MEDENINASTE SKLEDE
MARJETKA ŠETINC
Med slovenskimi miizeji hranita Pokrajin-
ski muzej v Mariboru in Narodni muzej v
Ljubljani večje števUo medeninastih skled, ki
so figuralno ali samo ctmamenitalno okrašene.
Večina med njimi je opremljena tudi z napis-
nimi trakovi. V Vodniku po Narodnem mu-
zeju* so bile te sklede zaznamovane kot gotski
krstilni pladnji. Temu namenu gotovo še da-
nes marsikje služijo, kar dokazujejo sklede
v Kamnid, v Mežici in v Radljah, vendar sta
njihova uiporaba in pojav mnogo bolj razno-
vrstna, kakor se zdi na prvi ipogled. Za kakš-
no vrsto umetnoobrtnih predmetov pravza-
prav gre? Kakšen je njihov izvor in čemu so
služili? Kdo so bili njihovi iadelovalci in kje
je ta obrt cvetela? In kakšen je končno nji-
hov pomen v okviru oblikovanja umetno-
obrtnih predmetov v kovini?
2e bežen pregled literature, ki obravnava
tako oblikovano medeninasto posod je,  nas
pouči, da imamo opraviti z zelo razširjeno in
priljubljeno obrtjo, ki je cvetela od poznega
srednjega veka do 18. stoletja v vseh evrcp-
skih kulturnih središčih. Področje med Maaso
in Renom, kjer so že Rimljani izkoriščali
dnkovo rudo, je imelo gotovo najbolj ugodne
pogoje, da je postalo v isrednjem veku sre-
dišče obrti za oblikovanje medeninastih iz-
delkov. Medenina je zlitina, ki jo sestavlja
70 */(» bakra in 30 '"/o cinka in ima to lastnost,
da je lahko topljiva in bolj pripravna za ob-
delavo kot baker, v sijaju in barvi pa je po-
dobna zlatu. Med prvo pomembnejše središče
te obrti moremo šteti mesto Dinant v belgij-
ski provind Namur v 12. stoletju. Mojstri, ki
so izdelovali medenino in oblikovali izdelke
iz nje, so se imenovali dinandiers, izdelki pa
dinanderies. Za te izdelke je značilno, da so
tolčeni, odtod tudi izraz batteurs (battre po-
meni tolči, nemško Metalltrdber). Tudi v zla-
tarstvu je ta pokrajina prva, ki se je v času
vladanja dinastije Staufovcev dvignila  na
najvišjo stopnjo v umetniških dosežkih. Pri
tem mislimo na zlate skrinje — relikviarije
in na predmete iz emajla. Leta 1255 so obrt-
nike v Dinantu že (povezovala pravila. Cas
naslednjih dvesto let pomeni razcvet obrti
za obHkoivanje medeninastih izdelkov v Di-
nantu. Tovrstni obrtniki so izdelovali kome
pulte, krstne sklede, nagrobne plošče, kande-
labre, lestence, posode za oglje, možnarje,
kadilnice, akvamanUe in okrasne predmete.
Leta 1466 je Karel Drzni uničU. mesto, v ka-
terem se obrt za izdelovanje medeninastih
izdelkov ni nikoli več cpomogla v takem
obsegu kot prej. Tradicijo obrti je prevzel
Aachen, ki je imel v bližini v Altenber^u
velika nahajališča cinkove rude (med največ-
jimi v Evropi). Cinkovo rudo so v 16. stoletju
začeli izvažati v Nürnberg in Frankfurt, v 17.
stoletju tudi na Holandsko, v Hamburg, na
Švedsko, v 18. stoletju v Anglijo, Rusijo in
na Češko. V Aachnu so nasitala prva velika
medeninasta dela v tehniki ulivanja. Sčasoma
pa so se aachenski obrtniki omejili na pol-
izdelke npr. na plošče, na izdelovanje žice in
vdolbenih posod. Svoje izdelke je antwerpen-
ska izvozna luka pošiljala v Francijo, na Ni-
zozemsko, v Španijo in na Portugalsko. V 17.
stoletju je tudi v Aachnu zamrlo obrtno izde^
lovanje medeninastih izdelkov. Tovrstno obrt-
no dejavnost je prevzel bližnji Stolberg. Ne-
malo so k temu priipomogle tudi politične in
verske razmere protirefoonadjskega časa.
