim potrebam in potrebam naših otrok... Ob nanovo asfaltirani cesti, ki se s klanca spusti v ravnico, je na eni strani tolmunček, kjer se domači otroci hladijo v ledeno mrzli vodi in sanjajo o neizmernosti jadrana... Če boste v vodo pomočili svoje razgrete in utrujene noge, se boste na novo rodili tudi vi... Naj vas nikar ne moti visoka ograja ob ribogojnici in lajajoči psi! Vzemite jih kot nujno zlo v boju proti vsem nepridipravu, ki se tudi sredi teh lepot najdejo in krenite naprej proti šoli. Poplačani boste z radostnim pogledom na krave, ki se veselo učijo na športnem igrišču! Tudi zato je otrokom iz Jarka lažje: najhujši plevel popasejo te žalostne velike oči, v jeseni ko zazvoni zvonec, poberejo malčki le bisere.... Ko bo sonce že visoko na nebu in bo zelenje okoli vas dobilo priokus zlate barve, krenite z asfaltne poti in si sezujte čevlje. Potopite svoje razbolele noge v ledeno mrzli vodi in uživajte raj!.. Počasi krenite po toku navzgor (nikar se ne bojte - reka je nizka, skorajda še potoček, ker so jo, kot že rečeno, Avstrijci ulovili na svoji strani, in si ogledujte trave in grmovje ob obrežju. Kdaj in kdaj vam bo debela postrv splavala med nogami in vi kar glasno zatulite! Dajte si duška tudi takrat, ko bo kakšna prestrašena žabica skočila v neznano in zbežala pred vami? (Se še spominjate žabjih spevov svojega otroštva?) To je NARAVA IN NIKAR NE BODITE EGOISTI! V vsej opojnosti, bujno in lepo jo pokažite svojim otrokom. Nikar se ne bojte! Sama sem ga v teh dneh iskala in ga nisem našla in zatorej trdim, MEDVEDA NI! (Ali pa morda, pa se me boji.) Če hočete imeti zares lep vikend (dopust) vzemite šotor s sa-| bo! Kaj je še lepšega ^ kot večerni pogled v | zvezdno nebo, božajoči nočni veter, preletavanje ptic nad vami...! In kaj je lahko še bolj skrivnostno kot jutranja zarja, prvi božajoči sončni žarki in neustavljiva ubrano petje PRAVKAR zbujenih ptic...! Je kje še večji raj!? Gospod nad nami, ki je bogvedi kdaj delil lepote, je v dolino Bistrice natrosil majhne bisere. Desetletja in desetletja jih nismo znali videti, desetletja in desetletja smo hodili v NEZNANO daleč v TUJI SVET... ...DA MORDA ENKRAT (ali pa ZDAJ?!) odkrijemo BISER DOMA. V moji dolini je biser, ki joče... PONUJAM GA VAM... OTRITE MU SOLZE! Tončka Repnik - Vrhnjak Jez na Bistrici, na Muti #1 Ig JELOVICA U Škofja loka, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA yfeM064)631-241 _ , m Fax:(064)632-261J Aovinski r^-zrzr /prenovo oken , brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT možnost obročnega odplačevanja prodajna mesta: RAVNE NA KOROŠKEM, ČEČOVJE 5 TELEFON: 0602 20 175 m* s Aeiim, da mi pošljete naslednje prospekte: s Dstavbno pohištvo □montažne stanovanjske in počit, hiše □montažne stene in poslovni objekti □prenova oken □prenova vhodnih vrat___________________ Ime in priimek:......................... Naslov:.............................. d,o.o partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 SERVIS - AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - avtoli Carstvo - rnoDAJA vozil m rez. delov AVTO SERVIS FIŠER 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizie 86 Tel.: (062) 510-625 J SGP KOGRAD DRAVOGRAD UlMlISEM Z IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo vaš objekt: □ izolirate in s tem prihranite na energiji □ lamele omogočajo dobro prezračevanje fasade □ primerna je za nove ter sanacijo starih in vlažnih fasad □ Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami IZOFAS ZA VAŠ USTVARJALNI PROSTI ČAS! Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0602 - 85 - 070, 85 - 230 Po Koroški GODBA JE VRNILA OBISK Radeljska godba na pihala je v juliju vrnila obisk svojini vrstnikom, godbenikov iz Volk-swagnovega mesta Wolfsburga. Pred dvema letoma so Radlje obiskali godbeniki iz Nemčije pod vodstvom našega Slavka Grosa, ki že kakšnih trideset let živi, dela in tudi kulturno močno sooblikuje tamkajšno glasbeno godbeno dejavnost. Slavko Gros je klub oddaljenosti vedno obdržal pristne stike z godbo Radlje, v kateri je praktično dozoreval v godbenika. Že s prinašanjem notnega materiala je skrbel za najnovejše kulturne pretoke med godbama, končno pa je pred dvema letoma prišlo do obiska, ki ga Radeljčani zaradi pomanjkanja denarja niso mogli vrniti vse do letos. Tokrat so le našli nekaj sponzorjev in z velikim prizadevanjem vodstva in posameznikov so vrnili obisk, ki je bil deležen velike pozornosti Volksvvagnovega mesta. Pri njih že koncert pred mestno hišo pomeni v protokolarnih zaporedjih krajev najvišje priznanje in nikoli tam ne bo igrala godba, v katere kvaliteto bi samo podvomili. Sicer pa so imeli Radeljčani tudi skupni nastop z njihovo godbo in baje se je koncert odlično obnesel. Radeljčane je sprejel sam nadžupan, g. Schlimme! Zanimivo pa je, da so bili deležni tudi močne medijske pozornosti in iz tamkajšnjih časopisov smo prebrali zanimivo izjavo nadžupana, ki je, če nekoliko strnemo, dejal: "Mesto, ki ima takšno godbo, takšno kulturno ponudbo, je lahko ponosno. Sicer pa so prav kulturni delavci najčešče tisti pravi predvozniki mnogim drugim stikom in dogodkom, saj nam odpirajo spoznanja, ki jih drugače ne bi nikoli dobili o drugih ljudeh in tudi o vaši deželi." Torej za radeljsko godbo je še en velik dogodek, morda tudi pomembna spodbuda, saj jim najbrž aplavze in besede pohval v javnost niso izrekli zgolj iz prijateljstva. In čez dve leti bo ta godba že proslavila 50 letnico neprekinjenega dela. To pa tudi ni malenkost, vsaj za poznavalce tovrstnega kulturno ustvarjalnega dela ne. K.Valtl Ulov ribe Branko Konc, policist iz Slovenj Gradca, je bil star pet let, ko je začel loviti ribe. Po 22. letih'ribiškega športa pa se mu je 6. julija letos nasmehnila prava ribiška sreča, ko je v Dravi v Črnečah pri Dravogradu ulovil soma, dolgega 120 cm in težkega 10,50 kg. Branko, ki je te ribiške sreče še kako vesel, pravi, da sta se s prijateljem Jožetom Kimperkom kar 20 minut trudila, da sta soma potegnila iz Drave na suho. Sicer pa Branku Koncu ob tem bogatem ribiškem plenu naše čestitke. F.j. Tako trofejo pa je ulovil Ivan Kušek z Raven na Koroškem, v Šmartinskem jezeru. -Ivko MALI OGLAS: OProdam motorno žago, meč 45 cm, z močjo 2,9 KW, in mizno krožno žago. Tel.: 20-321. O Kuhinjsko mizo in tri stole - ugodno prodam. tel.:22-759. PREPIH 13/94 - 13 Po Koroški KOROŠKI UTRIP Cile le nallepše Kar 50 otrok je letovalo v letošnji radeljski zdravstveni koloniji na Debelem rtiču. OB SLOMŠKOVEM LETU: VUZENICA U PRIČAKOVANJU ,/ 150 let je letos, odkar je v vuzeniški župniji služboval škof Anton Martin Slomšek, avtor prvega slovenskega učbenika Blažek inu Nežica v nedeljski šoli. Osrednja prireditev in maša za Slomškovo beatifikacijo bo v soboto, 13. avgusta v cerkvi Sv.Mildavža v Vuzenici in pred župniščem. Spremljajoče turistično zabavne prireditve bodo pri igrišču osnovne šole Vuzenica že od 12. avgusta naprej. Povedali so, da je bilo enkratno. Dobro poskrbljeno za hrano (za žejo sokovi in čaji), za razne igre in zabavo, za razvedrilo pa tekmovanja, risanje majic... Sploh bilo je tako super, da je minilo kot dan, so prejšnji teden povedali ob vrnitvi. Pa še to: letovanje so preživeli tudi brez slehernih zdravstvenih težav. Tabor bo v KokarJih Muski rod tabornikov Bistrega potoka se bo prve dni avgusta dvignil na pot. Tokrat se odpravljajo v Kokarje v Savinjsko dolino, kjer bodo postavili letni tabor in tam v naravi preživeli osem taborniških dni. Programi so pripravljeni in rod čaka samo še lepe dni. Če bo treba, znajo zaplesati kakšen ples, če bo vročine preveč, pa kakšen “khuni-ani", to je pesem za dež! Mani, na vendar V organizaciji Podeželske mladine Radlje in Remšničanov so na Remšniku izvedli že drugo mednarodno srečanje podeželske mladine. Udeležba rojakov iz sosednje Avstrije je bila nekoliko slabša kot so pričakovali. Kljub temu so opravili ves predviden program medsebojnega spoznavanja, izmenjave izkušenj, predvsem evropskih pogledov na podeželje in spoznavanje naše dežele. Razmišljajo, da bi v prihodnje takšna srečanja premaknili v poznejši čas, ki je delovno za kmečko mladino manj obremenjen, da bo udeležba številnejša. Vuzenica spreminja svojo podobo, tudi zaradi pričakovanih prireditev, ki bodo avgusta poživile ta kraj med Dravo in Kopami. Medtem, ko so v Vuzenici uredili in popravili vodovodne cevi, se komunalna dela nadaljujejo. Vuzeničani bodo pridobili pločnike, Id so jih že dolgo pogrešali. To bo največja pridobitev za otroke, ki se po cesti odpravljajo v šolo, promet pa je tako in tako iz dneva v dan gostejši. Turistično društvo kraja bo poskrbelo za čisto in urejeno podobo kraja, saj skorajda ni hiše, ki je ne bi krasile okrasne rože. Ni naključje, da letošnje leto v Vuzenici imenujemo Slomškovo leto. Od leta 1844 do 1994 je točno 150 let, odkar je v tem kraju živel in služboval narodni buditelj, pisatelj in škof Anton Martin Slomšek. Osrednja slovesnost v njegov spomin bo v soboto, 13. avgusta, ko bo ob 16. uri v cerkvi maša za Slomškovo beatifikacijo, ob 17. pa bo pred župniščem prisotne nagovoril mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki bo tudi blagoslovil Slomškovo sobo in spominsko ploščo. Za kulturni program bo poskrbelo Kulturno umetniško društvo Vuzenica in tamkajšnja osnovna šola. Dan poprej, v petek, 12. avgusta bodo v župnišču Vuzenice ob 18. uri otvorili razstavo o Antonu Martinu Slomšku, saj je za njim v Vuzenici ostala vrsta zapisov, prav tu pa je nastal prvi slovenski učbenik. Prireditve se začnejo že prej: 7. avgusta od 18. uri bo v Kulturnem domu Vuzenice gledališka predstava Pregarce "BOŽJI VITEZ NA SLOVENSKI ZEMLJI", v izvedbi gledališke skupine BESEDA, predstava pa je pravzaprav odrska lepljenka o škofli Antonu Martinu Slomšku. ALEKSIJ PREGARO, avtor predstave, je v svoji ustvaijalni dejavnosti že veliko odrskih upodobitev namenil cerkvenim osebnostim, ki so s svojim vplivom globoko posegli v narodno življenje in ga tako odločilno in usodno počastili. Tudi Slomšek je globoko zasidran v naši ljudski duši, še vedno je aktualen in sodoben, njegova etična drža pa je ogledalo pokončnosti. To je opazno predvsem pri rojakih, ki jih daleč od domovine te osnovne "Tako sem dejal, tako verjel in tem zvezdam vodnicam sledil" (A.M.Slomšek) prvine družijo in jim pomagajo ostati pripete na narodovo telo, pravi Aleksij Pregare. 