Miloš Crnjanski, ki je prav tako do neke mere prvak lirskega neoromantizma, je dal doslej nekaj neprimerno dobrih stihov. Ranko Mladenovič je odkril v svoji cerebralni poeziji nekoliko bizarnih perspektiv miselne lirike. Poleg njega korakajo, z ramo ob rami, vsekakor seveda osebno niansirani, Stanislav Vina-ver, Božidar Kovačevič in Marko Ristič. Poleg mlajše srbske literature nastopa Krklec, čigar lirika je dovolj znana, in Franjo Alfirevic, talentiran poet, čigar lirizem se nagibi je k globokemu zanosu lirike Rastka Petroviča. To so po priliki karakterističnejši primeri v poeziji levice, ne oziraje se na prozo Krakova in dramatiko najmlajšega srbskega dramatika Vukadinoviča. Pisatelji srednje linije, ki bolj ali manj slede pot onih ljudi, se nahajajo okrog časopisov «Raskrsnica», «Misao» in «Književni Glasnik». To je tisto število pesnikov, ki je pomešan z vsemi idejami, na čelu jim Desanka Maksimovič, V. Massuka, Milica Kostič in drugi. K tem pride še število esejistov in bizarnih ljudi, ki se trudijo, da bi izrazili svoje nazore v umetnosti. Karakteristična je filozofska koncepcija Dušana Matica in zadnji «neo-futurizem» Avguština Ujeviča, ki se je spet vrnil k svoji stari parnasovski navadi. Iz tega sintetičnega pregleda je razvidno, s kolikero raznolikostjo in linijami koraka srbsko slovstvo, ne oziraje se na zeni-tistično ustvarjanje Ljubomira Miciča, ki je posebne vrste. Vsekakor se je obzorje povojne umetnosti znatno razširilo. Raznolikost, borba in ustvarjanje z večjim oduševljenjem bodo sigurno sčasoma dali tudi močno literaturo. Pastiiškin: Živi vrelec Živi vrelec žubori med nama, v naju se zaganja in kipi; ti ne smeš iz njega piti sama, jaz ne smem, če, draga, tebe ni. Ali pomniš: neštevilne čase napolnila sva si v njem ondan; misel nanje še s slastjo me paše, tebi pogled še od njih je vžgan. Pa sva tudi kakor pod bremeni se zamislila . .. Kipeči vir zapeljivo se med nama peni — je li uteha ali je nemir? 4 49