s O	D s O«©
(□[^©Dj©
L. XII, 23 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 3. XI. 5965
ŠKOF ROŽMAN V BOJU Z BREZBOŽNIM KOMUNIZMOM
Dr. Filip Žakelj
Ob Rožmanovem prvem obisku v Argentini je g. Miloš Stare v imenu slovenskih naseljencev trdil, cla nam je škof dr. Gregorij Rožžman sredi bojnih viharjev druge svetovne vojne in sredi krvave komunistične revolucije na slovenskih tleh bil učenik, dober pastir, veliki duhovnik in usmiljeni Samarijan (Dž, dec. 1949, str. 379/80). Branko Bohinc (Franc Sodja, CM.) je ob obletnici škofove smrti zapisal, da nam je bil oče (Božja beseda, nov. 1961, str. 360/2). Ob prvi obletnici smrti pa je isti avtor zelo pravilno trdil: človek je velik le tedaj, če je notranje velik... Ob osebnosti škofa Rožmana bodo ljudje stali z neko negotovostjo, če bodo gledali samo zunanjost. Bližnja in daljna zgodovina morda ne bo našla pravega odnosa do tega moža. Morda se bo zgodilo to, kar je pokojni sam dejal: Šele na sodni dan bo jasno. Morda se bodo desetletja borili zanj prijatelji, da ga ,,opraviči j ou pred napadavci, in nasprotni tabor ne bo nehal s svojim blatenjem. A ne zaradi enih ne zaradi drugih ni spremenjena resnična veličina moža, ki je pod udarci dozorel v čudovit sad. Veličina škofa Rožmana je v njegovi notranjosti (Božja beseda, nov. 1960, str. 378).
Nasprotni tabor do danes ni nehal z blatenjem škofa dr. Gregorija Rožmana. Že pred več kot enajstimi leti je Janez Kopač C.M. izrazil pravo mnenje: „Škofu Rožmanu se ni treba bati, da bi ga zadelo tisto gorje, ki ga je Jezus napovedal z besedami: Gorje, kadar bodo vsi ljudje o vas lepo govorili, zakaj prav tako so delali njih očetje z lažnivimi preroki" (Lk 6,26),(Božja beseda, julij 1954. str. 3). Zakaj toliko gnojnice so razlili na to svetniško osebnost, toliko obrekovanj in laži raztrosili o njem po slovenskih časopisih, revijah in knjigah, da se človeku zdi nerazumljivo. Med te moremo na žalost šteti tudi nekaj duhovnikov iz Cirilmetodijskega društva, ki so se krivično znašali nad škofom v reviji Nova pot (zadnja leta sicer malo manj), Frančka Sajeta, katoliškega renegata (sicer je on le dal bolj svoje ime, obrekljivo snov so mu pomagali zbrati drugi), „najčistej-šega“ kristjana Edvarda Kocbeka in dr. Metoda Mikuža, nekdanjega škofovega „negovančka" (DŽ, 1949, str. 348), ki mu je prav pred tridesetimi leti (7. julija 1935) škof položil roke na glavo in ga kot nevrednega posvetil za duhovnika.
Več nas je pa, ki imamo vtis, da smo morda škofu dr. Gregoriju Rožmanu in po njem slovenskemu narodu in Cerkvi zvesti v njegovo obrambo premalo naredili. Res je marsikaj razstresenega zlasti po
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Zgodovinski odsek
Dvanajsti kulturni večer bo v soboto dne 6. novembra 1965 ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital.
Spored:
ŠKOF ROŽMAN V BOJU Z BREZBOŽNIM KOMUNIZMOM
Predaval bo g. univ. prof. dr. Filip Žakelj
Lepo prosimo točnosti, ker zamujanje moti predavatelja in vse, ki so točni.
Slovensko katoliško akademsko društvo v Buenos Airesu slavi letos desetletnico obstoja. Jubilej je proslavilo tudi z uprizoritvijo T. S. Eliotove drame UMOR V KATEDRALI. Za to priložnost so pri-|reditelji izdali poseben gledališki ■ list, kjer beremo:
[	,»Slovensko katoliško akadem-
sko društvo — S K A D je vzklilo pred desetimi leti med slovenskimi akademiki v Argentini iz zavestne in občutene potrebe po duhovni kontinuiteti v naši emigraciji. Izmed vseh zdomskih stanov so prav akademiki najbolj podvrženi pritisku in asimilaciji argetinskega okolja no univerzah. Od vsega početka so spoznali, kako nujno je za razvoj lastne osebnosti, da se hkrati, ko se prilagajajo okolju, izobražujejo čimbolj tudi v vseh vrednotah slovenske in evropske dediščine.
Vse te vrednote ie skušal SKAD v desetih letih svojega plodnega življenja posredovati. Glavna skrb njegovega dela je bila posvečena verskim, narodnostnim, filozofskim in kulturnmi vprašanjem v najširših oblikah. Tako vežemo Slovenijo —— brez časovnih in krajevnih meja — z življenjem tufo-ij in zdaj.
S tem delom pa je društvo dalo svojim članom trdno moralno, narodnostno in kullturno zavest. Čeprav akademik sredi študija ne more v tolikšni meri pomagati pri ohranjanju in rasti naše skupnosti, kot bi bilo želeti, ga duhovne; vsebina, s katero ga bogati SKAD, usposablja, da pozneje, v zrelosti svojega poklice toliko večje sile svojega znanja in duhovnih sposobnosti nakloni skupnosti. Po drugi strani p&t vnaša v svoje poklicno okolje ljubezen do svojega slovenskega naroda in tako po svojih močeh prispeva k izvrševanju poslanstva naše emigracije v velikem svetu.
Svojo desetletnico hoče Slovensko katoliško akademsko društvo v Buenos Airesu počastiti z uprizoritvijo T. S. Eliotove drame UMOR V KATEDRALI. Z dramo, ki je eno najlepih del svetovne gledalšika umetnosti, hočemo iz-pričrjti svojo misel in gledanje na svet, da se tako iz svobodnega sveta z duhovno vezjo Resnice, Dobrote in Lepote povežemo z akademsko mladino v domovini, ki ji takšne in tako globoke kulturne in umetniške manifestacije niso ne dane, ne dovoljene.
Naj bo ta predstava delež naše akademske mladine na težki poti vsakega posameznika in vsega našega naroda k višjim ciljem, za katere nas je namenil Bog.“
O	TARIFA REDUCIDA
2 ji -o	
“ S o	
8 S 3	CONCESION 6228
	R. P. 1. 847847
naših zamejskih in zdomskih listih. Tako je npr. Duhovno Življenje ob škofovem obisku nekaj dobrih stravi povedalo. To leto je Zbornik Koledar Svobodne Slovenije s pomočjo msgr. dr. Jožeta Jagodica objavil škofovo samoobrambo po krivični obsodbi jeseni leta 1946. Resnicoljubnost, ljubezen do tega slovenskega velikana in hvaležnost nas vseh, ki kaj vemo o škofu, priganjajo da se zanj bolj zavzemamo. Mnogo jih je v zamejstvu in zlasti v zdomstvu, ki bi mogli in skoraj morali veliko drobcev zbrati iz njegovega življenja, zlasti iz dobe njegove tako odločne odpornosti proti komunističnemu brezboštvu, ki •je zasužnjilo tako majhno, pa tako lepo in verno slovensko zemljico. Hvaležni moramo biti zato Slovenski kulturni akciji, ki je že preteklo leto en kulturni večer posvetila njegovemu spominu. Sicer se je letos že odlično spomnila dveh naših slovenskih političnih voditeljev: dr. Janeza Ev. Kreka ob stoletnici njegovega rojstva in dr. Antona Korošca ob petindvajsetletnici njegove smrti. Pa je res lepo, da se hoče tudi letos ob dvajsetletnici odhoda od doma in Vetrinjske tragedije ponovno spomniti tistega, ki bi mu mogdi dati naslov: trpin slovenskega naroda. Pred petnajstimi leti nas je učil: Pot božje previdnosti je pot križa. To dejstvo je najbolj dosledno poudarjeno v vsem svetem pismu. Skoraj vse zgodbe nam to dokazujejo (DŽ, febr. 1950, str. 67). Prav to dokazuje tudi zgodba njegovega življenja, zlasti zgodba od leta 1941 do njegove smrti. Tej zgodbi je posvečen letošnji kulturni večer.