11. avgusta bo pravtako pomemben dan, ko bodo od IS.uri v Zgornjem Trgu v Kresnikovi hiši odkrili spominsko ploščo prof. dr. ing. PETRU KRESNIKU, ki je bil vodogradbeni strokovnjak svetovnega slovesa. Sicer pa je sredi avgusta v Vuzenici vsako leto živahno, saj te dni popestri tradicionalni Rokov sejem, ki bo letos trajal kar tri dni. Običajni sejemski ponudbi se pridružijo tudi domača turistična podjetja in posamezniki, domači gasilci pa k vsemu dodajo še kanček zabave. 15. avgusta bo tudi letos eno večjih romanj k cerkvi Sv.Maiije na Kamnu, ki jih bo tokrat svečano maševal dr. Franc Kramberger. Že v petek, 12. avgusta, pa se bodo na igrišču pri Osnovni šoli Vuzenice pričele turistično zabavne prireditve, ki bodo večinoma pod šotorom, njihov glavni pokrovitelj pa je Zavarovalnica Triglav. V petek in v soboto dopoldne bo otroški ŽIV-ŽAV, v petek od 16. do kj 18. ure bo nastopila godba Vuzenice, zvečer 5 pa bo nastopil ALFI NIPIČ s svojimi muzikanti. Sobota zvečer bo v znamenju SANK ROCKA, § JONASA Ž. in skupine WELLBLOTT, nedelja bo ponujala ves dan pivo in hrano pod šotorom, popoldne pa bo nastopila Godba Muta. Razlogov je torej dovolj, da boste te razgibane dni vsaj enkrat obiskali Vuzenico, ki vas vabi s Slomškovim slovestnostmi. Irena Fasvald Dela v Vuzenici Po Koroški Ze presneto dobre V okviru Srednješolskega centra na Muti deluje v tekstilni usmeritvi že nekaj let dokaj uspešna skupina manekenk. Med temi je bila prav posebej uspešna zadnja generacija, v kateri je kar lep šopek nekoliko višjih deklet. Tako je nastala skupina, ki je z nastopi in prikazom svojih izdelkov navdušila na vrsti prireditev. Lepo predstavijo svoje delo in delo svojih učiteljev in pedagogov, od zamisli do krojenja in izdelka, pa do solidne in lepe predstavitve. -kv Godejo že 70 let 7 Godbeniki Vuzeniške Gasilske godbe so proslavili 70 letnico svojega vzponov, naporov in padcev polnega dela. Že lepo vrsto let gredo v vse boljšo kvaliteto, več je mladih in inštrumenti jim bolj plemenito zvenijo, lotevajo se zahtevnejših skladb. Njihov sedanji kapelnik je Konrad Urnaut, predsednik godbe pa že nad 20 let Oto Vačovnik. V resnici so njihovi predniki pričeli igrati že precej prej. Namreč, daleč pred prvo vojno je skupina devetih gasilcev na Šentvidu že pričela igrati kot gasilska godba, toda šele leta 1924 so izvedli tudi ustanovni in registracijski akt, in od tu štejejo leta. Delo in preteklost godbe je življensko povezano z delom dirigenta domačina in entuziasta Nika Vinšeka. Že leta 1932 je prevzel godbo in z njo preživel burna in težka leta. Vaje so imeli v najrazličnejših poslopjih, največ menda še v njegovi čevljarski delavnici. Skupaj z muzikanti, gasilci in krajani so mukotrpno zbirali za instrumente, pa tudi dirigent je vložil domala vse, kar je imel, v instrumente in v godbo, tako vsaj pravijo poznavalci razmer. Druga vojna je skoraj za štiri leta povsem ustavila delo. Toda takoj po vojni je Niko obnovil svojo godbo in delo se je zopet pričelo. Pod njegovo taktirko so bili prisotni skoraj na vsaki prireditvi v kraju, gostovali so pri sosedih, na sleherni le malo pomembnejši gasilski prireditvi, pa še kje. Pred desetimi leti je godbo prevzel Konrad Urnaut, ki je tudi s šolanjem mlajših godbenikov lahko dal godbi modernejši in zahtevnejši repertoar. Danes štejejo že 34 članov, kar jih uvršča med številnejše gasilske godbe. Ob obletnici se Oto hvaležno spominja pomoči drugih društev, občinske gasilske zveze, zveze kulturnih organizacij, predvsem pa svojih domačinov, ki so vedno imeli posluh za potrebe godbe, za instrumente, uniforme in vse, kar pač potrebuje godba za skromno delo. Največ pa so storili sami -uredili so si svojo godbeno sobo na podstrešju GD v Vuzenici. K.Valtl KOROŠKI UTRIP Drave, Demšničani Letošnje, že šesto srečanje voznikov starih vozil je potekalo znatno širše kakor prejšnja leta. Za Radljami, Vuzenico, Šentvidom in Vuhredom so se vozniki v koloni kakšnih 40 starih vozil, najstarejši veteran je imel letnico rojstva 1905, popeli na Remšnik. Nekaj težav je pri vzponu imelo le troje vozil. Remšničani, prav posebej kmečke gospodinje, so se na ta obisk temeljito pripravili in s pestro ponudbo domačih jedi od odojkov pa do sirov in klobas, zadostili povpraševanju. Za veseli in družabni del so poskrbeli z raznimi igrami, za ples pa je poskrbel ansambel Stil. Še enkrat se je pokazalo, da je to srečanje, ki pritegne veliko ljudi in da ga v glavnem v turističnem smislu še ne znamo izkoristiti. Organizator, kot vedno, Franjo Maček, s krogom svojih somišljenikov, ljubiteljev starih vozil. Med njimi letos tudi Scepter in Remšničani. Cesta Remšničani pa so prav v teh pasjih dneh dobili tudi še drugi krak solidne asfaltne ceste proti svojemu kraju. Tista iz Brezna je že dobro zdelana in večinoma preozka za normalni promet. Sedanja cesta po Martinijevem jarku je dolga sedem in pol kilometrov. Cesta posrečeno povezuje jarek in preseka obljudena območja kmetij, ki se sedaj s cesto pripravljajo na hitrejši korak v prihodnosti. Cesta je veljala dobrih petdeset milijonov tolarjev, zbranih pretežno doma, svoj delež pa je tokrat primaknila tudi država, iz namenov za razvoj demografsko ogroženih območij. Ljudje v dolini Martinijevega jarka so iz samega veselja delavcem že naredili prijeten likof, tisti ta glavni na vrhu pa baje še čaka. Dobrodo/li v IrQoyinoh / kruhom KOROŠKIH PEKARII Dodjelje kor ake pokorne DRAVOGRAD, p.o. Korošica c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 POSEBNA PONUDBA BESTAVBACUE BELLEVUE SLOVENI GBAOEC V AVGOSTO DNEVI DALMATINSKE ROBINIE OD I0.S.94 DO 16.8.94 ► AIKJT SPBULnTm hobotnica v solati, dagnji, lignji na različne načine, sardelice, škampi na žaru ali buzari, skuša alla Zadar, zobatec s cvetačo, orada, brancin, ribja plošča, morski list, morski steak, morski pes... ŽIVA GLASBA *- VEDNO HLADNA PUAČA HOM OPREMA SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602/44-185, 41-144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068/21-674 flajnizje možne cene oblazinjenega pohi/tva in ugodni kreditni prodajni pogoji o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero • • w • A" * '*- -*i •- ' ■ -A _______Družabna kronika___ (zbor Miss Koroške: KJe ste, Korošice? Prijetno hladen večerna ravenskem letnem kopališču Mojca so ogrele lepotice, ki so prišle iz vse Slovenije. Kakšen obiskovalec več bi bil to julijsko soboto na izboru Miss Koroške, tretjem uradnem predtekmovanju za Miss Slovenije '94, še dobrodošel, malo več volje za pravo gavdo in rajanje tudi ne bi škodovalo, sicer pa je bila predstava - na nivoju. Trije izhodi tekmovalk so žirijo trikrat postavili pred dilemo, katera najlepša v noči je tej... Na koncu je bila žirija dokaj enotna, zadovoljila je tudi okus publike in dobili smo uradno najlepšo: Simono Bohak iz Slovenske Bistrice. Katarina z Jesenic in Katja iz Maribora ji stojita ob strani, mi pa jim zaželimo kar največ uspeha na naslednjih prireditvah, ki se bodo zvrstile do končnega izbora slovenske miss. "Če že ni Korošica, je pa vsaj lepa", je bil prvi komentar enega od obiskovalcev, ki mu je Simona prav tako zagrela dlani. Tudi to je nekaj, mar ne? □ (II. Guštaniska noč 6. avgust ’94 IMc 5. Letno kopališče 'Tviojca" Ravne Program prireditev: Petek, 5. avgusta ob 17. uri Harmonikarski orkester KUD Prežihov Voranc Vlečenje vrvi ob 20. uri 111. Guštanjska noč z ansamblom Vesna in pevko Ireno Vrčkovnik Sobota, 6. avgust ob 11. uri Tekmovanje v plavanju za prehodni poka l"Guštanj" ob 15. uri Košarkarske igre ob 20. uri Veselica z ansamblom Koroški jeklaiji Za hladno pijačo in hrano je poskrbljeno. Vabljeni, vstopnine ni! V poznih urah je tekmovalke pri izhodu v kopalkah kar malo stresal mraz No, pogum jih ni zapustil, kljub temu so se prijetno smehljale. 20 - letna Simona Bohak iz Slovenske Bistrice (175 cm) je upravičeno ogrela srca žirije in gledalcev in osvojila laskavi naslov Miss Koroške 1994 Ravensko prireditev so omogočili: Guštanj d.o.o. Koroški radio Zavarov. Maribor Macesen, Črna Peca commerce Plastotrade, Mežica Grad'-benistvo Stane Bojan, Mežica Frizerski salon Jur-gec, Mežica Nugget, Prevalje Cvetličarna Maijetka, Prevalje Odtis, Ravne Cvetličarna Marjetica, Ravne Cvetličarna Cvet Slikopleskarstvo Gračič Foto Ivko Foto studio Ocepek Domit, Ravne Tio, Otiški vrti Galerija Kolar Cvetličarna Hukolli Trafika MG Prevalje ČZP Voranc Prva spremljevalka Katarina Strgar, Katja Kori, druga spremljevalka in Tatjana Tutan iz Velenja, ki se zaradi mladosti žal ne bo mogla udeležiti nadaljnjega tekmovanja Družabna kronika Srečanje račk in krokocliloY V teh poletnih dneh so se na Viču ponovno srečali koroški novinaji (račke) in policaji (krokodili). V intelektualnih igrah kot je šah so slavile račke, v streljanju seveda policaji, pa tudi zmaga v nogometu in odbojki je bila na strani policije. To je tudi razumljivo, saj policija redno pomlajuje svoj kader, medtem ko novinarji ne poznajo administrativnih upokojitev, se pa v svojem poklicu starajo in ustrezno debelijo. Tudi tokrat je srečanje pozorno opazoval pes Murphy (na fotografiji desno spodaj) znanega policaja Zlatka Haliloviča. Za najboljšega pevca je bil proglašen Rajko Meh. Y /ohu brex konkurence Na srečanju med novinaiji in koroškimi policaji je bilo zelo zanimivo tudi srečanje v šahu. Ne kaže ponavljati: uspešnejše so bile račke, med policaji pa je spektakularno zmago slavil radeljčan Aloj Cifer. Ker Cifer resno kazi šahovsko povprečje v koroški policiji, ga po vsej verjetnosti čaka predčasna upokojitev. Pelhan je bil na yarnem Sergij Pelhan, kulturni in prvopretepeni slovenski minister, je bil pod Najevsko lipo na varnem. Anžlovarja, ki mu je nedavno priselil klofuto, k lipi ni bilo. Koroški železar ali rudar pa bi rajši kakšno okoli ušes primazal kateremu drugemu ministru, ki pa jih k lipi seveda ni bilo. Pelhan je pokazal dobro mero spretnosti in kulture tudi pri obdelovanju lesa. in prepihane čveke Tokfcit črnjan/ki pobi Svojčas so bili obvezni del kulturnega programa pri lipi Vresovci, kot da v Črni ne bi znali peti in kot da v Črni ne bi imeli pevskih zborov. Tokrat so ubrano zapeli Črnjanski pobi. Ježico in hčerko Jožica Puhar, edina iz slovenske vlade, ki doslej ni izpustila nobene Najevske lipe, vselej pripelje na Koroško tudi svojo hčerko. Morebiti pa iščeta ženina? Od/tavljeno V