Mnogo mojstrov je moralo zaradi privrženo-
sti protestantski veri bežati v Nemčijo, na
Holandsko in v hanzeatska mesta. V Stolber-
gu je imela obrt največji obseg v 18. stoletju,
ko so svoje izdelke v velikem številu izvažali
predvsem v Frandjo.
Poleg teh krajev naj omenimo med nem-
škimi mesti Braimschweig, ki je imel v 14.
stoletju najmočnejši ceh kotlarjev medenina-
stih posod. Drugo središče je bil Lübeck, kjer
že leta 1330 omenjajo 14 mojstrov, med bel-
gijskimi mesti pa naj naštejemo Bruxelles,
Namur, Tournai, Bruges, Malines,  Leuven,
Heiy. V južni Nemdji so začeli izdelovati
medeninaste izdelke razmeroma piozno. Leta
1363 se šele prvič omenjajo mojstri v Nüm-
bergu, kjer je doživela ta obrt največji vzpon
v poznem 15. in 16. stoletju. Njen pomen je
v naslednjem stoletju močno upadel. Zgovor-
na priča o izumiranju obrtnega oblikovanja
medeninastih  izdelkov  je  podatek,   da  je
bü leta 1635 v Nürnbergu samo še en mioj-
ster, ki se je ukvarjal z izdelovanjem tolčenih
medeninastih posod. V času največje razšir-
jenosti in priljubljenosti tovrstnih predmetov,
v 16. stoletju, so numberški obrtniki poleg
posod predelovali tudi medeninaste polizdel-
ke (uvožene iz Aachna) v predmete za zelo
mnogovrstno uporabo: od tanke žice, okras-
nih predmetov, orožja, luksiiznih predmetov
in instrumentov do zvonov, uteži, tehtnic in
jedilnega pribora. Pravila iz leta 1535 so sicer
prepovedovala numberškim mojstrom, da bi
kupovali medenino v ploščah, in so jih hotela
prisiliti, da bi jo sami izdelovali. Vendar se
teh določb niso povsem držali in so jih več-
krat obšli. Drugi ukrep, zajet v pravilniku
iz leta 1535, govori o tem, da smejo biti samo
Numberžani člani ceha. V začetku je bila ta
določba meščanom v prid, sčasoma pa se je
148
Najstarejša upodobitev kovca medeninastih kotäieev
iz spominske knjige »Hiše dvanajstih bratov« v Nüm-
bergu. Prvi predstavnik te obrti je tu umrl leta '1474.
Iz: Stegmann: Zur Geschichte, der Herstellung und
Verzierung der geschlagenen Messingbecken
izkazala kot pogubna, saj v začetku 17. sto-
letja domačini niso hoteli več opravljati te
obrti in je bil ceh prisiljen, da je pritegnil
tudi ljudi iz okolice mesta. Do ustanovitve
ceha v letu 1493 je büa oibrt bovcev medeni- ^
nastih skled v Nümbergu svobodna umetnost.