Razvoj moderne kulture je priznal kot zakonito in obvezno razliko med raznimi področji človeške dejavnosti, vzdajajoč vsakemu izmed njih dolžno priznanje neke relativne avtonomije, kako jo terjajo stavbna počela in nameni vsakega posameznega področja, tako da ima vsaka znanost, vsaka stroka, vsaka u-metnost svojo relativno neodvisnost, ki jo loči od svojitno religiozne sfere, in ji odobruje neko ,,laičnost“, ki jo, kadar se prav umeva, kristjan prvi spoštuje, ker noče zamešavati, kakor se reče, svetega s profanim. Toda koder se ta posamezna področja dejavnosti nanašajo na človeka, pojmovanega v njega celotnosti, se pravi: v razmerju do njegovega končnega smotra, vsa ta področja morejo in morajo izkazati čast in kot čast sprejeti luč religije, ki razsvetljuje ta najvišji namen in omogoča, da ga človek doseže. Kjerkoli torej dejavnost postane moralna, mora biti v razmerju do osrednjega tečaja življenja, ki je Bog, ki ga nam je Kristus razodel in nas k njemu vodi, da ga dosežemo. Tako torej vse življenje, tudi če je profano, samo da je pošteno, more postati krščansko. Ali nas ne uči sv. Pavel, naj vsemu dajemo odnos do Gospoda? ,,Ako tedaj jeste, ali pijete, ali kaj drugega delate, vse delajte v slavo božjo11 (1 Kor 10,31).
V osrečenje in vzpodbudo nam je, ko pogosto vidimo duše, ki hrepene po tej duhovni celosti, za katero smo namenjeni po krščanskem poklicu. Potreba po popolni iskrenosti; terjatev živete logike; pogum, ki prezira ozir na ljudi, konvencionalne strahopetnosti, poniglave in ničmarne uklonitve; in nedopovedljiva notranja moč, ki poteguje k popolnosti, h krščanski verodostojnosti, silijo danes mladostne duše h krščanski prostodušnosti, katoliški zvestobi, duhovni izvirnosti, ob katerih je opazova-vec poln občudovanja in ganjenosti. Je to vetje Duha? ,,Spiri-tus ubi vult spirat (10 2,8) •— Duh duje, kjer hoče!“ To je eno izmed ,,znamenj časov“, ki nam vzdajajo veselje, da pripadamo tej naši veliki in preskušani in razprerivani dobi, ki nam vlivajo novega upanja za prihodnost.
Pavel VI., 20. Vlil. 1965
— Simfonični orkester hesenske radijske postaje je odšel na gostovanje po Češkoslovaški, Madžarski, Jugoslaviji in Avstriji. Izvedli bodo 16 koncertov in podali dela Bacha, Karla Hartmanna, Borisa Blacherja, Beethovna, Brahmsa in Riharda Straussa.
IZŠLO
MEDDOBJE IX, štev. 1-3
strani 200 - cena 600 pesov
Opozarjamo da je v tem zaključena Brumnova razprava o K r e -k u, čigar stoletnico rojstva bomo slavili 27. novembra. Avtor je snov zajel še- širše, ko ji je dal naslov: O politiki in politikih. — Prvi del je izšel že v zvezku Meddobja VIII, štev. 5-6 in zajema celotna obdelava nad 80 strani. — Oba zvezka nudimo za skupno ceno 800 pesov. Pohitite, ker je kritika soglasno ugotovila, da pomeni obravnava novost v našem slovstvu, ko podaja pravo sliko o važnem obdobju v zgodovini slovenske politike.
V PRIPRAVI Ivan Hribovšek:
PESMI str. 112
Komentar je napisal dr. Tine Debeljak
Karel M a u s e r : LJUDJE POD BIČEM III. del, nad 400 strani.
— Mladinska knjiga je izdala izbor novel Ivana Potrča. Zbirka nosi naslov po zadnji noveli, ki je izšla v letošnji Sodobnosti: „Ne-smilečno življenje". Izraz pomeni „neusmiljeno..kakor je tudi sicer v noveli polno lokalizmov iz domače pisateljeve vasi v bližini Ptuja.
—- Založba Edward Reed v New Torku je izdala v žepni obliki govore, in so avtorji Adlai Ste-venson, Paul-Henri Spaak, Pie-tro Nenni, Earl Warren, Arnold Tojmbee, Tillich sodili delo Janeza XXIII „Pacem in terris“
letos na posebnem študijskem zborovanja v New Torku. Vseh 22 predavanj je izšlo v lični knjižici, ki v veliki nakladi stane manj kot dolar. — Henri Fesquet pa je zbral anekdote in zgodbe o papežu Janezu XXIII v knjižici, ki nosi naslov „Wit and wisdom of good pope John".
-—■ Režiser Rene Clement pripravlja film po Proustovem delu „A la Recherche du Temps per-du.“ Pri sestavi rokopisa sodeluje tudi daljna pisateljeva nečakinja baronica Rotschild. Po dosedanjih ugotovitvah bi bil to verjetno najdaljši film v zgodovini filmske industrije in sicer bi izvajanje trajalo štiri ure. Pri pripravah je največ težav povzročalo vprašanje avtorskih pravic. Prva pogajanja so se začela že pred deset leti.
— Med političnimi folozofi je na vodilneni mestu filozof Elie Halevy, ki je bil zlasti znan po svojih študijah in analizah angleške politične zgodovine. Pred pol stoletja je izšlo delo o diktaturah, ki je sedaj doživelo new-yorško izdajo z žepni obliki pod naslovom „The era of tyrnnies“. Iz francoščine je prevedel Fritz Štern.
— Potujoče knjižnice so dolga leta uspevale v Angliji in Ameriki. Književni glasniki pa sedaj oznanjajo, da so se preživele. Zveza potujočih „po drogerijah" bo zaprla vse knjižnice v februarju 1966. Angleška zveza potujočih izposejevavnic je v letu okrog 1930 štela 450 knjižnic in je bilo pri njej vpisanih nad milijon izposoj evavcev. Med drugo svetovno vojno se je število podvojilo. Pred kratkim pa so objavili, da je število knjižnic padlo na 121 in je vpisanih samo še 140.000 naročnikov. Podobna ustanova v Angliji W. H. Smith je ustavila obratovanje že pred štirimi leti.
NOBELOVA LITERARNA NAGRADA
Švedska akademija je letošnjo Nobelovo nagrado prisodila pisatelju Mihaelu Šolohovu. Že nekaj let se je akademija baje odločala po nekem ravnotežju: če je bil to leto prisojen izid literatu levičarske smeri, je naslednje leto segla po kandidatu iz desnice. Lani je prejel nagrado Jean - Paul Sartre za svoj življenjepis „Les Mots“ in so zato mnogi menili, da bo odlikovan pripadnik drugega tabora. Toda akademija je ravnala po svoje in prisodila Šolohovu nagrado za njegov „Tihi I)on“, kakor so navajali komentarji članov žirije. Letos slavi Šolohov šestdesetletnico, „Tihi Don“ je izšel leta 1928 — torej bi mogla biti izbira tudi v zvzi z njegovim življenjskim jubilejen. Ker je „Tihi Dom“ takoj postal delo svetovne klasike, je bil preveden v glavne svetovne jezike in ga je v Ljubljani izdala založba »Modre ptice“. Pred kratkim jc izšlo delo v novem prevodu.
Podelitev nagrade je spet zbudila obširne komentarje. Nekateri nemški listi pozdravljajo sklep stockholmske akademije, ker je s podelitvijo nagrade spet pomagala razjasniti konflikte, ko skušajo nekateri vsiliti mnenja, da je treba umetnine soditi najprej po politični usmerjenosti avtorja. Hamburška' „Die Zeit“ pravi, da je bil podan jasen odgovor, če velja soditi po alternativi: ali more biti komunist pesnik, ali more biti pesnik komunist? Akademija naroda, ki spada med najbolj antikomunistične na svetu, se je pravilno odločila, ker je v sodbi zavrgla moskovsko definicijo, češ da je bila nagrada podeljena glavnemu predstavniku »socialistične" literature, šolohov je po izidu »Tihega Dona“ nadaljeval zgodbo glavnih junakov in so do leta 1926 izšli še trije dodatni deli, vendar literarno nobeden ni več dosegel višine Šolohovega prvenca.