hlad Najevske lipe sta tudi letos prišla ministra Jožica Puhar in Ivo Bizjak, le da sta tokrat bila že odstavljena ali zamenjana ministra. Jožica je kljub vsemu bila dobre volje, Ivo pa nam je kazal hrbet in k dobri volji ga je nagovarjal tudi dr. Matic Tasič z buteljo v roki. fimpatičnci mini/trica Pod lipo se je prišla pokazat Rina Klinarjeva, nova in simpatična ministrica za delo. Če bo šla Korošcem tolikanj na roke, kot je to počela Jožica Puhar, potem bo med Korošci dobro zapisana. In še drobna uganka: kateri koroški direktor se je prvi podal po denar k Rini? Jerco je imelo govor Ravno blesteči govornik dr. Ivan Kristan ni, zato pa je bila pri Najevski lipi Jerca Mrzel, ki je poleg imenitnega kulturnega programa še kakšno povedala. Imela je gotovo boljši nagovor kot Kristan. Jerca namreč pravi, da potrebujemo pametne politike. Družabna kronika SLOVENJGRAŠKI PARLAMENTARCI NA ČEŠKEM Iz obiska Slovenjgradčanov v Češkem Krumiovu smo izdvojili naslednje tipične foto posnetke: Uradna delegacija se niti tega, kam bi šla na pivo, ni mogla dogovoriti. Slovenjgraško modo je na Češkem plasiral občinski urbanist, dipl. arh. Andrej Kotnik. Meta Bučinek -prijetna in prijazna osvežitev parlamentarne delegacije. VROČE TUDI V RADLJAH Kajevo tekmovanje za najlepšo Slovenko je v začetku julija na ploščad pred picerijo Maček v Radljah ob Dravi privabilo veliko gledalcev. Čeprav ne gre za uraden izbor Miss Slovenije, je bila prireditev vroča in zanimiva. Pa poglejmo! (foto: Blaž Fras) Za najlepšo Slovenko Koroške je žirija proglasila Andrejo Petrovič, lanskoletno finalistko izbora Miss Slovenije. Andreja se torej še ne da. Lepota na odru. Občinstvo se je najbolj zagrelo za Natašo Kanonik (prva z desne). Tudi otroci so izbirali svojo mišico. Otroška Miss Koroške si je nadela ličen klobuček in osvojila srca sovrstnikov. TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMLI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE nudi /rojim odjemalcem Dejorno/I opravljamo v pe/lio ponudbo: Koro/ki regiji in izven. > YfEII YIWT pReiiRflmneniii IZDEIKOY Se priporočamo: > niKoiiomc m v/em trgov/kim podjetjem, go/tin/kim podjetjem in družbenim prehranam BREZniKOIIOME PIJAČE > ČISTIM, PRAME PRAŠKE, SU V (L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 GAMATERIJO PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29 Boutique Prizma Dravograd Nova ponudba: ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE STALNO NA ZALOGI: Omette une ù* O nakit yCata/uie (2e£je O&niàtcd àoée dttfincL OvjdeC&i domače iti umetne o&iti O ude ja o&deviitev O AUROPAL SE O DENTAR N O AURODENT 20 « ZELO UGODNE CENE! Staro zobno zlato zamenjamo za novo. ________ Usode _______________ BIVANJE POD NEVARNO STREHO BLIŠČ IN BEDA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA Na denacionalizacijo čakajo tudi v radeljskem samostanu. Stare stavbe navadno sprožijo nehotno radovednost in nekaj tiste vznemirljivosti kot dobro staro vino. Tako tudi obsežno poslopje nekdanjega dominikanskega samostana, ki je z radeljskega klanca videti samotno in zapuščeno. Z bližine pa vonj po domačih živalih in skladovnice drv dajejo vedeti, da za debelimi zidovi živijo ljudje. Kdo so? Kako živijo? Zakaj ravno znotraj te razpadajoče zunanjosti, da se med hojo po zatohlih pritličnih prostorih in pod s pajčevino zavešenimi arkadami na mah vsili občutek, kako je te ljudi tukaj nekdo preprosto pozabil, kajti njihovo bivanje v tem samostanu zvečine sploh ni začasno. Od tod se le redki selijo v stanovanja z osnovnim standardom. Osemdesetletna Štefka Adam stanuje v kloštru že 72 let, skoraj toliko tudi njena sestra. "Včasih je bilo življenje trdo in si nismo niti upali drugam, potem smo se navadili. Kam pa naj bi šli zdaj na stara leta, če prej nismo," je dejala Štefka. Spodaj v pritličju je dom vdove Zofije Adam. V njeni kuhinji se širi toplota od štedilnika na drva bolj kot svetloba, ki prihaja v pravokoten, križno obokan prostor skozi edino okno. Pozimi ji voda v kopalnici zamrzne in se je treba temu kar prilagoditi. Tudi Zofija, ki je nekoč prišla v klošter mlada, v njem stanuje 47 let. "Mene bo še DOMINIKANKE SO filLE BOGATE IN RADOŽIVE Spis o dominikanskem samostanu in zgodovini trga Ma-renberg ali sedanjih Radljah ob Dravi je tik pred drugo svetovno vojno dokončal Stane Horvat, vendar do knjižnega natisa nikoli ni prišlo. Šele lani, ob 850 letnici Radelj, je izšla knjiga Brede Bobovnik Radeljski park z grajsko pristavo in samostanom, tako je končno širši javnosti dostopen dragocen vir informacij o dogodkih iz preteklosti na tem delu Koroške. Po tem vira sta samostan ustanovila grof Siegfrid Maren-berški in njegova mati Gizela v letu 1251. Papež Aleksander IV. je z bulo 25. februarja 1254 potrdil ustanovitev samostana. Nune so bile večinoma iz plemiških rodbin, samostan pa tako precej časa v domeni ženske aristokracije, j v takratni Avstriji celo eden najbogatejših. V 16. stoletju je razkošje in svetovljanstvo privabilo tudi protestante in razmahnilo se je “neduhovno" življenje. Samostan so v naslednjem obdobju prizadejali požari, toda že v 18. stoletju je bil znova na višku. V času jožefinskih reform, leta 1782, pa je Jožef II. samostan razpustil. Posestva in oprema je bila razprodana. Pred dvesto leti je bila tam celo hiralnica, a tudi ta je kmalu ukinjena, ker za reveže tedanji Marenberg ni mogel skrbeti. Zadnji lastniki so bili Supanzovi, ki so samostan prezidali in v njem uredili sušilnico za hmelj in stanovanja za svoje delavce. Nič več ni sledov o milostljivih gospah, nikjer več sijaja nekdanjega bogastva, so pa še zmeraj enako debeli zidovi in na severnem samostanskem poslopju sončna ura že natančno tristo let meri čas. zdržalo," pravi, "navadila sem se. Težko bi živela kje drugje. Vse bi še bilo, da bi le streho popravili." Nekateri so si uredili kopalnice, drugi so brez njih, tuin-tam je komu pomagalo podjetje s kakšnim oknom ali vrati, za vse stanovalce pa obstaja nenehen strah pred nalivi ali morebitnim potresom. Streha je tako uničena, da je bivanje pod njo nevarno. Kdo naj jim pomaga? Na občini v Radljah dobro poznajo stanovanjske razmere v kloštru, se zavedajo nevarno razpadajoče strehe, vendar pravijo: "to je grozna investicija", ki da je sami ne zmorejo. Socialnih stanovanj za zdaj ni, dasiravno je zanje kar okoli šestdeset prosilcev. ,c Pred petimi leti je bil pripravljen projekt za revi- tali-zacijo kloštra, pri čemer je bila investicija gradbenih in obrtniških del za 3.700 kvadratnih metrov površin ocenjena na nekaj več kot tri milijone mark, dodatno pa za opremo še na okoli štiri in pol milijone mark. Pričakovali so tudi odziv tujcev, vendar se to ni zgodilo. Pravzaprav se ni zgodilo nič. "Kakšna bo usoda kloštra, je težko reči. Najprej bo moralo biti urejeno lastništvo", je dejal župan v Radljah Herman Tomažič. Direktor Hmezada Alojz Hauser, v čigar lasti je doslej samostan, pa je povedal, da je zanj vložen denacionalizacijski zahtevek. Zlatka Strgar Kultura ZNANI ALIOS, ANONIMNI ALOJZ Junija smo se trije zdravniki slovenjegraške bolnišnice udeležili 4. svetovnega kongresa o endoskopski kirurgiji v Kyotu na Japonskem. V času bivanja v deželi vzhajajočega sonca smo se družili tudi s tam živečimi Slovenci. ustvarja na Japonskem, sicer pa je Korošec, doma z Mute. Poleg tega, da si je Jerčič na Daljnem vzhodu kljub neakademskemu nazivu pridobil odmeven kiparski ogled, velja za čudovitega gostitelja naših ljudi, ki jih pot zanese na Ja- neljube izkušnje s predstavljanjem svojega dela v domovini. Jeseni leta 1992 je razstavljal v Slovenj Gradcu, na to predstavitev na domačih tleh pa se je pripravljal kar nekaj let. Na Koroškem se je sicer uspešno predstavil, vsi poskusi, da bi slovenskih medijih. Tako Jerčič kljub številnim priznanjem za svoje delo na Japonskem, ki nedvomno imajo svojo težo, pri nas ostaja po 25 letih ustvarjanja nepoznan. Ob številnih polemikah, kako Jerčičeva skulptura v osakinem mestnem parku V Tokiju smo bili na otvoritvi razstave dveh slovenskih umetnikov, Irene Polanec in Alojza Jerčiča. Otvoril jo je slovenski veleposlanik na Japonskem Janez Premože. Mariborčanka Irena Polanec se je japonski javnosti predstavila s svojim cikljusom slik "Eva11. Polančeva je prvič razstavljala na Japonskem, Alojz Jerčič - na Japonskem znan kot Alios - pa se je kot kipar v tej deželi že dodobra uveljavil. Jerčič namreč že 15 let živi in ponsko. Sam sem bil njegov gost že dvakrat, tudi tokrat pa sem se srečal z njegovo popularnostjo v japonskih umetniških krogih. Nedavne otvoritve razstave so se udeležili tudi ugledni likovniki, univerzitetni profesorji, novinarji ter ljudje iz poslovnega in političnega življenja japonske prestolnice. Žal umetniško ustvarjanje JERČIČA ni deležno niti najmanjše publicitete v Sloveniji. Koroški kipar ima namreč Z leve: Alojz Jerčič, Irena Polanec in Janez Premože na otvoritvi razstave v Tokiju svoje skulpture na dostojen način pokazal širši slovenski javnosti, pa so se izjalovili. V Ljubljanskem Smeltu je uspel razstavljati šele po drugem poskusu, vsa stvar pa niti približno ni dosegla pričakovanega odmeva. Slab vtis krepi še dejstvo, da je imel Jerčič ogromne stroške s transportom eksponatov z Japonske v Slovenijo, na domači umetniški sceni pa ni naletel na potrditev svoje kakovosti. Tega soočanja se zato spominja z grenkobo in ga pospremi z besedama: "Nikoli več!” Zato pa na Japonskem sprejema nova in nova priznanja za svoje delo. Letos spomladi je bila v mestnem parku v Osaki postavljena Jerčičeva skulptura ob prisotnosti uradnega predstavnika Republike Slovenije. Toda tudi to pomembno dejanje za slovensko umetnost in navsezadnje tudi za našo državo očitno ni zadosti, da bi bilo vsaj informativno zabeleženo v promovirati Slovenijo v tujini, Alojz Jerčič to že uspešno počne na svojstven in odmeven način, ki mu doma posvečamo nikakršne pozornosti. Škoda, da v naši deželi tudi v tem primeru ne znamo ali morda celo nočemo glasno povedati, kaj premoremo. Dr. Nado Vodopija Za otroke in odrasle 0602 23 399, 23 004 sreda: 17 - 19" ponedeljek - petek: 12 - I3h Glasba HELENA BLAGNE - POSEBEJ ZA PREPIH: "POMEMBNA JE DUŠA" Helena Blagne. Prva dama slovenske pop glasbene scene, ki s svojo poj avo krepko vzburja moške, s svojimi pesmimi pa nase prižema staro in mlado. Sama poudarja profesionalnost od glave do