Mojstri so se imenovali Beokenmacher ali
Beckstämpfer, med njimi je bila večina do
srede 16. stoletja nepismena. Najstarejšo upo-
dobitev izdelovalcev medeninastih skled, ki
jim tokrat velja naša pozoimost, najdemo v
spominski knjigi tim. Zwölfbrüderhaus —
hiša dvanajstih bratov (slika 1), ki jo je usta-
novil leta 1388 trgovec Konrad Mendel z na-
menom, da bi zagotovil revnim ostarelim
obrtnikom lažje življenje. Njegwa socialna
ustanova, med prvimi te vrste, je obstajala
več kot 400 let, do leta 1806. Obrtniki so po
rprejemu v hišo živeli po določenih pravilih;
vidimo jih oblečene v redovna oblačila in so
na sUkah upodobljeni pri svojem prvotnem
poklicu. Najstarejši kovec medeninastih po-
sod je tu umrl leta 1474. Knjige te ustanove
so izrednega pomena za zgodovino cbrti, pred-
vsem zaradi zvestih upodobitev, ki kažejo
obrtno delo, orodje in preproste stroje poz-
nega srednjega veka.
V splošnem je veljal Nürnberg med kraji^
kjer je bila razvita obrt za. izdelovanje mede-
ninastih izdelkov, za najpomembnejše sredi-
šče, kar se izdelave medeninastih skled tiče.
Brez dvoma pa moramo upoštevati tudi
Aachen, B-raumschweig in druga severna in
sevemozahodna nemška mesta. Kraj izdelave
je zelo težko določiti, saj je bil način okrasi-
tve močno razširjen s pomočjo grafičnih li-.
stov in posod samih, ki predstavljajo' enega
važnejših izvoznih nemških izdelkov v 16.
stoletju, pa so bili isti motivi dostopni moj-
strom daleč naokrog.
Upodobitev izdelovanja medeninastih kotličev. Iz: Peltztr: Geschiolite der MessinglnduE.trie
149-
Za opis tehničnega postopka pri nastanku
medeninastega posodja imamo zadostne po^
datke. Iz tekoče m,ase so ulivali plošče, ki so
jih nato z železnimi kladivi na vodni pogon
tolkli v pločevino (taka kladiva so omenjena
že leta 1484 v Thosu pri Fürthu2). To idelo so
opravljali obrtniki, ki so se imenovali kovci
medenine (Messingschläger). Delitvi nadalj-
njega dela ustrezajo nazivi za mojstre, ki
izdelujejo posamezne vrste izdelkov. Tako se
mojstri, ki oblikujejo medeninaste posode,
imenujejo Beckenschläger (kovci medenina-
stih kotličev), izdelovalci svetil Leuchtermac-
her, izdelovalci medeninaste žice Me&singdraht
zieher itd. (slika 2). Kovci medeninastih kot-
Učev so s tolčenjem določili najprej obliko
posode v grobem, nato so odrezali rob in po^
sodo ostružili. Sledila je okrasitev sklede. S
šestilom vrisani krogi so služui kot orienta-
cija. Različne štance, ki so jih uporabljali pri
večkrat se ponavljaj^očih okrasnih delih (za
kroge, zvezde, cvetje, križe itd.), niso smele
imeti ostrih robov, ker bi sicer predrle meh-
ko medenino. Tovrstna dekoracija je bila iz-
vedena s punco (štanoo) s sprednje strani.
Večje scene, ki krasijo dno skled, pa so tol-
čene s hrbtne strani. Modeli za te upodobitve
so iz enega kosa in so jih večinoma izdelovali
iz železa ali iz brona. Na podoben način so
udairjeni tudi napisi in drugi omamentalni
vzorci ter so izdelani tudi izstopajoči paličasti
krogi.
Skleda iz Narodnega muzeja v Ljubljani, Inv. št. 10163,
motiv Adama in Eve, konec 1&. stoletja
Skleda iz župne cerkve v Karamel pri Mariboru, mo-
tiv Oznanjenja, okoli leta 1500
Redkeje so bile sklede izdelane po naročilu.