Zanimivo je tudi primerjati usodo ruskih Nobelovih literarnih nagrajencev. Leta 1933 je prejel nagrado pisatelj Ivan Bunin (zbirka njegovih novel je izšla tudi v slovenskem prevodu), ki je živel v Parizu kot emigrant. Ko so 1958 podelili nagrado Borisu Pasternaku za roman »Doktor Živago", se je takrat šolohov pač pod pritiskom režima negativno izrazil o Pasternakovem delu, češ da popisuje tragedijo tipičnega malomeščana, ki da se naravno v novem okolju ni zmogel znajti in zato ne zasluži gloriole, kakor mu jo je prisodil pisatelj. Vendar je Šolohov hodil tudi svoja pota in se je smel tako gibati, ker ga režim zaradi slave »Tihega Dona“ ni mogel popolnoma potlačiti. Tako je že od sredine leta 1930 dvigal glas proti Stalinovi politiki in zlasti branil donske kmete proti napakam kolektivizacije. Danes se v valu odjuge Ehrenburg postavlja s svojimi nastopi proti Stalinu, toda Šolohov ima pokazati mnogo več pozitivnega v borbi proti moskovskemu terorju.
Umetnostno pa je sodba o Šolohovu na isti višini, kakor ja bila ob Pasternaku. Po zajemu »Tihega Dona“ je Šolohov enakovreden Tolstoju in se splošno to delo vzporeja z romanom »Vojna in mir“. Glavni junak »Tihega Dona“ Gregorij Malehov se udeležuje vseh bojev revolucije po letu 1917, vendar se v zadnji etapi odvrne od rdečih in se pridruži belim gverilcem, kjer upa rešiti donske kozake pred rdečo oblastjo iz Moskve. Toda Šolohov ga spremlja do koncil in popisuje, kako se po porazu belih gverilskih oddelkov vrača v rodno vas, kjer se vda v realnost in spremlja življenje po zakonih, kakor jih nudi zgodovina. Ruska in tudi svetovna kritika pa sta tak zaključek Šolohovu zamerili in ga označili kot umetnostno šibak, ker si pomaga zaključiti usodo Malehova z dejstvi zgodovine, ne pa po njegovi notranji psihološki gradnji in nuji. Kakor Pasternakov Živago tako doživi tudi Malehov poraz in pisatelja privedeta junaka do konca po različnih svetovnonazorskih in političnih vidikih. Pri Šolohovu in Pasternaku pa se je izkazalo, da v bistvu pri literarni umetnini ne gre za razsodbo o zunanji angažiranosti, ampak da velja soditi epsko, to je umetnostno veličino dela. Pasternak in Šolohov sta klasika svetovne literature in to dejstvo je Nobelova nagrada v obeh primerih povedala. * v
TITOVI DOKAZI
Maršal Tito se na vse kriplje bori za ameriško pomoč. Da bi prepričal State Department, kako upada opozicija proti njemu, je predložil sezmam vseh tistih, ki so leta 1945 zapustili domovino, a jo potem obiskali, češ da sedaj niso več nasprotniki režima.
— Letošnji glasbeni festival v Beyreuthu, središče Wagnerjeve muzike, so letos dne 7. avgusta
zaključili z novo uprizoritvijo „Parsifala“. Ker je Hans Knap-pertsbusch zbolel, je moral dirigirati Andre Cluytens, ki pa se je
v glavnem držal Knappertsbusche-ve obravnave. Glavno vlogo je pel Amerikanec Jess Thomas, Kundry pa je pela Astrid Varnay, ki je hkrati proslavila srebrni jubilej nastopanja na opernem odru. Kritika je podčrtala njeno popolnost, vendar so se v višinah njenemu glasu leta že zelo poznala.
SLOVENSKA RAZSTAVA V VVASHINGTONU
Gospod France Gorše nam je 17. oktobra pisal: »Ob priliki odprtja naše razstave v navzočnosti številnega občinstva (mednarodne javnosti) s senatorjem . Frankom Laušetom na čelu in njegove gospe soproge — bila sta oba navdušena, pošiljamo lepe pozdrave France Gorše, Miro Zupančič, Rudi Večerin, Viktor Antolin. — Našim prijateljem, ki sodelujejo na razstavah in prijateljem, ki so se ob tej priliki zbrali okoli gospoda Franceta Goršeta, iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo, da so v prestolici ZDA organizirali manifestacijo slovenske umetnosti.
— Univ. prof. Božidar T. Horn predava ruščino na ameriških univerzah in sicer stalno na Hiram Collegu v Ohio. Zanima pa se zlasti za slovensko jezikoslovce in je posebej obdelal slovenski glagol z ozirom na glagolske vrste. Analiziral je približno 4.600 slovenskih glagolov. Avtor namerava izdati slovar glagolov z angleškim prevodom, ki bo gotovo zelo koristil jezikoslovcem slovanskih jezikov V Ameriki.
— Med dobo nacizma je moralo mnogo publicistov in književnikov v emigracijo, kjer se je potem razvil zelo močan nemški emigrantski periodistični tisk. Naslove vsega tiska so potem posneli na filmski trak in tako pokazali sedanji Nemčiji ves svobodni nemški tisk iz let 1933 - 1945. Vendar je vodstvo organizacije za zbiranje književnega gradiva nemške emigracije objavilo, da dosedanji pregledi še vedno niso točni, ker so se nemški kulturni delavci pred pritiskom razbežali na vse vetrove sveta.
i— Med najpomembnejše nemške literarne nagrade štejejo nagrado po Georgu Buechnerju. Letos je prejel nagrado Guenther Grass. Star je 38 let in je letošnji znesek naraste! na 10.000 DM (2.500 dolarjev). Nagrajenca sta izbrali žiriji univerz v Hessenu in Darmstadtu.
NAROČNIKE LEPO PROSIMO, da nam po možnosti začno nakazo-plačila za deveti letnik naših puNikacij. Te dni so že začeli prejemati novi zvezek M e d d o b j a, Zi sjetno publikacijo ki obsega 200 strani. Torej so že dobili lep dar novega leta. Kakor smo že poudarili, je možno plačevanje tudi v obrokih in torej znesek, nam nakazan, ne more preveč obremeniti vsakogar proračuna, nam pa bo zelo po-magano za kritje naših obveznosti v tiskarni.
NreniNo
ebmsi in abs©i,i(3
ENAJSTI KULTURNI VEČER
Filozofski odsek je za enajsti večer pripravil posebno zanimiv pogled v razmere med študirajočo mladino v domovini. Iz revije Problemi je uprizoril besedilo zvočne drame „ZA-DEVA ZA OBČANE", ki jo je napisal Kmecl. Ker je bil vodje odseka dr. Brumen nujno zadržan, je večer začel predsednik Ruda Jur-čec; pozdravil je številno zbrano družino članov in prijateljev SKA, takoj uvodoma pa se je zahvalil režiserju Maksu Borštniku, ki je posnel dramo na trak. Mnogo truda je žrtvoval zbiranju igravcev in potem študiju ter tehnični izdelavi, da je bila na večeru drama res podana v nazorni in jasni obliki. Enaka prisrčna pohvala za obilen trud in požrtvo-vavnost gre sodelavcem in sicer so bili iz-vajavci gg.: Frido Beznik, Maks Borštnik, Ivan Bukovec, Tine Debeljak ml., Stanko Jerebič, Marija Kutnar - Jeločnikova, Marijana Marn, Terezka Marn, Maks Nose, Boštjan Petriček, Lojze Rezelj in Janez Zorc. Aparat je rad posodil g. Jure Rode. ■— Po izvedbi drame drame je prof. Alojzij Geržinič podal analizo problemov, ki z vso pezo in bolečino pregnetajo mladino na srednjih šolah v domovini ter dodal zaključne sodbe o sodobni vzgoji ter delu tamošnjih vzgojiteljev. Predavanje bo izšlo v decembrski številki duhovnega življenja". — Res uspeli večer je žel obilo odobravanja in priznanja pri vseh udeležencih.