pete, kar ji je tudi prineslo izjemno popularnost med Slovenci. O njej se piše in govori s seksualno in glasbeno noto hkrati, očitno pa je, da Helena Blagne še dolgo ne bo izginila z vrha popularnosti na sončni strani Alp, saj je našla formulo za obvladovanje povprečne slovenske duše. > Helena, veliko je bilo o Vas povedanega in napisanega. Deležni ste bili vseh mogočih vprašanj. Katero je tisto vprašanje, ki bi ga želeli slišati, pa Vam ga doslej nihče ni postavil? ■ Ja, kar nekaj zadev je, ki se tičejo glasbe in moje glasbene izobrazbe. Novinarji se zelo izogibajo temu vprašanju. Imam občutek, da je pri meni vse prej interesantno kot pa glasba, čeprav se nad tem ne pritožujem, veste. Glavno je, da se nekaj piše. Ko se bo enkrat nehalo pisati, se bom morala vprašati, kaj je narobe. Rada bi doživela, da bi me novinarji vprašali o moji glasbeni izobrazbi, če igram kakšen instrument, slučajno, po pomoti.... > Igrate kakšen instrument? ■ Igram, igram. Klavir. Sicer ne ne vem kako dobro, toda sama se lahko spremljam, postavim kakšno tonaliteto. Igram pa še ritem kitaro. Toda to so stvari, ki jih nameravam ljudem pokazati v bodoče. Pevsko se šolam v operi pri profesorici Vidalijevi. Tega nikoli ne pozabim poudariti. > Najboljše vprašanje, ki ste ga slišali? ■ Najboljše vprašanje? Bilo je neko vprašanje, žal pa se ga ne spomnim. No, najbolj neumno je bilo tisto: "kaj vam je všeč na vas". >//7 kaj ste odgovorili? ■ Zelo težko je govoriti o tem, kaj je meni všeč na meni. Zame je važno, kakšno dušo ima človek. Zame je na primer vsaka ženska lepa že zato, ker je ženska. Krasno je namreč biti ženska. Seveda pa je dobro, če je vse lepo, zunaj in znotraj. > Kaj vi prispevate slovenski pop sceni? ■ Jaz vedno pravim, da sem ljudska. Meni ljudje verjamejo. Normalno, to velja za mojo publiko, ki jo imam. Lahko rečem, da je moje občinstvo kar široko. Ljudem vedno poskušam dati maksimum v tistem času, ko me poslušajo. Se pravi, da jim mora biti lepo, da se razvedrijo ali pa celo razžalostijo, če je pesem takšna. Vedno se trudim dati v glasbo dušo. Pri mnogih naših izvajalcih pogrešam dušo. Duša, iskrenost, biti naraven, biti ljudski. Nekaj moraš imeti, da te ljudje sprejmejo. Ves čas pa moraš to stvar negovati, ker te ljudje ustvarijo in oni te lahko tudi uničijo. Zato sem z dušo in telesom pri stvari, saj sem od majhnega na odru. Prebrala sem, kaj ljudje želijo, sčasoma pa se vsega naučiš. > Naročeno mi je bilo, naj sprašujem predvsem o stvareh, ki se tičejo vaše seksualne pojave, erotičnosti,... Koliko se vi pravzaprav radi oz. neradi pogovarjate o tem? ■ Včasih sama sebe ne razumem, ampak o tem zelo nerada govorim. Jaz raje pokažem. Toda, da se razumeva, nikoli nisem bila vulgarna. Rada se erotično oblečem, tudi seksi. Zakaj pa ne? Saj to ni nič slabega ali grdega. Da bi pa o tem kaj preveč razpravljala, me ne privlači. Predvsem pa ne govorim rada o mojem zasebnem življenju. Iz preprostega razloga, ker je bila kar naenkrat vreča polna, saj so mi vsakega moškega, s katerim sem se pogovarjala, obesili za ljubimca. Rekla sem si, da po mojem življenju nihče ne bo brskal, saj je čisto moja stvar. > Torej, če Vas jaz zdaj vprašam, ali imate ljubimca? ■ Ha, ha, ha... V mojih letih da ga ne bi imela! > Koliko stane vaš nastop? ■ To je še ena zadeva, o kateri nerada govorim. Ni malo, ni pa tudi ne vem kako veliko. Jaz vedno pravim, da za eno pašteto je, ha, ha, ha. > Kje je vaša najboljša publika? ■ Na Štajerskem. Sicer se tista moja publika najde po vsej Sloveniji. Če si dober, Umetnost te ljudje povsod dobro sprejmejo. Jaz se maksimalno potrudim pred desetimi ali pa pred deset tisoč ljudmi. Trudim se biti profesionalka od glave do pete in to je potrebno biti, če se hočeš obdržati. Sicer najraje nastopam na veselicah, diskotek pa ne maram. Kakšne so vaše izkušnje s Korošci? imate kakšne znance, prijatelje od tod? ■ Imam dolgoletnega prijatelja, ki je pravzaprav naš družinski prijatelj. Mislim, da je iz Kotelj, sicer pa ga že zelo dolgo nisem videla. Kadarkoli sem pela na Koroškem, je bil odziv poslušalcev zelo dober. V Slovenj Gradcu sem že nekajkrat nastopila, tako da mi je s Korošci vedno krasno. ^ Kako se vidite med množico Slovencev, ko ste popularna oseba, ko niste običajna smrtnica? ■ Za takšen pogovor imam vselej v mislih en stavek. Ljudje ne zahtevajo potice, ampak samo kruh. In tega jim je treba dati. Včasih, ko grem v trgovino, mi je nerodno kupiti polno košaro živil, saj vidim, kaj nosijo ljudje v košaricah. Sama izhajam iz delavske družine, težko sem gor rasla, tega me ni sram povedati. To je čisto normalna in objektivna stvar. Se danes se počutim nelagodno, če vidim, da si nekdo ne more kupiti osnovnih stvari. Mislim, da bi to pri nas vendarle moralo klapati in da tudi bo. Navsezadnje smo delavni narod. Žal pa je na drugi strani že stoletja znano, da smo narod hlapcev, kar je pisal že Cankar. V prvi vrsti bi morali ceniti sebe, potem šele tujo stvar. > Vi najbrž imate to lastnost, kajne? ■ Ja, vedno. Najprej moraš imeti sebe rad. Ko se tega naučiš, potem ti je vse lažje. > Čeprav je čas dopustov, Vi zavzeto delate. Za kakšno novost gre? ■ Delam na novem projektu, ki bo izšel septembra. Gre za deset novih pesmi. Delam tudi spot, v katerega je vloženo veliko financ. Potem treniram s plesno skupino, saj imam konec septembra veliko zadevo, o kateri pa še ne bi govorila. V to bom morala vložiti vse svoje sposobnosti in znanje. > dede na Vašo barvo bi rekel, da še niste bdi na dopustu. Se motim? ■ Res še nisem bila. > Si ga boste privoščili? ■ Ja, zadnjih deset dni v septembru bom preživela v Španiji. Sicer sem se obotavljala, na koncu pa sem se odločila, da bom šla. Rok Tamše ANTENSKI SISTEMI PAČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM: INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PRIBOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI: DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJE UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI Piše: Blaž Praprotnik Od kiča do metafizike Sončen julijski dan počiva v mestu miru... Ironično-kritično razpoložen posedam na plastičnem stolu na terasi enega izmed premnogih lokalčkov, ki so si do uni-fonniranosti podobni v svoji brezoblični ponudbi in opremi... In razmišljam... Gostilna "Pod velbom" je razbila poletno mrtvilo s koncertom jazza, nekaj pa se še obeta v prihodnosti. Upam, da bližnji. Lokali večinoma ponujajo predvsem hladno pivo in to v glavne Union, sodeč po zlato-rdečih reklamnih izveskih, na katerih je, še sreča, izpisano tudi ime gostilne (le tako jih je moč razpoznavati), na pročelju katere visi celotna zadeva. Nekateri drugi izveski kažejo kaj klavrno podobo in so v svoji estetski funkciji popolnoma neprimerni. Celo nečitljive in oluščene table nemarno visijo v posmeh mestu kulture. No ja, vsaj pročelja hiš v centru Slovenj Gradca so spomeniško zaščitena, in dobro je, da malaijem svetuje strokovnjak - slikar Karel Pečko, sicer bi imeli tudi na tem področju grozljivo neokusno sliko, kakršna se ponuja občutljivim očem v stranskih ulicah. Eksemplaričen primerek kiča si je moč brezplačno ogledati vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, na fasadi novega lokala v Cankarjevi ulici. V takem paradižu bi vsak estet preživljal peklenske muke. Zato ostanimo raje na zemlji, a ne bodimo pritlehni. Na splošno je področje estetike izredno ogroženo. Ne mislim estetike, kot eksaktne filozovske vede, ampak ciljam na estetska merila v uporabnih umetnostih in neumetniških panogah, ki prav tako zahtevajo dobršno mero okusa in občutka za lepo ter skladno - in na drugi strani jasno kritično oko za okorno, kičasto, grdo. In ker se zadnje čase vsi z vsem ukvarjajo (samo, da je donosno), prihaja do raznih nemogočih in neokusnih kombinacij. Vsakršno grafično oblikovanje se je že prav nemarno razpaslo. Vsakdo, ki ima doma osebni računalnik, z vsaj enim grafičnim programom, si že domišlja, da je oblikovalec -designer, kar zveni bolj svetovljansko. Mnogi niso slišali za Gutenberga in ne poznajo tehnologije. Ne razmišljajo o kompoziciji, funkciji in formi, nimajo občutka: za grafiko, za razmerja med belim in črnim, za sivi klin; ne dojemajo pomena kontrasta, barvnih kombinacij... Večina pa pade na izpitu iz tipografije - umetnosti pisne infonnacije. In pred oči nam lazijo zmazki, kjer izbrana pisava sploh ni v kontekstu s sporočilom, naslovi so razvlečeni in popačeni z vsemu računalniškimi efekti hkrati, kjer kompozicija temelji na dveh majavih temeljih (nekateri celo zamenjujejo estetiko s simetrijo), v tekstih pa se pojavljajo pisave najrazličnejših velikosti in najrazličnejših oblik. Največja žalost pa je ravno pri komercialno-trgovskih tiskovinah, reklamah in izveskih. Tako oblikovno kot vsebinsko. Naravnost bombardirajo nas z vsemi mogočimi oblikovno neokusnimi in jezikovno okornimi ponudbami. Težko je verjeti, da bi malega človeka, ki stopa sklonjen, ker ga tarejo misli o zajamčeni plači, negotovem regresu in dargih vsakdanjih banalnostih, lahko spravila v dobro voljo kopica spačkov, ki mu bingljajo nad glavo. Ne, ti ne izvabljajo niti ironičnega nasmeška. Lahko pa bi z lepimi, funkcionalno in estetsko domišljenimi izveski (in vsem ostalim) polepšali naš - v sredini sivega klina ždeči - vsakdan, človeka na prefinjen in nevsiljiv način vzgajali v duhu estetike, v smislu lepega, skladnega in harmoničnega. Morda bi lahko, kljub vulgarno materialističnim tendencam, v ljudeh zbudili čut za lepo in posredno tudi občutek za ideale dobrega in plemenitega. Ne smemo zanemarjati estetske vrednost stori, ker je to njihova metafizična -duhovna dimenzija. Predvsem pa je potrebno negovati lastno duhovnost (ne zamenjati z omejenim farizejskim pobožnja-karstvom!), pravo, plemenito, kreativno in svobodno duhovnost širokih obzorij, ker je v tem veličina človeka, njegovo bistvo in smisel. □ šport KOROŠKI ŠPORTNI POBERKI Piše: Ivo Mlakar Obrabam državni prvak Mladi Fužinaijevi plavalci in plavalke dosegajo na tekmovanjih doma in v tujini vse večje uspehe. Na Lucidnem memorialu v Trbovljah sta se zlasti izkazala Primož Abraham, ki je zmagal v konkurenci kadetov na 100 m delfin, ter Tanja Merzdovnik, ki je bila najboljša med deklicami v konkurenci 100 m prsno. K uspehu tekmovalcev Fuži-naija na tem mitingu sta svoj delež prispevala tudi Miha Tisovnik, ki