Pri tem mislimo večinoma na sklede, ki jih
krasi na dnu grb naročnika. V takih primerih
je šlo za individualna dela, ki so prosto tolčena
in skoraj praviloma kvalitetnejša od tistih,
ki so jih izdelovali v velikem številu. Za
raziskovalca umetnosti so figuralne upodobi-
tve na dnu skled gotovo osrednji predmet
zanimanja. Ti \rehefi vzbujajo pozornost s svo-
jo arhaičnoistjo. Motivično so upodobljene sce-
ne zreducirane na osnovne sestavine in de-
lujejo kot nekaki simboli, zagonetne pa jih
delajo spremljajoči napisi.
Ugotoviti je bilo mogoče, da so starejše
sklede manj okrašene, so po velikosti manjše
(okoli 25 do 30 cm v premeru), imajo strmo
steno in ozek, gladko odrezan nob. Od naših
primerkov soidi v to skupino samo skleda iz
Narodnega muzeja v Ljubljani s prizorom o
Adamu in Evi (inv. št. 10163, slika 3). Dno
zavzema ena sama upodobitev, brez napisa
in omamentalnih dodatkov. Zelo pogosto na-
stopa kot motiv v tej skupini skled žena z
napisnim trakom v rokah, ki je gotovo na-
stala po grafični predlogi iz prve polovice 15.
stoletja. To skupino bi časovnio lahko postav-
ljali še v 15. stoletje. Šestnajstemu, pa tudi
17. stoletju pripadajo sklede s širšim preme-
rom (okoli 40 do 60 cm), ki imajo paličasto
zaključen širok rob. Dno teh skled s figural-
nim ali omamentalnim srednjim motivom
skoraj praviloma obroblja ena ali več vrst
napisov. Ob koncu 15. stoletja se pojavijo
motivi, ki so tipični tudi za kasnejši čas: Iz-
virni greh (Adam in Eva ob drevesu spozna-
nja, primerki iz Narodnega muzeja v Ljub-
ljani, Pokrajinskega muzeja v Mariboru in
Celju in iz Muzeja za umjetnost i obrt v Za-
150
grebu in iz župne cerfcve v Mežid) in Ozna-
njenje, ki sta bUa morda pendanta. Prizor
Oznanjenja, katerega primer imamo v Kam-
nici pri Mariboru (župna cerkev sv. Martina,
slika 4) je mogoče zasledovati do Rog er j a van
der Weydna. Gre za način upodobitve tega
motiva, ki je bil močno razširjen v nizozem-
skem in zahodnonemškem tabelnem slikar-
stvu. Kot primerke skled z motivom Ozna-
njenja, kakor ga srečamo v Kamnici in za
katere je kot izhodišče odločilen en sam mo-
del, naj navedemo skledi v numberškem na-
rodnem muzeju št. H. G. 8987, št. H. G. 466 in
skledo iz katedrale v Brandenburgu. Pri vseh
je prizor Oznanjenja enak, razhčno pa sta
izpolnjena preostalo dno in rob sklede. Pri-
mer sklede z upodobljenim Adamom in Evo,
ki segata po sadežu z drevesa spoznanja z
vidnimi rajskimi vrati na desni, je v 16. sto-
Skleda Iz Narodnega muzeja v Ljubljani, inv. št. 554,
motiv Adama in Eve, 16. stoletjei
letju izredno pogosten. Pri nas ga najdemo
v Narodnem muzeju v Ljubljani na skledah
inv. št. 554 (slika 5), 553, 16768, v Pokrajin-
skem muzeju v Mariboru inv. št. N. 4110, v
Pokrajinskem muzeju v Celju inv. št. 374, v
župni cerkvi v Mežici in v zagrebškem Mu-
zeju za umjetnost i obrt inv. št. F 50/3. Razen
skled iz Narodnega muzeja v Ljubljani (inv.