—■ Na kulturnem večeru v spomin književnikom žrtvam komunistične revolucije, so sodelovale pri recitaciji pesmi gospodične Andreja in Vlada Brulova ter Fani Grumova in s tem radi popravljamo neljubo in nehoteno pomoto in se za sodelovanje najlepše zahvaljujemo!
ZA TISKOVNI SKLADA za GLAS so darovali: ga. Helena Remec s sinovi, Chicago, v počastitev spomina soproga in ožeta ing. Vladimirja Remca, 25 dolarjev; Alojzij Šonc, Haedo, 1.000 pesov; Ignacij Lavrič, Ramos Mejia, 100 pesov; Janez Guček, San Justo, 500 pesov; p. Alojzij Kukoviča S J, 200 pesov; č. g. Janez Zupan SDB, Bolivia, 200 pesov; dr. Alfonz Čuk, ZDA, 3 dolarje. — Vsem najlepša hvala.
Slovensko katoliško akademsko društvo v Buenos Airesu — S K A D je za desetletnico svojega obstoja v dvorani Slovenske hiše na Ramon Falconu trikrat s presenetljivim uspehom in ob polno zasedeni dvorani uprizorilo T. S. Eliotovo dramo MURDER IN THE CA-THEDRAL — UMOR V KATEDRALI. Dramo je prepesnil pesnik Franc Papež, režiral koreografiral in zbore komponiral dramatik Nikolaj Jeločnik, scenograf je bil skupaj z Andrejem Duhom slikan' Ivan Bukovec, protagonista nadškofa Tomaža Becketa pa je igral Frido Beznik — vsi ustvarjavni člani Slovenske kulturne akcije. Podrobnejše poročilo o teh pomembnih predstavah bomo prinesli v prihodnji številki Glasa.
Gospa Helena Remec iz Chicaga (ZDA) nam je pisala: „Kako dobro de sožalje rojakov tu v tujini — saj ste našega nepozabnega poznali in cenili... V spomin na sožalje tako skrbnega očeta blagovolite sprejeti dar za\ tiskovni sklad Glasa, ko se vsi tudi neumorno' trudite, da le Bog ve, kako. Prisrčno pozdravljam vse prija-
ODMEVI OKOLI BLEDA	t
š
Letošnji kogres PEN kluba na Bledu je v ameriški jav- 1 nosti izzval posebno pozornost, ker je bilo že vnaprej dogovorje-i ( no, da bo prihodnji kongres v letu 1966 v ZDA in sicer v Ne-w t Torku ter je bil zato izvoljen za predsednika mednarodnega ' PEN kluba dramatik Artur Miller. Angleški pisatelj John Wat- 1 son je za revijo „Publishers Weekly“ napisal o kongresu daljše1 1 poročilo, iz katerega povzemamo:
„. . . Ker bo 34. kongres PEN kluba v letu 1966 v NeW | Torku, se je ^nemški pisatelj Kamnitzer iz Vzhodne Nemčije 1 vznemirjal, češ da pisatelji in pesniki iz Vzhodne Nemčije nej < bodo dobili ameriških vizumov. Odgovarjala sta mu ameriška pisatelja Julius Isaacs in Lewis Galantiere ter poudarjala, da , bo vodsvto ameriškega PEN - a pri vladi v Washingtonu vsej storilo, da bo prejel vizum sleherni prosilec. Isaacs je že razvH jal program zunanjih prireditev ob kongresu, ko bodo poseb-j ne razstave po muzejih, več glasbenih prireditev ter javnih zborovanj^ kjer bodo vsi pisatelji mogli navezovati stike tudi sj širšim občinstvom. Ker je za nekatere države dolar velik pro-: blem, bodo nekaterim delegatom mogli priskrbeti stanovanje v prostorih newyorške univerze. Sicer pa so v ZDA že začeli z mecenskimi nabirkami, da bodo mogli kriti stroške kongresa.! Newyorški kongres bo obravnaval temo:
Pisatelj kot neodvisen kulturni delavec.
Blejskemu kongresu je predsedoval sam maršal Tito, ki pa se kongresa ni udeležil, ampak je poslal kot svojega zastop-: nika Rodoljuba Colakoviča. Dejanski predsednik kongresa pa| je bil Matej Bor, ki je v uvodnem govoru poudaril, da je verjetno vse preveč kongresov in zato javnost marsikateremu kon-1 gresu že več ne prisluhne dovolj. Nujna pa so shajanja pisateljev I pesnikov in kulturnih delavcev, ker se s tem pospešuje duhov- i ni napredek človeštva. Predsednik Društvo slovenskih književ-1 nikov Beno Župančič je govoril o deležu slovenske literature v j letih revolucije med drugo svetovno vojno. Ko se je predsednik ! pretekle dobe Van Vrieland poslavljal s svojega mesta, je de- : jal, da je delo književnikov pomembno, ker budi vse človeštvo. Takoj nato so izvolili za predsednika Arturja Millerja, ki je poudarjal potrebo, da naj bo PEN res mednarodna ustanova. Letošnji kongres je obravnaval probleme pod naslovom: Pisatelj in sodobna družba.
Najprej so govorili Roger Shatuck iz ZDA, Stephen Spem-der iz Anglije in Simon Koster iz Nizozemske. Vendar so vsi priznavali, da je problem celotno zajel ravno novi predsed- i nik Artur Miller. Uvodoma je razložil, zakaj je današnji čas
____________________________________________________________i>
-— Slovenske založbe so spet izdale celo vrsto prevodov. Na prvem mestu je pač omeniti Dantejeve „Vice“ in sicer v prevodu Alojzija Gradnika. Izšle so pri Cankarjevi založbi, kar preseneča, ker slovi založba kot podjetje partije. Nanovo so izdali delo Wil-liama Thackerya „Semenj ničev-nosti" I - II, ki ju je prevedel Izidor Cankar. Delo je izšlo pri Državni založbi v zbirki „Svetovni klasiki". Ista založba je v zbirki Pesniki izdala izbor pesmi sodobnih ruskih poetov Vinokurova, Jev-tušenka, Roždestvenskega in Voz-nosenskega. Vmokurov je zastopan s 16 pesmi, Jevtišenko 13, Rožde-stvenski 10 in Voznesenski 15. Izbor je pripravil in prevedel Tone Pavček, razen štirih Jevtušenka, ki jih je prevedel Kajetan Kovič. Založba Obzorja je izdala nov prevod Remarquea. Na slovenskem trgu so že krožili prevodi njegovih: „Slavolok zmage", „Nebesa
ne poznajo izbrancev" in „Noč ^ Lizboni". Sedaj je ista založb^ | izdala še „čas življenja in smrti' ' in je delo prevedel Rado Bordon — Danilo Lokar je pri Cankar' jevi založbi izdal zbirko nove1 pod naslovom „Dva umetnika". Z®' jema štiri novele, vendar je naslov po zadnji, kjer avtor podaja kul' turno zgodovinsko zanimiv portret Vena Pilona. — Pesnik Jože Udo' vič je za Cankarjevo založbo Pre' vedel izbor proze in pesmi DylanU Thomasa. V uvodu pojasnjuje p^' snikovo življensko pot, ki si je 2® s sedemnajstimi leti izdelal svol pesniški jezik, ki je osupnil v®s angleško govoreči svet. Ko mu Je bilo devetnajst let, je izdal sv°^ prvo pesniško zbirko. Komaj let star je nenadoma umrl v Ne'v Torku leta 1953. Zbirka nosi na' slov: „Proprotni grič".
— Pri založbi Narodna kultur® v Sofiji so v zbirki Sodobni pesnik1
za pisatelje revolucionaren. Po njegovem se je razmerje med i pisateljem in ljudstvom popolnoma spremenilo. Sodobna tehnolo-I ška civilizacija je omogočila, da se je slovstvo moglo množično v-; razširiti na vse strani. Danes je knjiga dostopna vsem, na e- drugi strani pa se morajo ljudje iz množice zanimati za pro-\y bleme v knjigi, če hočejo ohranjati korak z dosežki tehnične ci->-a vilizacije. Ker narašča danes vpliv stroja, narašča tudi po-t- men knjige. Če hočejo ali nočejo, se morajo danes ljudje izro-še1 čati vodstvu kulture.