je bil drugi, in Špela Fras, ki je bila tretja - oba na 100 m hrbtno v skupini dečkov in deklic. V Krškem, kjer je od 22. do 24. julija potekalo lemo državno prvenstvo Slovenije v plavanju za mladinske in kadetske kategorije, je ponovno zablestel Primož Abraham. V svoji specialni disciplini 100 m delfin je zmagal med kadeti in osvojil naslov državnega prvaka. Poleg tega je Primož zasedel še eno 4. in eno 5. mesto. Od ostalih varovancev in varovank trenerke Mete Črešnar velja omeniti še tretje in četrto mesto Matjaža Čepelnika in dober nastop Anje Srebomik, ki si je tudi priplavala bronasto odličje na 200 m prsno, enako kot Matjaž med kadeti. Poleg tega se je Anja še trikrat uvrstila v veliki finale v konkurenci kadetinj. Šternu srebrno odličje Na absolumem članskem državnem prvenstvu v atletiki, ki je bilo 8. in 9. julija v Velenju, so z dobrimi nastopi opozorili nase tudi tekači in tekačice iz KAK Ravne. V teku na 800 m so kar štiije Ravenčani nastopili v finalu. Drogo mesto in bronasto odličje si je pritekel Janez Štern, Luka Leitinger je bil peti, Robi Brezovnik šesti in Marko Kobovc osmi. Pri članicah je v tej disciplini Mojca Leitinger dobila bronasto medaljo za osvojeno tretje mesto. Na polovico krajši progi, torej na 400 m, je bil Ritinger 4., Kobovc pa 7., medtem ko je pri dekletih Leitingeijeva osvojila 5. mesto. Z odličnim nastopom na 5000 m je Slovenjgradčanka Veronika Zupanc, ki teče za KAK Ravne, dokazala, da jo kot tekačico na srednje in dolge proge čaka še lepa atletska prihodnost. Osvojila je namreč 3. mesto v elimi konkurenci članic, na 3000 m dolgi progi pa je bila šesta. Tudi ravenska štafeta 4 x 400 m se je na prvenstvu izkazala, saj so si fantje v postavi Brezovnik, Štern, Kobovc in Leitinger pritekli srebrno odličje. Naši atleti na Slovaškem V Nitri na Slovaškem je bil 13. julija peteroboj članskih atletskih reprezentanc Anglije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V naši izbrani vrsti je nastopil tudi Ravenčan Luka Leitinger, ki je v teku na 400 m osvojil 5. mesto med deseterico tekačev. Poleg tega je Luka tekel še v slovenski štafeti 4 x 400 m, ki je osvojila 4. mesto. V Košicah na Slovaškem, kjer je bil 16. julija troboj mladinskih atletskih reprezentanc Madžarske, Slovaške in Slovenije, so nastopili trije tekač ravenskega kluba, z njimi pa je bil tudi njihov trener Zdravko Kotnik. Kobovc je bil v teku na 800 m četrti, Repanšek na 1500 m peti in Leitingeijeva na 800 m šesta. Marko Kobovc je tekel še v slovenski štafeti 4 x 400 m, ki je bila tretja. Naši mladinci in mladinke so bili v obeh konkurencah tretji, zmagali pa sta reprezentanci Madžarske pred Slovaško. Ivančič nova okrepitev Korotana Zagrebčan Damir Ivančič, dosedanji član hrvaškega ligaša Dubrave, je ob Samiju Dobrevi in Miroslavu Kuljancu tretji tuji igralec v moštvu novega koroškega prvoligaša Korotana Suvela. Do podpisa pogodbe je prišlo potem, ko je bil Ivančič nekaj dni na preizkušnji in kot vezni igralec zadovoljil okuse strokovnega vodstva Korotana. Prevaljča-ni so tako v klub pripeljali kar šest novih igralcev. Suvel ostaja sponzor Gospodarstvo in šport sta si znova podala roki, v cilju obojestranskega koristnega sodelovanja. Vodstvo nogometnega kluba Korotan in predstavniki Super veletrgovine (Suvela) s sedežem v Slovenj Gradcu, so sredi julija namreč obnovili pogodbo o sponzorstvu. Tako se bo pomoč prevaljskim nogometašem s strani dosedanjega generalnega pokrovitelja nadaljevala še pol leta, s ciljem, da Korotan Suvel v novem prvoligaškem prvenstvu dostojno zastopa celomo koroško regijo v slovenskem vrhunskem nogometu. □ KOTNIK IN ZANOSKAR NA SVETOVNEM PRVENSTVU Slovenska mladinska reprezentanca v orientacijskem teku se je pred nedavnim vrnila s svetovnega prvenstva, ki je bilo v Gdansku na Poljskem. Na prvenstvu je nastopilo 150 tekmovalcev iz 40 držav, med njimi pa sta bila tudi Slovenjgradčana Luka Kotnik in Marko Zanoškar, ki sta še s tremi kolegi zastopala naše barve. Luka Kotnik se pripravlja na tekmo Marko Zanoškar se je v disciplini šprint uvrstil v B finale, kjer je zasedel 45. mesto, Luka Komik pa je bil v C finalu 20. V kiasičrem orientacijskem teku je bil Komik 123., Zanoškar pa 130. Sicer je bil najboljši slovenski predstavnik v tej disciplini Daniel Lebar na 100. mesTO. Naši mladi reprezentanti v orientacijskem teku so si na velikem tekmovanju predvsem nabirali potrebne izkušnje, uvrstitve pa so bile v drugem planu. Kaj več v rezultatskem smislu tudi ni bilo moč pričakovati, saj so praktično vse stroške za udeležbo na tem svetovnem prvenstvu pokrili starši sami. Omenjena slovenjgraška orientadjska tekača sta bila deležna le simboličie denarne podpore s strani podjetij, to pa gre bržkone pripisati tudi neuveljavljenosti te športne zvrsti pri nas. Opozoriti velja še na to, da so naši državni reprezentanti najpomembnejšega tekmovanja udeležili brez primernega strokovnega vodstva. R.Tamše NOVOST JE SOKOLOVIči Slovenjgraški rokomemi tabor je pred pričetkom nove tekmovalne sezone le dočakal igralsko okrepitev. Član Preventa je postal 21-lemi Goran Sokolovič iz Srbije. 195 centimetrov visoki levičar je nazadnje igral v srbskem prvoligašu blizu Kraljeva. Vodstvo slovenjgraškega kluba si je ogledalo kaseto s posnetki Sokolovičeve igre in bilo zadovoljno z videnim. Nekateri igralci Preventa so se že spoznali z novim soigralcem na julijski preizkušnji. Avgust Pomšek, ki je vodil pregovore s strani domačega kluba, meni, da bo Sokolovič prava okrepitev za moštvo 'ježkov". Po njegovih besedah bi lahko bil Sokolovič celo eden najboljših igralcev na mestu desnega zunanjega v prihodnjem državnem prvenstvu. Tudi privrženci koroškega rokometnega prvoligaša z Orli na čelu pričakujejo, da bo Goran Sokolovič predstavljal pravo nevarnost za gol nas-promika in da se bo dobro vklopil v moštvo Preventa, ki bo tudi v prihodnji sezoni igralo v treh tekmovanjih: domače prvenstvo in pokal ter evropski pokal pokalnih zmagovalcev. R.T. J šport 1 > DRAVOGRAJSKA NOGOMETNA BODOČNOST Ob koncu minule nogometne sezone so v Maribom na stadionu v Ljudskem vrtu A pionirji Dravograda šele po streljanju 11-metrovk izgubili finalno tekmo za prvaka Mariborske nogometne zveze proti vrstnikom Maribora Branika. Dravograjčani so bili kot prvaki koroške regije blizu velikega triumfa, kajti vodili so že z 2:0, a je Mariborčanom uspelo v zadnjih minutah rezultat izenačiti. Kljub temu je bila odlična igra mladih Dravograjčanov proti kasnejšim finalistom slovenskega pokala velik uspeh in dokaz, da v Dravogradu vzgajajo perspektivno generacijo mladih nogometašev. To so kasneje potrdili tudi B pionirji Dravograda, ki so v gosteh igrali z vrstniki Maribora Branika neodločeno 1:1. "A "pionirji NK Dravograd Trener mladih nogometašev je neutrudni Janko Lorber (na sliki stoji prvi z leve), ki pravi, da ima v svojih vrstah nekaj izjemno nadarjenih igralcev. Trije med njimi, Marko Navodnik, Damjan Peruš in Grega Štelcer, trinajstletniki, so bili tudi izbrani v selekcijo NZ Maribor, ki je nastopala v Ljubljani na zaključnem turnirju medobčinskih nogometnih zvez. Nedavno smo mlade dravograjske nogometaše obiskali na treningu in jih med drugim povprašali tudi, kdo jim je vzornik. Pomislite, skoraj v isti mah so odgovorili - Romario! Očitno se za bodočnost nogometa v Dravogradu ni bati. I.M. Tomiičeva 51, Slovenj Gradec TellFax: (0602) 43 924 Nudimo vam: - računalniško opremo po ugodnih cenah - programsko opremo za podjetja, organizacije in obrtnike: maloprodajo, veleprodajo, glavno knjigo, salda konte, osnovna sredstva, osebne dohodka in specifično progransko opremo po želji stranke -Telefax in telefonske aparate -Telefonske centrale za podjetja In stanovanjske hiše Pri gotovinskem plačilu zgoraj omenjene opreme, vam s kuponom nudimo 5% popusta. PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. iuH tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 DOBRODOŠLI /net/ CERTIFIKATE ZBIRAMO V VSEH ENOTAH KREDITNE BANKE MARIBOR IN ZAVAROVALNICE MARIBOR. "^OClMInlond KORiiClMBMJŽMZAlMnUMUillMBICUiniKUOOV Vaš Prepih ___________ Nedeljsko kosilo Darilo za predsednika Da bi v društvu upokojencev Mislinja izdali kakšno glasilo, je bila že dolgoletna ' naša želja. In to smo letos uresničili. Izdali smo almanah o našem kraju, ki je bil dotiskan tik pred vseslovenskim srečanjem upokojencev na Rogli 29. junija. Izvode smo prejeli še pravočasno, da smo ga lahko že prodajali na srečanju na Rogli. Ko smo pričakovali predsednika gospoda Kučana, se nam je porodila želja, da bi en izvod Almanaha podarili gospodu Kučanu, ker je njegova soproga Štefka doma iz naše Mislinjske doline, in torej naše gore list. Toda, kako priti do predsednika, ko je bil protokol in spored za njega že izdelan in določen? Izkoristil sem poznanstvo z članom, ki so urejali spored, s predsednikom DL) Maribor center, gospodom Žjagarjem in ga prosil, da bi to podaritev uvrstil v spored. Obljubil je, da bo skušal to doseči. Tako je na koncu predsednikovega 'govora povezovalec programa napovedal, da pridejo na vrsto darila društev gospodu Kučanu in je bilo omenjeno tudi naše društvo. Naš predsednik Stane je predal predsedniku Kučanu plod naših dolgoletnih prizadevanj, naš Almanah. Predsednik ga je z veseljem in hvaležno sprejel, čeprav je bilo to darilo kaj skromno za tako visoko osebnost. Avtorji pisane besede v glasilu pa smo bili tega nepopisno veseli. Morda bo predsednik države s svojo soprogo le našel kakšno minuto časa, da prebere, kaj smo napisali o našem kraju, o zgornjem koncu Mislinjske doline. To nam bo najlepše plačilo za naš trud. V tem Almanahu je veliko zanimivega branja iz zgodovine našega kraja in tudi pesmi in ga priporočamo ljubiteljem domače preproste besede. Naročijo se lahko pri društvu upokojencev Mislinja. Jože Krajnc Ozkost, majhnost... Ko greš po dravograjskem mostu, ki piha veter venomer po reki Dravi po celovški kotlini sem, marsikaj razmišljaš. Tako na primer so živeli knezi in kmetje z najvišjo mero demokracije, kulture in človeškega dostojanstva. Sleherna ozkost, majhnost in nesvobodnost tedanje Karantanije so bile tako tuje. Poštenost, plemenitost in ponos so bili simboli Karantanije. Zdaj so ozkost, majhnost in zaplotništvo znaki nekulture in nemarnosti, tako tudi na Koroškem. Res je, da v nekaterih koroških mestih je kulturni utrip, v glavnem pa