Vendar je pri tem polno nevarnosti, ki jim bomo morali is-f kati globlje korenine in preprečiti maličenje prave kulture. Pred iej kratkim izvedena anketa v ZDA, je pokazala, kako je z milijon-ie, skimi nakladami žepnih izdaj. Založbe so ugotovile, da pogosto :a kupci jemljejo v roke ceneno knjigo zaradi zunanjih videzov in ‘* 3 * *: če se prodajajo milijonske naklade, s tem še od daleč ni re-’e čeno, da jih milijoni tudi prebero. Ko je bil v Moskvi, je bil ugodno presenečen, da se med ljudmi najbolj širijo pesniška H dela. Vendar so mu ruski pesniki izjavljali, da to dejstvo nima b nobene zveze s pravo poezijo, kajti pesem zajame bravce samo si no čustveni plati, ideja pa se redko razčisti v njihovih mislih. Zato je res velik problem, ali je naraščanje izdaj v pravem sorazmerju s širjenjem pravih vrednot umetnosti. Vsi bravci in ustvarjavci še vedno preveč čakajo na možnost, kdaj bodo i' mogli nastopiti kot pridigarji na gori, kar je zgrešeno, ker se pri tem dogaja isto, kakor pri zvezdniku, ki lovi aparate Reporterjev, ki naj ga ovekovečijo. Ljudska množica se tudi v 1 literaturi in njenem uživanju uveljavlja kot lačna pošast, ki Vedno terja kaj novega in zato živimo v času vročice, ko mo-a Rajo založbe loviti senzacije in biti na razpolago ljudskemu okusu. Novinca vržejo v metež literature kot avantgardističnega Pisatelja in mu ne dovolijo potrebno urico časa, da bi izmeril ,T Resnično lestvico vrednot v sebi. Vendar nikakor ne smemo obupavati zaradi tega, pravi Miller. Vsekakor bo prava umetnina ' našla bravca, ki se bo iskreno in čisto vzenimiril v srcu. Kla-fična Grčija in elizabetinska Anglija sta imeli odmev, ki je ' Najemal celotno ljudstvo. Masa more psatelja prestrašiti, vendar mu more tudi pomagati, da ne neha govoriti, pisati in , Pridigati ob vsakem času in ob vsaki priliki, seveda tedaj, če si bo res ohranjal svobodo.
John Tomas piše, da je bilo pojasnjeno, kako se je slovenski ; PEN klub zavzel, da Mihajlov, zadrski vseučiliški profesor, ni -tol v ječo zaradi članka, kjer je obsojal razmere v Rusiji. Dodaja, da je klub dosegel izbris kazni zaradi tega, da je bil mo-šen kongres na Bledu. Generalni tajnik kongresa David Car-ver se je Slovencem zahvalil za intervencijo v prid Mihajlovu.
'	ijbor Župančičeve poezije
3 - od naslovom „Mojte korabi“. Pe-je izbral, uredil in prevedel
R ?®snik Dmitar Pantelejev. Zbirka
"" tej e p26 strani in je zelo okusno ■}l ^PRemljena. Sedaj pripravlja an-i' Rdogjjo poezije jugoslovanskih na-v Rodov.
s sovjetskim filmskim režiserjem Eisenteinom pogajal za filmanje. Skupno sta napisala tri prizore, nakar so priprave padle v vodo. Prihodnje leto bo v januarju 25 — letnica smrti irskega pisatelja in bodo film vključili v proslave jubileja.
t Za Dantejev jubilej je v Špa-'Ji izšla luksuzna izdaja Božan-I 6 komedije, za katero je Salva-* jj°R Dali izdelal 100 akvarelov.
i elo si bodo mogli omisliti samo 3 patini, ker bo cena za vsak vod 450 dolarjev.
s Po šestmesečnih pogajanjih 0 Cineasti končno dobili privolje-
Ji,6 sorodnikov.
da lahko snemajo po romanu Jamesa Joycea ’’'Jdisej“. Film bo trajal dve in |.jd ure in bo nastopilo nad 33 .Kov v glavnih vlogah. Snemali odo v Dublinu in Gibraltarju. R^alu po izidu dela se je pisatelj
— Ljubljansko Mestno gledališče bo v novi sezoni med drugim postavilo na oder tudi delo Rolfa Hochutha: Namestnik božji. Drama je šla po vseh svetovnih odrih, vzbudila mnogo polemik in zgodovinskih debat, vendar pa je zanimanje padlo, ko je ameriški dramatik — duhovnik napisal delo, kjer je pobijal Hochuthove obtožbe proti Piju XII. Delo so dolgo dajali na Broadwayu v New Torku. — Za isti oder je Mirko Mahnič napisal dramo: Valentin Vodnik, med enodejankami pa napovedujejo izvedbo Cocteaujeve drame Človeški glas.
telje in znance tam daleč doli pri vas. .. Tako se veselim s sinovi vseh vaših uspehov..."
— Mesečnik „ V e r a i n d o m “ objavlja kritično poročilo o II. delu Mauserjevih „L j u-d e h pod b.i č e m “. Pisec pravi med druginv. „...Z vso iskrenostjo se pisatelj trudi, da bi prav ta del povesti, ki ga piše kot očividec in udeleženec, bil pogled nazaj brez jeze. V tem stremljenju se mu celo posreči narisati podobo pri vsej zagrizenosti v načelu revolucije skoraj plemenitega značaja Silvinega predstojnika Razpeta, ki je „vseskozi verjel, da more človek v svobodi jesti z leseno žlico in je lahko srečen", in zato postane tragična žrtev ideološkega fanatizma. . . Ta drugi del trilogije... je po vsebini bil za avtorja najtežji. Prav čuti se, da se je še med pisanjem boril s sabo, da ne bi ustvaril apoteoze zgolj ene strani, ampak bi pravico pravično delil. ,,Kdo naj komu odpušča? Kdo je brez krivde v stekli preteklosti in kje so sodniki dovolj čisti, da bi smeli soditi?" ... Za bravce prve knjige je ta druga težko pričakovano nadaljevanje. Drugim pa toplo priporočamo branje obeh, ker si bodo ob njih lahko ustvarili veradostojno sliko o ljudeh pod bičem tujega nasilstva in bratomornega klanja".
Isti kritik tudi piše o knjiigi Milana Komarja „P o t iz mrtvila". Tako pravi: „Je to zbirka esejev in razprav univ. prof. dr. Milana Komarja, po večini že objavljenih v raznih listih. Avtor v njih filozofsko raziskuje in razčlenjuje pojave in vprašanja, ki zadevajo sodobno človeško in posebej slovensko družbo v njih osnovah in posebno očitnih življenjskih oblikah. Že naslovi posameznih poglavij razodevajo tehtnost obravnavane snovi. Knjiga, ki obsega 112 strani, je, čeravno filozofska, razmeroma lahko razumljiva, ker se avtor trudi za preprostost v besedi in stavku. Kdor se zanima za globlje razmišljanje o časovnih in življenskih problemih, bo iz te knjige črpal mnogo zanimivih in koristnih misli."
—	STUDIA SLOVENICA je izdala novo delo o slovenski problematiki. Toussaint Hočevar je napisal delo „The Structore of the Slovenian Economy“. Obsega 277 strani in je cena vez. 7 dol. in broš. 5 dol. — Naroča se na P. O. Box 232, New York 10032. Prve kritike poudarjajo, da je delo strokovno na višku, poleg tega pa je javna debata zelo potrebna, ker nikdo ne more biti prepričan o dokončni popolnosti svojih mnenj. Hočevarjeva knjiga pa je šele začetek. Zelo bo koristila v času, ko v domovini iracionalen in uničujoč racionalizem grozi slovenskemu narodu s smrtjo ravno z izpodjedanjem njenih ekonomskih korenin. — Delo našega rojaka in prijatelja vsem toplo priporočamo.
—	Naš ugledni sodelavec Meddobja Martin Jev nikar v Trstu ima v tisku knjižnico o tem, katere besede in oblike so v slovenščini napačne in naj bi se jih vsi pišoči izogibah. Knjižica bo zelo koristna vsem pišočim, pa tudi tistim ki jim je pri srcu čistost slovenščine, pa ne morejo ob vsaki priliki imeti pri roki Pravopis za konsultacijo. Knjiga bo imela naslov: ,.Prepovedane besede in zveze".