kultura neusmiljeno propada. Če kultura plemeniti duha, srce ter narod-kar nedvomno drži -potem je zdaj čas za alarm. Zahrbtnost, nizki udarci, obrekovanja vseh vrst, primitivizem, ozkost in nevednost so stvarnosti današnjega časa. Za kulturo zdaj pač ni denarja. Ni prostora. Ljudje malo hodijo v gledališče in druge kulturne prireditve, v nekaterih predelih pa sploh ne zahajajo. Tudi knjige malo berejo ali pa sploh ne. Zadnja skrb jim je. Občinski veljaki se kar naprej ukvarjajo z raznimi neživljen-skimi in smešnimi vprašanji. Toliko je dajdamstva, potrošniške miselnosti in materializma! Vedno več je gostiln, bencinskih črpalk itd. Po knjigah se pozna kultura, ne pa v hišah, vikendih, avtomobilih. Živimo v dobi racionalizma, praznosti, duhovne plitkosti, brezčutnosti. Sama matematika nas je. Računanje. To pa zdaleč ni vse. Moderen in kulturen človek ter gospodar bi moral tembolj paziti na skupno blaginjo vseh državljanov in občanov in določiti pot naprej tako na ekonomskem, političnem, kakor tudi na kulturnem področju. Tako pa... Toliko je neizvirnega v človeku, da je kaj! Tu in tam še srečaš kakega umetnika, ki piše, riše ali drugače ustvarja kako delo, lepoto. Pa je vse premalo. Je le kaplja v morje. Ljudje se premalo zavedajo pomena kulture. Janez Križan Selovec, Šentjanž Ko se naveličamo vsakdanje kuhinje, se zlahka odločimo za konec tedna, da se z družino odpravimo na nedeljsko kosilo v kakšen lokal ali na podeželje na Kmečkem turizmu. Tako se je za konec tedna odpravili na kosilo na Kmečki turizem -KONEČN1K na Selah družina M.R. iz Slovenj Gradca. Kaj se jim je tam zgodilo, je užaljena R.J. povedala takole: V soboto popoldne se je mož slučajno nahajal na Selah in izvedel za Kmečki turizem KONEČNIK. Odločil se je, da bi se v nedeljo odpravili tja na kosilo. Z lastnico se je dogovoril, da jo zvečer pokliče in sporoči glede naše odločitve. Tako sta se dogovorila, da pridemo na kosilo v nedeljo okrog 13 ure. Ni bilo problema, problem pa je nastal, ko smo se mi tam pojavili. Lastnica je bila pred gostiščem in nas videla, a v tistem trenutku je stekla v gostišče, ga zaklenila in ne zvenenje in ne trkanje po vratih man ni priklicalo kosila. Po vztrajnih desetih minutah smo se odpravili v gostišče NA KLANCU, kjer so nas brez naročila prijetno sprejeli in nas pogostili. KAKO moremo s takšnimi turizmi V EVROPO? Sebastjan APAČNIK > PLANIŠKO DRUŠTVO DRA VOGRAD VABI NA SREČANJE KOROŠKIH PLANINCEV IN NA SVEČANOST OB OTVORITVI PLANINSKEGA DOMA KOŠENJAK > PRIREDITEV BO V NEDELJO, 21. A VGUSTA OB l L URI PRI PLANINSKEM DOMU KOŠENJAK > PO SVEČANOSTI BO PLANINSKI PLES Center Traberk-zakaJ ne brez be-cinske črpalke?_ Spoštovani krajani Dravograda, obračam se na Vas, da se pomenimo o našem kraju. Moje pisanje ne bo imelo nobene zveze s politiko in z njim ne želim nikogar žaliti. Vsi, upam, se zavedamo, da je Dravograd majhno mesto. Nimamo ne semafoija ne kulturnega doma, ne športne dvorane ne kina, nimamo urejenega mestnega središča, kjer bi se lahko sprehajali ali posedali ob kozarčku, ne da bi mimo prihrumel 40 ton težak tovornjak. Imamo pa ljudi, ki tukaj živijo in med katerimi je mnogo takih, ki so sposobni in ki bi pri razvoju kraja tudi želeli pomagati, seveda če bi jih k besedi sploh kdo povabil. Sam se na razvpito listo podpisnikov zoper gradnjo bencinske črpalke nisem podpisal, ker me je lista obšla. Toda kot stanovalca v soseščini bodočega Centra in predvidene bencinske črpalke me ta tema seveda zanima. Zelo pomembno se mi zdi, kaj misli Dravograd na tem edinem za različne dejavnosti primernem prostoru urediti. Ob prvem srečanju s projektom Center mi je bila stvar všeč. Pohvalil bi g. Vrtiča in druge, ki so vanj vložili precej energije, zastavil pa bi jim tudi nekaj vprašanj. Pa ne samo njim, temveč tudi tistim, ki bi morali biti zraven ob tako glomaznem projektu, pa so se vključili šele ob dejavnostih občanov, ki v bližini načrtovanega Centra stanujejo. O naslednjih vprašanjih pa naj razmislijo tudi tisti, ki so z omenjene liste izstopali. Odgovorne na občini sprašujem, kako je mogoče, da za ta edini prostor v Dravogadu - mesto se namreč sploh nima več kam širiti - ni urejenega lokacijskega načrta ali izgradnega načrta, če pa je že bil narejen, zakaj ni bil moderniziran? Sprašujem, zakaj za ureditev celotnega prostora ni bilo objavljenega nobenega javnega razpisa in zakaj se zemlja na javnem razpisu ni prodala v interesu občine? Sprašujem, zakaj se gradnja v aprilu oz. maju še ni pričela, kakor je bilo napovedano, ________________ Pisma, če pa ste že imeli lokacijsko dovoljenje? Ali je temu vzrok le pismo nekaj sto občanov, ki so proti bencinski črpalki? Ali ni nemara vzrok za zdajšnje mirovanje povezan edino z gradnjo bencinske črpalke? Dajte, pustite črpalko, pa zgradite ta Center brez nje. Nihče vam ne bo nasprotoval. Ali bo črpalka res prispevala levji delež denaija za ta Center? Kje imate podpisane pogodbe za nakup prostorov v tem Centru? Ponavljam: Zakaj se Center še ne gradi? Ali ni glavni razlog pomanjkanje investitoijev? In še enkrat Meni je Center všeč, ne bi pa prenesel mirujočega gradbišča - in to leta in leta! -, kakršno je na Meži, ki kazi vso okolico in lepe zazidalne površine. Ne bi tudi prenesel modeme bencinske črpalke sredi lepo urejenega zelenega pasu - ob njej pa na celi ravnini puščavo! Tudi teh govoric, ki se širijo med ljudmi, ni do danes še nihče od Vas, odgovornih, demantiral. Veijamem, da je v bodočem Centru veliko dela za domače obrtnike in podjetja ter da bi z njim nastala tudi nova delovna mesta, toda nezainteresiranost koroških investitoijev, da o "našem" spomeniku na Meži ne tratim besed, so na žalost premočni argumenti proti. Najbolj pereče pa je med njimi vprašanje, zakaj Centra brez bencinske črpalke ne začnete graditi? Na koncu naj Vas le še zaprosim, da igrajte s poštenimi kartami in da ne uničujte s praznimi obljubami še tistih redkih zelenih oz. zazidalnih površin, ki jih Dravograd ima. Janko Šteharnik Kdo manipuliraj Sem eden od podpisnikov in zbirateljev podpisov proti gradnji bencinske črpalke na Koroški cesti (Špicfeld). Oglašam se zaradi t.i. odstopnih izjav g. Vivoda in Per-uša, saj sta se podpisala na moji poli. Sprašujem vaju, katero resnico sem vama izkrivljal in kakšno je resnično ozadje vajine odločitve -izjave nekaterih podpisnikov namreč potrjujejo, da so jim prav akterji projekta Traberk grozili na različne načine. Pa ne, da sta zato "morala" odstopiti? odmevi _________________________ Piscu članka, ki je vaš članek napisal, sam pa se ni želel podpisati, pa tole: Dejstva kažejo, da ste ravno vi izbrali pot, za katero obsojate krajane. Z lažmi zavajate Dravograjčane ter po svoje interpretirate izjave in sklepe SO. Dejstvo je, da je načrtovan bencinski servis lociran med cerkvijo in igriščem ter da tja ne sodi. Črpalke pa so iz ekoloških razlogov nezaželjene v mestnih jedrih, kar potrjujejo tudi izkušnje iz razvitejšega sveta. In še to. Pravilen citat 25. seje dravograjske skupščine se glasi: "Soglasno je bila končana ugotovitev, da se v Dravogradu lahko gradi servis le ob soglasju občanov." Sklep 26. seje pa: "Ob koncu so delegati ponovno opozorili na sklep občinske skupščine glede gradnje bencinskega servisa, kajti sklep skupščine je nedvoumen: bencinski servis se na predlagani lokaciji ne more graditi, ker za to niso podani zakonski in drugi pogoji." O tem, kako da smo se zbiralci podpisov okoristili, pa prosim na dan z izjavo. Zase vem, da sem bil zaradi zbiranja podpisov oškodovan. Kolikor vem, pa bo nekaj zadev končanih tudi na sodišču. Zazidavi zemljišča Špicfeld krajani ne nasprotujemo, menim pa, da si najlepšega še nezazidalnega prostora ne sme kdorkoli prisvajati za svoje privatniške interese. Investitoiju Traberka in občinskim funkcionarjem: Ker promovirate svoj Center hkrati s še nedograjenim Poslovno-trgovskim centrom na Meži, ste le-temu naredili veliko škodo. V svoj Center zdaj privabljate njihove kupce. Pri tem pa je občina za prvi Center dobila precej denaija za pomoč nerazvitim, zdaj pa je težko veijeti, da bi lahko investitor prvega Centra dokončal objekt kljub zmanjšanemu obsegu. Ob očitkih, češ - kaj pa smo mi naredili za Dravograd, pa tole: Sporočam vam, da že več let plačujemo samoprispevek za lepši Dravograd ter da zanj še največ naredimo s svojim POŠTENIM delom. Napredek mesta se po naše tudi ne meri po številu bencinskih črpalk na kvadratni kilometer. Podpisnikom naše liste pa sporočam, da ni res, da bi z njihovimi podpisi kdo manipuliral. To je laž, zrasla na zeljniku onih, ki se na manipulacije sami najbolje spoznajo. Branko Rižnik Dravograd POMOČ ZASVO- JENIM Ob razmahu nevarnosti zlorabe drog so se že pred časom v Sloveniji pričeli ustanavljati odbori in društva za preprečevanje zlorabe drog, katerih osnovni namen je pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Pred letom in pol je bil tak odbor na pobudo predsednika Skupščine občine Radlje g. Hermana Tomažiča ustanovljen tudi v občini Radlje, in je bil tudi eden prvih te vrste v Sloveniji. Odbor združuje s svojimi člani področja dela, ki jih s to problematiko zajemajo center za socialno delo, šolstvo, zdravstvo, društvo prijateljev mladine, cerkev in policijo. Po odmevni okrogli mizi z naslovom "Moj otrok pa že ne", dežuranj pri telefonu, pridobivanju in izobraževanju prostovoljcev za delo z ljudmi v stiski in še čem, so se v odboru za preprečevanje zlorabe drog v občini Radlje odločili, da bodo ponovno pričeli opozarjati na te probleme in s tem omogočiti zasvojencem in njihovim bližnjim, da se lahko na kakršenkoli način obrnejo po pomoč na odbor. V ta namen so se povezali tudi s prostovoljnim društvom Zarja, ki deluje v občini Ravne, s katerim bodo sodelovali tudi v prihodnje. Zato naj se za vse tiste, ki so tovrstne pomoči potrebni, omenimo tudi to, da lahko vsak torek od 19. - 21. ure pokličejo po telefonu na številko 0602 - 71 - 212 in vsak četrtek od 19. do 21. ure na številko 0602 - 23 - 328, saj je vsakomur lažje, če ve, da s svojim problemom ni več sam. Tomaž Karat radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz MANI HOTEL MERX RAVNE Vabi vsak konec tedna na ples pred hotelom. Odprt imajo tudi nočni klub za tiste najbolj vztrajne. Prijazna postrežba, kvalitetna hrana in hladna pijača čakajo na Vas. s PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OSEB. KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA. MED MINISTRSTVOM ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE IN ZZZS JE BI1W SKLENJENA SKUPINSKA POLICA ZA OSEBE, KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA. ZA TO OBDOBJE BODO TE OSEBE IN NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI, KI SO PO NJIH PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANI, PREJELI NOVE IZKAZNICE. PODJETJA IN USTANOVE ZAKLJUČIJO IZKAZNICE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z ZADNJIM DNEM MESECA, ZA KATEREGA JE PLAČANA PREMIJA IN POŠLJEJO ANEKS Z ODJAVAMI NA IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE, S KATERO IMAJO SKLENJENO SKUPINSKO POLICO. PODATKE O OSEBAH, KI BODO SPREJEMALE DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA, POŠLJEJO NA PRISTOJNE CENTRE ZA SOCIALNO DELO. CENTRI ZA SOCIALNO DELO BODO NATO POSLALI PODATKE O PRIJAVI TEH OSEB NA USTREZNO IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE. Informacije na izpostavah ZZZS, OE Ravne. ODDELEK ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OBMOČNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Kontaktne osebe: OBMOČNA ENOTA RAVNE: Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE: Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC: Olga ČEVNIK, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE: Gorazd DRETN1K, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE: Bernarda VODLAK, tel.: 063 831 840 ^lUOJÌJ BIUD BUBJlS'OjQ TRG O VSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC SLOVENJ GRADEC SPOŠTOVANI KUPCI! Še je čas za sodelovanje v veliki nagradni igri TRGOVSKEGA PODJETJA ŽILA SLOVENJ GRADEC. V vseh njenih poslovalnicah dobite namreč pri nakupu nad 2.000 SIT nagradni kupon. JAVNO ŽREBANJE TSH KUPONOV BO */ SOBOTO, 20. AVG USTA 1994 PRED BLAGOVNICO V MISLINJI. Izžrebali bodo 100 lepih nagrad v skupni vrednosti nad 750.000 SIT. Sodelovali boste lahko tudi v bogatem srečelovu. Igral bo ansambel DAN IN NOČ na zabavi v kasno noč. ŽILA DANES - 2A VAŠ BOLJŠI JUTRI! 2JLÀ Odprli smo prodajalko 2 živili, TROOVSKI OSMTOR sredi A^ežice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABL^reAH! % MIEIRX TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DR A VOGRAD NEPOZABNI UEČERI OB GLASBI NA TERASI RESTAVRACIJE KAISER v trgu Dravograda. V JULIJU in AVGUSTU VSAK PETEK. SOBOTO IN NEDELJO od 20. do 24. ure V PRIJETNEM OKOLJU, OB PESTREM IZBORU PIJAČ IN OKUSNO PRIPRAVLJENIH JEDI, BOSTE OB ZVOKIH DUA ALBATROS PREŽIVELI LEPE VEČERE- VABLJENI! Križanka iM .gojenji- ČEBEL, ČEBELAR STVO 1URSK0 PLEME. NASELJENO TUDI V J. SLOVENIJI NAPIS JEZERQ V TURČIJI STANE DERGANEC SLOV. PESNIK JANEZ VESEL UDAREC PRI BOK£U (NASA PISAVA) ZDRAVILNA RASTUNA, PAPEŽEVA SVEČA IVAN LOTRIČ ZNOJ. STEŽA STAROŽI- DOVSK1 KRA1J GRŠKI GENERAL IN POLITIK (GE0RG10S) MESTO NA KOTAjSKEM (YIBIN) URIN VILKO NOVAK KAZALNI ZAIMEK PRVA ŽENSKA VAS V SLOV. GORICAH SPONKA ZA LASE FR. PISEC (JULES) ZAČ BOLG. DINASTIJE ŽIVALSKA KOŽNA BOLEZEN HUD TROPSKI VIHAR, ORKAN W AVTOR KRIŽANKI: F. NOVAK PRAGOZDNA ŽIRAFA VEIJK REČNI GLODALEC PRIPADNIKI JUDOVSKE LOČNE PO DOMAČE AVT. OZN. REKE VEČJA AVSTRALSKA PAPIGA ROPOTANJE POLKOVNIK V NEMŠKI VOJSKI KRISTAUZI- RANO za EZQ STANKO ARNOLD IME KIPARJA POGGIJA SIMBOL ZA ERIBIJ NRAVOSLO- VEC POJEM IZ GLOMi-mii: SIMBOL ZA NOBEIJI ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMOB. IME ŠVEDSKEGA PISATELJA HANSONA HRIB NAD KROPO LOJZE PETERLE SODOBNI JAPONSKI PISATEg PERZIJA IVAN DOLENC DRŽAVNI DELAVEC DRŽAVNIK TQNE SUŠNIK PTICA PEVKA VISOKA STANOVANJSKA HIŠA OČESNA ŠARENICA DEL OBRAZA, ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKU ČLOVEK Z VEUJGMI OČMI OPRAVIČILO Bralcem se opravičujemo zaradi dveh napak, do katerih je prišlo v prejšnji številki Prepiha: namesto slikarja Franja Goloba smo v križanki objavili njegovega prijatelja in slikarja Lojzeta Šušmelja, tiskarski škrat pa je nekoliko popači! tudi geslo v križanki. Uredništvo - Ali ji ne moreš dati samo napitnino, kot vsi normalni ljudje... ZGODBE RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE V kotu bara sedi možakar in nagovori natakarja: “Ketner, a se vi mene spomnite?" ja", pravi MHč, "pa se mi res zdite nekam znani." "No", pravi gost, "jaz sem tisti, ki vam je pred po! ure naroči! en pir." Trije morski psi tarnajo ob obali. Prvi pravi: "Grozno! Včeraj sem pojedel nekega poslanca in se mi že cel dan riga po nizkih obrestih." Drugi pravi: jaz sem pa požrl nekega prestanega državnega svetnika, ki mi je tako obležal v trebuhu, da še na stranišče ne morem." Tretji pa potarna: "To ni nič, pred enim tednom sem požrl nekega slovenskega ministra: še danes ga ne pogrešajo, jaz pa se že cel teden ne morem potopiti, ker je ime! tako prazno glavo." V Šentanelu na kmečkem turizmu razkazuje kmet družini Gorenjcev sobe, ki so jih pravkar najeli. Nakar Gorenje previdno vpraša kmetijskega turističnega delavca: "Oprostite, kje pa imate t!e zasilni izhod?" "Pri nas ga ne nucate", pravi kmet, "pri nas se vnaprej plača." V. Za vas SIROV FONDUE Za sirov fondue posodo z ročajem-caquelon (keramično, stekleno ali emajlirano) močno obdrgnemo s strtim česnom, dodamo nekaj belega vina, limonin sok in primerno segrejemo. Nato stresemo v posodo še na koščke narezan ali nariban sir in ga med močnim vrenjem navzkrižno mešamo (ne krožno), da se sir veže v gostejše testo. Zatem dodamo v žganju ali vinu raztopljen škrob, začinimo po okusu s poprom, papriko in muškatnim orehom in pustimo da masa vre še dve do tri minute. Tako pripravljen sirov fondue prinesemo na mizo in postavimo na špiritni gorilnik. Gostje med jedjo nabadajo kocke kruha na vilice za fondue, ga namočijo v tekoč sir, obenem pa premešajo celotno maso v posodi, da se na dnu ne zgosti. Nato vilice z nabodenim kruhom odložijo na plitvi krožnik in kruh s sirom s pomočjo jedilnega pribora pojedo. Razen navedenega načina priprave sirovega fondueja obstajajo še številni drugi načini, ki pa se med seboj ne razlikujejo mnogo. Osnovne razlike so v različnih vrstah sira, v uporabi različnih vrst žganja, z dodatki mleka, masla, vermoutha, penečega se vina, soka pečenke in z uporabo najrazličnejših začimb (beli poper, origano, feferoni, paradižnik, kumina, kaper, drobnjak, česen, gobe, majaron itd). Namesto kruha, ki je lahko tudi francoski, kmečki, ržen, so lahko polenta, v slanino ovite kisle kumarice, koruza, cvetača, škampi, olive, olupljen kuhan krompir, sveže hruške, male klobasice, šalotka, in drugo. ZANIMIVOSTI Verski turizem Na Lešah se dandanes ne morejo kaj prida pohvaliti s turizmom, vendar je zanimivo, da je bil ta kraj v preteklosti turistično bolj razvit kot dandanes. Učenci OŠ Prevalje so pod vodstvom mentorice Hedvike Gorenšek opravili raziskovalno nalogo, ki je bila nagrajena na natečaju Znanost mladini, v kateri so preučevali korenine leškega turizma. Ta pa sega že v leto 1818, ko je dunajski magistralni nameščenec Blaž Mayer prišel na Leše na počitnice k prijatelju Kresniku in je ob sprehodih po Lešah našel sledove črnega premoga. Iz tega lahko sklepamo, da mu je bil kraj tolikanj zanimiv, da se je na Lešah odločil preživeti počitnice. Sicer pa je bil v tem času razvit romarski turizem, saj so k obema cerkvama, posebej k sv. Ani, prihajali ljudje od vsepovsod. In tudi razni zgodovinski in literarni viri pričajo o tem, da je bil na Lešah v 19. stoletju razvit romarski turizem. Tako so na Leše posebej k lepim nedeljam hodili ljudje iz Prevalj, Raven, Plata, Črne, Mežice, pa tudi Dravograda in sosednje Avstrije. Po končani maši so se zbrali pred štanti, kjer so prodajali lecte, razne slaščice, žemlje in medico, ki je bila navadno v 60 litrskem sodu. Pred cerkvijo je bila gostilna pri Pristavu, kamor so romarji hodili na "ižino", običajno kislo "župo" ali golaž. Mnogokrat so se tu zadržali dolgo v noč, saj so rajali ob zvokih "pleh" muzike in ^frajtonarice. FONDUE JE BIL PRVOTNO PRILJUBLJENA HRANA V PLANINAH, DANES PA JE\ POSTAL V SVIO SKORAJ NARODNA JED. Fondue zelo spominja na našo skoraj pozabljeno jed "masovjek", ki so jo pripravljali iz sladke in kisle smetane, ponekod tudi z dodatkom jajc, in jedli s črnim kruhom. Iz skromne glinaste (caquebn-lončen lonec z ročajem) in kovinske posode, ki je bila osnovni pripomoček za pripravo jedi, se je danes razvila prava industrijska oprema za pripravo fondueja. Domiselnost proizvajalcev je ponvi in kuhalniku dodala še ceh vrsto atraktivne posode in opreme, ki spremlja pripravljanje tega ali onega fondueja. Ce pa vsega tega, kar spada k originalnemu fondueju, nimamo, je dobra tudi Učna kozica iz emajla, jenska posoda iz nepregomega porcelana, namesto vilic si oskrbimo dovolj zaostrenih in primemo dolgih spil Če pride pogovor na fondue, ima vsak svoje mnenje: receptov je toliko kot ljubiteljev te jedi, tako da je danes že nastala prava veda o načnih njene priprave. Začela se je z namakanjem kosov kruha v raztopljeni sir, nadaljevala pa s cvrtjem raznih kosov mesa v vroči maščobi, kuhanjem v juhah in namakanjem narezanega sadja in biskvitov v čokoladno omako. Tako danes ločimo: sirov, mesni, ribji, kitajski, orientalski, čokoladni in zelenjavni fondue. Ne pozabimo: Le coup du milien (ko izpraznimo caquelon do polovice, je običaj da vsak izprazni kozarček češnjevca na zdravje vseh navzočih)! Pred fonduejem, med njim in po njem ne smemo nikoli ponuditi pijače, ki vsebuje ogljikovo kislino (pivo, mineralno vodo ipd), ker bi to lahko povzročilo resne prebavne motnje. Tistim, ki ne prenašajo vina in žganja, je najbolje postreči s skodelico čaja. RIBJI FODUE Ribje meso je za fondue narezano na kocke, posoljeno in pokapljano z limoninim sokom, posebej pa je pripravljeno tekoče testo (Orly, vinsko...) in ena izmed majoneznih omak. Gostje pri jedi natikajo koščke ribjega mesa na vilice za fondue, meso omočijo v testu, ga v maščobi ocvrejo in ocvrtega začinijo z omako. MESNI FONDUE Kozico napolnimo do polovice s kokosovo maščobo, olivnim oljem in koruznim oljem (maščoba mora biti že segreta). Posodo postavimo na špiritni gorilnik s primerno naravnanim plamenom. Vsi gostje dobijo na krožniku za fondue na kocke narezano meso s pripadajočimi omakami in prilogo. Gostje nabadajo koščke mesa na vilice za fondue in jih polagajo v vrelo olje, da se bolj ali manj ocvrejo, nato jih prenesejo na svoj plitvi krožnik, dodatno začinijo in s prilogami zaužijejo. K mesnim fonduejem prištevamo še kitajski in orientalski fondue. Pri Kitajskem fondueju si gostje na tanke rezine narezani goveji file kuhajo v močni goveji juhi, ki jo imajo pred seboj na gorilniku, tako, da meso košček za koščkom pomakajo v juho in ga, šele ko je kuhano, začinijo in pojedo skupaj z rižem in raznimi omakami. Orientalski fondue pa je kuhanje telečjega, svinskega, govejega fileja, lahko pa tudi drugega mesa in drobovine ali perutnine v perutninski močni juhi. V obeh primerih gostje na koncu popijejo iz skodelice tudi juho. ČOKOLffDNI FONDUE V posodi raztopimo čokolado, dodamo smetano, liker, med gretjem mešamo, da nastane gladka kremna omaka, nato dodamo nekaj naribanih lešnikov in nekaj ruma. V čokoladno omako lahko namakamo razne vrste sadja in kocke bikvita... VEČ KOT DRUŽINSKO KOSILO, VEČ KOT BANKET IN VEČ KOT POJEDINA! TO JE JED, KI POSPEŠUJE DRUŽABNOST. FONDUE NAM OMOGOČA, DA OBČUTIMO ŽIVLJENJE TAM, KJER JE NAJBOLJ ČLOVEŠKO: V KRUHU IN VINU ! □ __________________________J Glosirana črna kronika Pi/e: Tomi/lav trie tnoj/lri, iok/iiii in druQcieni Čeprav v teh vročih in pasjih poletnih dnevih predvsem razmišljamo in se ukvarjamo s škodljivim vplivom sončnih žarkov na kožo in oči, bi bilo morda dobro, če bi se ukvarjali še z vplivom vročine na duševno počutje ljudi. Kaže namreč, da prav vročina lahko povzroči tudi večjo agresivnost. To se na primer lepo odraža v prometu in še kje. Prav iz tega vidika morda tudi ni naključje tisti petek, 29. julija - bil je to eden izmed najbolj vročih dni - ko so se v Sloveniji pripetili kar trije oboroženi ropi. V Maribo-ru je bila oropana menjalnica, blizu Ljubljane pošta, kriminal pa ni zaobšel niti Koroške - na Ravnah je bil oropan butik. In kar je najbolj zaskrbljujoče - ropi so bili izpeljani zelo brutalno, saj so morali prodajalko iz butika na Ravnah celo prepeljati v bolnišnico. Kaže, da tudi po tej plati že prehajamo v Evropo, ki bi ji tako radi bili blizu. Pa ne vem zanesljivo, če se dodobra zavedamo, kaj vse to prinaša s seboj? o Počitnice v brezdelju Tile poletno - počitniški dnevi kažejo tudi, da je šola (pouk) kar koristna reč. Policijske kronike namreč opozaijajo, da se mladi brez učiteljske kontrole kar precej dolgočasijo. Tedaj jim pride marsikaj na misel. In to ne vedno kaj dobrega. V tem se posredno kaže tudi naša gospodarska kriza. Nekoč so mladi med počitnicami opravljali takoimenovano počitniško prakso. Bili so pod kontrolo, pa še zaslužili so. Zdaj, ko tovarne delavce odpuščajo, za mlade praktikante ni prostora. Je pa zato več prostora ali časa za drobni kriminal. Žal lahko ta kaj hitro -po načelu, kar se Janezek nauči, to Janez zna - preraste v veliki kriminal. No, v minulem obdobju je v tem malem kriminalu mladih prevladovalo ponarejanje mesečnih avtobusnih vozovnic. Na videz morda zanemarljiva reč, a ker vendarle gre za kriminal, tudi nevarna. o Kriva ovadba Kaže, da so si tudi na Koroškem nekateri v zadnjem času domislili nov način za reševanje svojih finančnih težav. Gre za kopico primerov kaznivega dejanja krive ovadbe. In kako to poteka? Povsem preprosto: občan pride na kakšno policijsko postajo in prijavi roparski napad. Neznanec ali neznanci naj bi ga bili oropali za določeno vsoto denarja. Običajno so to devize. Policijska preiskava pa pokaže, da prijavitelj tega denarja ni imel ali pa ga je zapravil in lažno prijavil rop. Poudariti bi veljalo, da se tak način "finančnega poslovanja" obnese le redkokdaj. o Kopališki "mojster" V poglavje o vročih poletnih dneh sodi bržčas tudi prva vedreje zasukana resnična zgodba. Neznani storilec je 27. julija vlomil v skladišče letnega kopališča v Mežici in ukradel blagajno. Verjetno je zaradi vročih dni pričakoval bogat izkupiček. Pa se je uštel! V blagajni je bilo vsega borih 1000 tolarjev. No, je pa vlomilec napravil kar za 10.000 tolarjev škode. Morda pa se NN namerava v prihodnje v Mežici zaposliti kot kopališki mojster. Policisti pa imajo v teh dneh tudi precej zapleteno nalogo: odkriti morajo, v katerem letnem ali zimskem kinematografu si je NN ogledal znani ameriški film Deliverance ali Odrešitev. Nekdo je namreč v času od 23. do 27. julija na travniku 50 metrov od kmetije B.M. V Slovenj Gradar s samostrelom (lokom) in 43 cm dolgo puščico z ostro konico ustrelil okoli tri leta starega jelena. Ta se je zavlekel v goščo in poginil. Lovska družina Gradišče ima tako kar okoli 50.000 tolarjev škode. Poznamo potujoče knjižnice, pa potujoče vrtce itd. A.P. iz Slovenj Gradca, doma ob Homšnici, pa je svoj osebni avtomobil ponudil kot potujočo banko in trgovino. Avtomobila na svojem dvorišču namreč ni zaklenil, kar je izkoristil neznani nočni ptiček in mu odnesel 400.000 lir, 1000 ATS, 5000 tolarjev, 100 švicarskih frankov in Evro plačilno kartico. Tako ga je oškodoval kar za dobrih 55.000 tolarjev. o Umetni seks Dravograd se ne ponaša samo s svojimi znamenitimi Pompeji, marveč tudi s prvo seks shop trgovino. Kako je z dnevnim obiskom v tej "umetni seks ustanovi", mi ni znano. Kaže pa, da so nekateri, ki raje pridejo ponoči, da bi jih drugi ne videli. Obiskovalec ali obiskovalci (v tem primem je bil to skupni seks) so prišli tudi v noči od 23. na 24. julij. Z njimi so odšli na pot barvni televizor Gorenje in videorekorder Scharp ter večja količina cigaret, ponograf-skih revij, videokaset ter drugih pripomočkov za večjo življensko (beri seksualno) strast. Skupna škoda znaša kar okoli 400.000 tolarjev. Policisti v tej zvezi napročajo koroške "prijateljice noči", kakor tudi druge Korošice, da jih ažurno obveščajo o morebitnem pojavu večjega števila umetnih lulčkov v prosti ponudbi ali prodaji. Če bo vmes tudi kakšna umetna "monštranca", je to lahko še tolikanj bolj sumljivo. O vsem je treba poročati, drugo pa velja kot skrivnost v interesu preiskave. Najboljši človek, prijatelj je bržkone pes. To je znano že iz zgodovine. Zdaj se je to potrdilo tudi na Koroškem. Moral je bil zares "dober človek", ki je namreč iz zaklenjene lope A.V. v noči na 17. julija odtujil mladega nemškega ovčarja. Mladost je bila lahko le tista, ki je omogočila, da ovčar ni ločil zrno od plevela in gospodarja od lopova. V teh letih (dva meseca) je za slehernega psa človek pač človek in tako tudi prijatelj. A.V. naproša zdaj NN, da mu psa vrne ali pa postane njegov najboljši prijatelj in mu pride čuvat hišo ter lajat na neljube obiskovalce. o Kazal sa je Bližnje kazanje (gledanje) tretje vrste sta doživeli M.Z. in M.O. iz Slovenj Gradca. V enem izmed lokalov se jima je namreč približal J.N., ki je na začasnem bivanju v Slovenija in jima pokazal svojo mošnjo (ne denarno) ali ud, kot piše v policijskem zapisniku. Policisti so J.N. pripeljali k sodniku za prekrške, ki ga je spoznal za krivega in ga mandatno kaznoval s 5000 tolarji. Pravzaprav je to še poceni. Če bi J.N. svoje premoženje pokazal kakšni prijateljici noči, bi ga to veljalo precej več. Požarna lestev je zelo koristna. Po njen lahko v sili pležeš v dve smeri. Običajno sicer navzdol, no, NN pa je 15. julija po njej navzgor prišel v stanovanje M.C. v Slovenj Gradar in odnesel deviz ter zlatnine za okoli 350.000 tolarjev. o Kuhinja "pomfri" Kam lahko privede trenutek nepazljivosti, se je pokazalo v začetnem požaru, ki je 16. julija izbruhnil na Javorniku na Ravnah na Koroškem. Deček, ki je bil doma sam, si je zaželel pečenega krompirčka. Pristavil je olje in odšel igrat videoigrico. Vroče olje se je vnelo in nastal je požar, v katerem je zgorelo kuhinjsko pohištvo. Škode je za okoli milijon tolarjev. Ali veste, kaj je to "suho tan-kanje". Ne, to ni obdobje, ko nekaj časa ne piješ alkohola. To je pogruntavščina dveh šoferjev iz dravograjskega Avtoprevoza. Na službeni vožnji v sosednji Avstriji sta namreč večkrat natočila manjše količine goriva, obračunala pa seveda polni tank za gorivo. Del tako pridobljenega dobička sta delila s črpalkarji. Skupno sta tako podjetje oškodovala za več kot 800.000 tolarjev. No, zdaj bosta lahko spoznala še tako imenovano "suho sedenje". Tega seveda ne bosta mogla deliti s svojimi avstrijskimi partnerji . B.H. iz Radelj ob Dravi pa je že ob prvem maju letos na zapuščeni kmetiji Lisjakovo našel - kaj drugega kot 4 mlade lisičke. Vzel jih je domov, kjer sta dve poginili. Policisti so zdaj dve lisici zasegli in ju izročili lovski družini, ki ima zaradi poginulih lisic okoli 120.000 tolarjev škode. Svojo lovsko strast pa je v gozdu pri Podlipju pokazal še neznani krivolovec, ki je ustrelil mladega srnjaka in povzročil za okoli 30.000 tolarjev škode. □ zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVAR! V ŽIVLJENJU r 0 PROMING IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 k / NAGROBNI SPOMENIKI NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike □ izdelava po vaši želji □ kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke SE PRIPOROČAMO jTSIr Tovarna /fjr akumulatorskih baterij MEŽICA d,o.o. pmmmo w mm nmw-. KI akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. K akumulatorje MEŽICAza pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. ‘PvMMiìie.-^etUuvuuija KOKOŠKA VZ&VA OtiJu ud 25 a 62373 Še*tj**j ut :0602 25-620175-621 S1220-601-94/99 STT, Th*~»f*** - nova fitetudéa finifrticute Ck fineùfaUe*te éiuAitije. SLOVENJ GRADEC vsak dan... ...ves dan Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 KOMPAS H mf ilu e - vic PONUDBA NA ENEM MESTU! FRLE SHOPA NA HOLMCU IN VIČU - Delovni čas vsak dan od 8. do 21. Tel. Holmec: 31-888 Vič: 83-955 - Poleg cigaret, originalnih škotskih in irskih whisky-jev, ameriških burbonov ter zlatnine in ur Vas vabimo s POSEBNO PONUDBO: - športna oprema za tenis in plavanje - kopalne brisače - sončna očala, kolekcija za sončenje - parfumi, igrače in sladkarije za otroke - MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST - menjalnica denarja - špedicija - izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte ) - izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka - prodaja turističnih aranžmajev - potovanja doma in v tujino GOSTINSTVO Restavracija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo. Dobra kuhinja, ki postreže tudi z žab jimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v mesecu popestrena / dalmatinsko kuhinjo. VABLJENI ! Naslednja številka PREPIHA izide 2. septembra 1994