—	Za vezavo dosedanjih letnikov Meddobja se je že prijavilo nekaj interesentov in zato bomo sedaj poskrbeli za lične platnice. Naročnikom v inozemstvu bi mogli platnice poslati posebej, da si potem dado letnike tam vezati in ne bi bilo treba pošiljati v Argentino. Zato pač prosimo, da se nam nujno prijavijo vsi, ki se žele tega načina poslužiti, da vemo, kolikšna naj bo naklada.
VLOGA PISATELJA V SODOBNI DRUŽB!
Letošnji mednarodni knjižni velesejem je bil kronan z največjim uspehom. Iz tujine je razstavljalo 1585 založb in iz Nemčije 791; skupno pa je bilo razstavljenih 150.000 del iz Nemčije in inozemstva. Razstavni prostor je zavzemal 28.000 kvadratnih metrov. Ena tretjina knjig je pripadala novim izvirnim delom.
Nemški listi so ob začetku razstave poudarjali njen pomen in ugotavljali, da je ustanova vzdržala petnajst let in so se ob vsaki razstavi redno vršili tudi mednarodni kongresi največjih založb na svetu. Med državnimi je bila Nemčija seveda na prvem mestu, saj je sodelovalo nad 700 nemških založb. Francijo je zastopalo 150 zar ložb, Švico 123, Italijo 95, Nizozemsko in Španijo po 85 založb. Najlepše bibliofilske izdaje pa so bile iz držav: Belgija, Danska, Nemčija, Finska, Nizozemska, Norveška, Švedska in Avstrija. Na sejmu je bila objavljena statistika o nemškem knjigotrštvu. Tako je bilo v preteklem letu v zahodni Nemčiji in zahodnem Berlina 2.000 založb, ki so v istem času skupno izdale 26.228 knjig, in je med temi bilo 20.940 izvirnih del, 5.228 pa je bilo ponatisov. V primerjavi z letom 1951 je knjižna produkcija narastla za 86 odstotkov. Literatura je dosegla višek, ker je bilo izdanih 5.886 be-trističnih del. Žepne izdaje so ob-segle 1.545 knjig, skupno naklado žepnih izdaj pa so cenili na 5000 del, ker založbe vseh niso prijavile. Iz tujih jezikov so v nemščino prevedli 3082 del in od tega je bilo 52,8 odstotkov beletristične vsebine. Povprečna cena knjige znaša danes v Nemčiji 13.6 DM, kar je nekako tri in pol dolarja. Denarni promet vseh knjigarn je znašal 1.7 miljard DM, to je nekaj nad 400 milijonov dolarjev. Švica in Avstrija sta najboljši odjemalki nemških knjig in zajemata 60 odstotkov vsega izvoza. Tako so v letu 1964 izvozili nemških knjig za 171 milijonov mark. Uvoz pa je znašal 81 milijonov mark.
Frankfurtski knjižni velesejem je opozoril n.a posebnost današnjega časa. Dogaja se, da se ljudje vedno bolj pogosto zbirajo okoli pisateljev in znanih kulturnih delavcev na javnih debatnih sestankih. Ker je naš čas prenasičen s problematiko politične vsebine, postajajo po vseh prestolicah sveta obravnavanja sodobnih političnih problemov na kulturni višini posebna značilnost Pariza, New Yorka, Hamburga in Louvaina. Informativni vestnik sejma pravi, da so javni diskusijski večeri med Sartrom in Claudom Simonom za Pariz tolika senzacija, da se o njih potem govori po cele mesece. Po nekaterih državah so se uvedli posebni predavateljski večeri, kjer ljudje peresa razlagajo svoje misli.
Tako v Nemčiji profesorji, pisatelji, slikarji, pesniki, duhovniki in sociologi potujejo od mesta do mesta, kjer so dvorane polne, ko časopisi napovedo, kaj bo na dnevnem redu. Ponekod je udeležba tolikšna, da se kar vidi, kako občinstvo stremi in si želi obravnavo zadev brez strankarske povezave ali ozkosti. Seveda potem v listih tudi izhajajo sproti povzetki vsega, kar je bilo povedano ali predebatirano. V Nemčiji se uveljavlja poseben stan:	preda-
vateljski poklic.
Vendar se vedno bolj opožajo tudi nekatere negativne plati takih diskusij. Res so dvorane polne, toda med odhajajočimi se potem pogosto sliši tožba ali obžalovanje, da se je pač zelo mnogo govorilo, vendar se ni nič pojasnilo. Seveda je napaka v tem, da ljudje nekoliko preveč preprosto jemljejo pomen takih' predavanj ali diskusij. Ne gre zato, da bi ljudje na podobnih večerih prejemali izgotovljene formulacije ali pa dokončne recepte za odpravo vseh nejasnosti in tegob, kajti do takih zaključkov morajo po takih večerih priti potem ljudje sami, ko si iz sodobne literature ali dokumentacij grade svoj pogled.
Najbolj zanimivi so bili v tej smeri dogodki v ameriškem književnem paviljonu. Voditeljica paviljona pisateljica Mary Mc Car-thy je povabila na taka srečanja med pisatelji in občinstvom lepo vrsto književnikov iz New Yorka. Prišli so: Erich Fried, Adolf Friše, Melvin Lasky in Martin Wal-ser. Vsi so govorili o vprašanju: “Vloga pisatelja v sodobni družbi”. Mary Mc Carthy se je v debati izrekla, da naj bb pisatelj v politiki samo amater in se naj oglasi k besedi, kadar ima res kaj odločilnega povedati, drugi pa so so ji ugovarjali, da mora biti pisatelj bolj učinkovit ravno tedaj, kadar je izrekla o trenutnih najbolj aktualnih zadevah. Vendar se pri tem ne sme zgoditi, da bi se kulturni delavec odrekel svobodi, kadar govori o politiki v strankarskem smislu.
Walser je načel vprašanje, ali je bolje, da ostaja kulturni ustvar-javec zaprt v svoj slonokoščeni stolp ter si pri tem približa tisti interpretaciji, češ da naj na ljudske množice zre s tistim: „Sovra-žim preprosto ljudstvo in 'se mi gnusi. . .“, kar bi pomenilo odločen odklon sodobne politike, ki se je v svojih totalitarističnih izrastkih zelo diskvalificirala. Ko so mu nekateri prigovarjali, da je najbolje, če ustvarjavci ostanejo v slonokoščeni okamelosti, zlasti še, ker se je izkazalo, kako je pokojni senator Mc Carthy davil duhovno svobodo s pretiranim lovom na čarovnice in se sedaj v ZDA ob debati o dogodkih v Vietnamu pojavljajo podobni znaki, je Walser
začuden se vprašal in jih blagroval ker se jim dobro zdi, če so osamljeni v svojem stolpu — vendar pa jim je priznal, da se mu zde, kakor živali v basnih; njihov svet spada verjetno v dobo pravljic in nejasnih prividov.
Nazadnje so govorili tudi o tem, ali naj pisatelj popisuje razne o-klice politične vsebine. Mary Mc Carthy se je izrekla proti, Walser pa je, poudarjal, da njihovi podpisi na manifestih zgolj politične vsebine niso primerni, vendar pa naj s spisi aktualne vsebine pojasnjujejo, kaj je v takih manifestih pravilno z občečloveškega vidika. Ko so začeli razpravljati o angažiranosti literatov, je čas potekel in voditeljica večera je napovedala uro naslednjega večera, ko se bo debata nadaljevala.
Na debatnem večeru v nekem drugem paviljonu so mnogo razpravljali o novi drami Wolfanga Graetza “Die Verschwoerer”. Vsebina obravnava tragedijo 20. julija 1944, ko se je ponesrečil atentat na Hitlerja. Gestapo je takoj odkrila celo skupino zarotnikov in ugledne vodilne nemške osebnosti so po nagli sodbi obesili in usmrtili na mesarskih klinih. Obravnavanje dogodkov je v Graetzovi drami zelo samovoljno in se je avtor odločil za lastno interpretacijo ter pri tem odbil vsa svarila in opozorila raznih zgodovinarjev, in se ni vdal pritisku založnika, češ da naj upošteva vsaj mnenje monakovskega Zgodovinskega inštituta, ki ima izrečno nalogo, da najvažnejše dogodke pojasni in privede do popolne resnice na podlagi proučene dokumentacije. Avtor je vse pripombe odklonil in odgovarjal, da naj življenje glavnih nosivcev zarote na odru pokaže pravo podobo resnice.
Založba je do dna poglobila polemiko, še predno je delo izšlo, seveda z namenom, da bo zanimanje za knjigo večje. Newyorška založba Grove Preš je sporočila avtorju, da mu izda delo še prej, predno' bo izšlo v Nemčiji, če po-roštvuje do bo izid vzbudil dovolj hrupen senzacij poln škandal. Ljudje bi se morali vznemiriti vsaj toliko, kolikor pri znanemu Hoch-huthovem delu „Namestnik“. Res je avtor pristal na newyorške pogoje, založba Ruetten & Loening pa je izvirnik tudi vrgla na trg tik pred zaključkom velesejma v Frankfurtu, vendar še tako, da je bilo predstavljeno javnosti ra javni konferenci v njenem paviljonu.
Navzoči častnikarji in kritiki so vpraševali založnika,ali vesta, kje bo drama prvič uprizorjena. Nista mogla dati odgovora, pač pa sta obljubila podrobne podatke na prihodnjem literarnem večeru v salonu njune založbe. Vprašala sta, ali želi še kdo pojasnil, in ko nadaljnih vprašanj ni bilo, sta prireditev zaključila.
“HIS STORY”
(Kratka monografija o Jan. Ev. Kreku)
Profesor za sociologijo na univerzi sv. Frančiška Ksaverja v Antagonishu, Kanada, dr. Rudolf P. Čuješje napisal študijo o Janezu Ev. Kreku v obliki kratke monografije. Delo je izšlo v angleščini (offset tisk) in za stoletnito Krekovega rojstva. Zanimivost Čuježevegci dela je še v tem, da ga; je napisal v spomin kanadskega Kreka — monsinjorja dr. Coadyja, velikega pospeševatelja zadružništva ter sociologa. In sam pravi na koncu posvetilnega uvoda: ,,Tisti, ki poznajo življenjsko zgodbo monsinjorja Coadyja, ne bodo imeli težav ter kmalu odkrili izredne podobnosti med obema“ -—- Krekom in njegovim kanadskim dvojnikom. Msgr. dr. Coady je umrl I. 1959.
Za uvodom je objavljena slika Jan. Ev. Kreka ter so dodane še reprodukcije o Brezjah, Katoliškega prosvetnega doma v Šmarjah pri Jelah, Krekovega groba v Ljubljani in na koncu je dodan zemljevid Slovenije.
Monografija obsega poglavja: Forev/ord, His Story, Years of preparation, Voung priest enters public life. Social activist, Krek's personality, Hard work tilf the end. — Na koncu so dodane Opombe, ki podajajo zajeten pregled literature o Kreku.
Pisatelju dr. Čuješu iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo uspeha pri publicističnem in tudi zadružnem delu med kanadskimi Slovenci, obenem pa smo mu zelo hvaležni, ko seznanja kanadski svet z nagimi problemi.
(Monografija se naroča: Dr. Rudolf Č u j e š, Sociology Dept. — St. Francis Xavier University, A n t a g o n i s h, N. S. — Canada.)
— Med glavnima moskovskima dnevnikoma „Izvestje“ (glasilo vlade) in »Pravdo" (glasilo partije) se je vnela huda polemika o literarni polemiki sovjetske vlade. ,,Pravda" očita „Izvestju“, da skuša vplivati na ustvarjanje literatov z »nauki iz viška". Med tujimi diplomati komentirajo polemiko na ta način, da jo vzporejajo s tem, kar se je dogajalo leta 1954, ko je podoben spor razdvajal lista v vprašanju prednosti težke ali lahke industrije. Spor je ostal nerazčiščen, pač pa je bil kmalu nato odstavljen Malenkov in pognan v Sibirijo.
— Švica proslavlja vsako leto spomin dogodka, ko je Tell v Alt-dorfu leta 1512 sestrelil jabolko z glave svojega sina. Sicer je vedno več glasov, da zgodba ni bila resnična, vendar je mitos prevzemal pisatelje, dramatike in komponiste. Med temi sta pač najslavnejši obdelavi Schillerja in Rossinija. Na letošnjem festivalu v Altdorfu, Tellovem rojstnem kraju, pa so uprizorili najstarejšo ljudsko odrsko obdelavo motiva. Altdorf je hkrati proslavil 40. obletnico obstoja posebnega gledališkega poslopja, kjer uprizarjajo stare in nove obdelave epopeje o narodnem junaku cele Švice.
— Nemška opera v Berlinu bo januarja 1965 gostovala v Rimu in sicer bo uprizorila Schoenber-govo opero »Mojzes in Aaron" ter Mozartovo delo »Beg iz seraja". Dirigirala bosta Karl Boehm in Herman Scherchen. Jeseni 1967 bo opera gostovala v Tokiu, v letu 1968 pa v Mehiki. Med njeno odsotnostjo pa bosta gostovali v Berlinu rimska in londonska opera.
— Avstrijski književnik in pre-vajavec Milo Dor je izdal antologijo proze jogoslovanskih naro-dqv. Zbirka obsega 400 strani in je vsak pisatelj zastopan s po enim prispevkom. Med slovenskimi
so: Ivan Cankar, Andrej Hieng in Beno Zupančič.
— štirje avtorji mlade generacije slovenskih slavistov Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Aleksander Skaza in Franc Zadravec so pri Pomurski založbi v Murski Soboti izdali knjigo študij o slovenski književnosti: Lirika — Epika —■ Dramatika. —- »Vodič . po Ljubljani" je naslov knjigi, ki jo je napisal Jože Javoršek (Brejc) in je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru.
Kritik Božidar Borko je zapisal, da je delo slovstveno originalen spoprijem z Ljubljano, ki jo je avtor razdelil na devet krogov (kakor Dantejev Pekel), vendar se avtor vanje spušča narobe od devetega do prvega.
— Mira Miheličeva piše novo delo »Igra", ki bo izšlo pri Pomurski založbi. Avtorica je izjavila, da bo roman skupek resničnih in izmišljenih dogodkov ob uprizoritvi nekega dela, vendar opozarja, da bo sleherna podobnost
OTROKOM
boste nudili mjveč lepega in koristnega veselja, če jim boste izbirali darila med slovenskim* knjigami. Bližajo se prazniki o-troškega veselja in vse stari-še vabimo, da izbero
DARILA
med mladinskimi knjigami naše založbe. Zlarti priporočamo delo Mirka Kunčiča: GORJANČEV PAVLEK in prevode PRAVLJIC pesnika Puškina, kakor jih je pripravil in pri SKA izdal Tine D eb e I j a k.
SLOVENSKA KNJIGA JE NAJCENEJŠI IN NAJLEPŠI DAR
s polpreteklimi dogodki ali osebami samo slučajna. Sicer pa delo še ni končano in si je pridržala pravico naslov še spremeniti. Pri Mladinski založbi je izdala delo »Pride, moj mali Ariel" ter v komentarju priznala, da je za mladino pisati mnogo težje. — Lojze Krakar je izdal zbirko pesmi »Umrite, mrtvi" in je posvečena vsem lirikom, ki so hkrati z njim med vojsko preživljali strahote nemških koncentracijskih taborišč.
— Knjižnica v Novi Gorici je priredila letos razstavo Dantejevih del v izvirnih izdajah in v prevodih. Med prevodi so dali organizatorji poseben poudarek slovenskim in jugoslovanskim prevodom (prečilo ne pove, ali je bil tam prevod Tineta Debeljaka »Pekel"). Uvodno predavanje o Danteju je imel dr. G. Mazzini, direktor državne knjižnice v Gorici, ki sploh tesno sodeluje s knjižnžico v Novi Gorici.
ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
NAJLEPŠE DARILO NAŠI MLADINI ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČNE PRAZNIKE TER NOVO LETO BO PAČ KNJIGA:
Milan Komar POT IZ MRTVILA
str. 112 — cena 250 pesov
RAZPRAVE OBSEGAJO BOGATO ZAKLADNICO MISLI IN NAČEL ŽIVLJENJU NA POT. TUDI TA KNJIGA HOČE POMAGATI MLADINI
ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Glasbeni odsek
BLIŽAJO SE PRAZNIKI SV. MIKLAVŽA, BOŽIČA IN NOVEGA LETA. SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM MED ARGENTINCI IN ROJAKI BOMO RADI POKLANJALI LEPA DARILA IN SEGALI PONJE NA POLJA NAŠE AKTIVNOSTI. — VSI VEMO, DA JE U-METNINA, LEPA KNJIGA ALI SKLADBA NAJLEPŠI DAR, KER JE DAR SRCA SRCU, KI GA LJUBIMO IN SPOŠTUJEMO. NAŠI UMETNIKI, PISATELJI IN GLASBENIKI SO VAM PRIPRAVILI V NAŠI ZALOŽBI VELIKO IZBIRO.
ZELO PRIMERNO ZA TO PRILIKO PA JE LONG PLAV PLOŠČA SLOVENSKE UMETNE IN NARODNE PESMI
V	PRIREDBI IN KOMPOZICIJI ALOJZIJA GERŽINIČA — DARILO BO V VELIKO VESELJE ZLASTI TUDI NAŠIM ARGENTINSKIM ZNANCEM IN JIM BO GOVORILO
V	JEZIKU, KI GA BODO UMELI, HKRATI PA SPOZNALI NAŠO GLASBENO RAVEN. KAKOR JO PREDSTAVLJA
KVARTET FINK.
Cena: 700 pesov (plačljivo tudi v obrokih).
— Založba Suedosteuropa v Muenchenu, ki jo vodi dr. Rudolf Trofenik, bivši tajnik pravne fakultete v Ljubljani, je izdala v prevodu delo Mirka Rupla: Primož Trubar, življenje in delo. Nemški prevod je oskrbel Balduin Saria in je naslov naslednji: PRJ-MUS TRUBER, Leben und Werk des slowenischen Reformators. Tiskala je Mohorjeva tiskarna v Celovcu ter sta tisk in oprema odlična. Obseg- znaša 814 strani, na koncu pa je 25 prav tako izredno uspelih reprodukcij Trubarjevih originalov ter posnetki krajev in groba v Nemčiji. Dodan je še zemljevid Notranje Avstrije iz let 1564 - 1619. Naroča se pri Sue-dostbuchhandel (dr. Rudolf Trofenik), Muenchen 13,Elisabethstras-se 18. Pri njem izhajajo dela družbe Suedosteuropa-Gesellschaft in so v njenem predsedstvu: dr. Rudolf Vogel, ambasador v Parizu, predsednik; dr. Walter Alt-hammer, Augsburg, prof. dr. Hermann Gross, Muenchen, Alfred Hoenig, Salzburg, dr. h. c. Wen-zel Jaksch, Bonn — podpredsedniki. — Med drugim so v tem okviru izšla pri isti založbi dela: Suedosteuropa zwischen Ost und West, 1957; Ideologische, kulture-lle und wirtschafliche Wandlun-
Uprava Slovenske kulturne akcije ima še v zalogi božične razglednice (izdelal g. Žekar). Kdor jih želi, naj pohiti, cena 10 pesov.
gen 1958; Wirtschaftliehe Entwi-cklung- und voelkliche Eigenstaen-digkeit in Suedosteuropa, 1959; Ker gegenwaertige Stand der vvirtschaftlichen und kulturellen Beziehurgen zu Suedosteuropa, 1960; Die Donau in ihrer gesch-ichtlichen, wirtschaftilichen und kulturellen Bedeutung, 1961; Die Volkskultur der suedosteuropa-aischen Voelker, 1962, — Vsa dela so letni zborniki z razpravami strokovnjakov iz raznih držav.
— Kritik Robert Kanters piše v „Revue de Paris“, da se je v zadnjih sedmih letih obraz Francije spremenil v zvezi s položajem na književnem trgu. Takrat so začele izhajati prve žepne izdaje in knjiga je v ceneni obliki dobila noV sociološki pomen. Klasična dela sodobne literature so se naravnost razlila med občinstvo. Splošno se sodi, da je roman The-rese Desqueyroux najboljše Mau-riacovo delo. V prvih 38 letih po izidu so prodali 79.000 izvodov, ko pa je izšla v žepni obliki, so prodali v nekaj mesecih 474.000 izvodov. Andreja Marlauxa za roman „Les Conquerants“ je v 27 letih dosegel naklado 29.000 izvodov, ko pa je izšel v žepni izdaji, so v kratkem prodali 338.000 izvodov. Kritiki pa kljub temu poudarjajo, da žepna izdaja kljub temu še ni zajela najnižjih slojev, zlasti ni razširjena med delavstvom, ker se širi najbolj med buržoazijo. Na drugi strani pa svare pred izdajo v ceneni obliki del Descartesa, Spinoze ali Tomaža Akvinca, češ da je nedostojno in celo neokusno ponujati taka dela po kioskih. Tu-
di se čudno sliši, da stane žepna knjiga prav toliko kot zavojček čigaret. Za naš čas zveni tudi negativno, da so Zolajevih dvajset del prodali v žepni izdaji v nad štiri milijone izvodih.
— D"gled ljubljanske univerze vedno bolj pada, tudi glede profesorjev. Vedno več je nekvalificiranih profesorjev, ker partija nastavlja najprej s partijskega vidika, potem šele se upošteva znanstvena usposobljenost. Raven študentov nižajo Srbi. Bosanci, Makedonci in Afrikanci, ki imajo sicer diplome, na temelju katerih jih je treba sprejeti na univerzo, toda nimajo zadostne izobrazbe in pri materijah, kjer ne zadošča zgolj memoriranje, odpovedo. Primanjkuje tudi predavalnic in morajo študenti celo na arhitekturi poslušati stoje. Seveda tudi o izobraževalnem delu med ljudstvom na deželi skoraj ni več sledu. Kjer sta pred vojno delovali vsaj dve prosvetni društvi, je danes popolno mrtvilo. Narašča število otrok, ki ne hodijo v šolo. Vedno več je zaprtih šol in odpuščenih učiteljev. Televizija je mogla pokazati šole, ki so jih pred leti odprli, pa so jih v letošnjem šolskem letu zaprli. Učiteljstvo plačujejo občino, in so neverjetne razlike med plačami bogatih in revnih občin. Večkrat snažilka v Kranju zasluži več kot pa učiteljica na Blokah. Posledica: vedno manj učiteljskega naraščaja. — Na univerzi se še dogodi, da srbski študenti hočejo predavanje v svojem jeziku. Vendar vedno nalete na odpor in slab odmev. Neki profesor jim je naštel vse univerze v Jugoslaviji, kjer se predava v srbohrvaščini in jim je svetoval, naj gredo tja. Ko je ob neki priliki neki Srb terjal srbščino, češ da petina slušateljev slovenščine ne razume, mu je nek črnec v pravi ljubljanščini odgovoril: „Ali te ni sram; že dve leti si tukaj, pa se še nisi naučil. Jaz sem komaj šest mesecev in znam jezik, ki ni soroden mojemu."
GLAS Vam tudi tokrat prinaša pisano in bogato vsebino. Darupe za njegov SKLAD in tako boste še povečali in utrdili poslanstvo, ki ga vrši GLAS!
PRED IZIDOM
Dela za natis pesniške zbirke Ivana Hribovška se bližajo koncu in s tem bodo vsi naročniki in prijatelji prejeli že drugoi publikacijo novega letnika. Plačevanje naročnine je možno tudi v obrokih — zato nam ob izidu Meddobja in Pesmi nakržite svoj obrok!
“El Vocero de la cultura eslovena" — Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N? 847847 — Edifor respon-sable: Rodolfo Jurcec — Redaccion y Administracion: Ramon Falcdn 4158. Buenos Aires, Argentina. — Tel. 69-9503 Impreso en Talleres Graficos de “Editorial Baraga S.R.L.”, Pedernera 3253, Buenos Aires