št. 16768 in 553) se navezujejo vse druge na
isti model. Način upodobitve motiva je za
konec 15. in za 16. stoletje izredno konserva-
tiven, vendar poznamo najstarejši datiran
primerek šele iz leta 1487.' Tudi motiv sv. Ju-
rija sodi v ta čas. Primer sklede s sv. Jurijem
iz pravoslavne cerkve v Tribnju (Stari grad
pod Velebitom) ustreza skledi iz numberške-
ga narodnega muzeja št. H. G. 1439. Skleda iz
cerkve sv. Simona v Zadru pa je delana po
isti predlogi kot skleda iz numberškega na-
rodnega muzeja št. H. G. 482.* Pri skledah iz,
Skleda iz Narodnega muzeja v Ljubljani, inv. št. 553,
motiv Adama in Eve. verjetno pod vplivom Dürerjeve
grafike, 16. stoletje
16. stoletja se nmožijo omamentalni pasovi
vzporedno z vedno širšim robom. Na robovih
nastopajo rozete, križno obokani frizi ah
zvezdice, na dnu pogosto vinska trta. Isto-
časno se množijo tudi vrste napisov, vendar
so danes večinoma nečitljivi. V tem času naj-
demo motiv Izvirnega greha v stari obliki
(primerki iz Narodnega muzeja v Ljubljani
inv. št. 16768, 554, in iz Pokrajinskega muzeja
v Mariboru inv. št. N. 4110 ter skleda iz Po-
krajinskega muzeja v Celju inv. št. 374) ah
pa jo najdemo spremenjeno pod vplivom
Dürerjeve grafike (primerek iz Narodnega
muzeja v Ljubljani inv. št. 553, slika 6), med-;
Skleda iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru, inv. .ä;t.
N. 4111, motiv Josuaha In Kaleba z grozdom, 16. stoletje
151
tem ko (prizor Oznanjenja obdrži tudi še dalje
svojo strogo obliko. V 16. stoietju srečamo
še celo vrsto novih motivov: grbovne sklede,
prizor Josuaha in Kaleba, ki nosita grozd iz
Kanaana (skledi iz Narodnega muzeja v Ljub-
ljani, inv. št. 15045 in iz Pokrajinskega muze-
ja v Mariboru, inv. št. N. 4111, slika 7), Ma-
rija v krogu žarkov (skleda iz Muzeja za
umjetnost i obrt, Zagreb, inv. št. 294-52, I.-
107) itd. Narodni muzej v Ljubljani hrani
skledo z motivom nosačev grozda (inv. št.
15045), ki jo lahko vzpcredimo z nümber-
škima skledama št. H. G. 473 in H. G. 10120,
skleda iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru
(inv. št. N. 4111) pa se od tega fpa oddaljuje
in ima za osnovo drugo predlogo.. Omeniti še
velja, da ima -skleda s tem motivom iz Na-
rodnega muzeja v Ljubljani polkrožno izre-
zan rob, kar pa se je gotovo zgodilo pozneje
in morda lahko domnevamo, da je bila skleda
rabljena kot izvesek frizerjev. Marija v krogu
žarkov iz zagrebškega muzeja ima svoj dvoj-
nik v skledi iz niimberškega narodnega mu-
zeja št. H. G. 481.5
V posebno skupino, ki sodi v 16. pa tudi v
17. stoletje, spadajo večinoma večje, samo
omamentalno okrašene sklede. Sreda dna je
miOČno izbočena s spiralasto zvitimi listi ali
izboklinami v obliki ribjega mehurja, ali pa
je sestavljena iz kroga cvetov in listov (skle-
de iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru in iz
Narodnega muzeja v Ljubljani, slika 8, 9).
Pokrajinski muzej v Mariboru ima tri sklede,
dve izmed njih (inv. št. N. 4116 in N. 4115)
spadata s skledo iz cerkve sv. Simona v Za-
dru v isto skupino kot sklede iz niimberške-
Skleda iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru, Inv. St.
4116, motiv izbočene rozete iz spiralasto zvitih ribjih
mehurjev, 16./17. stoletje
Skleda iz Narodnega muzeja v Ljubljani, Inv. št. 10164,
motiv rozete s tulipani, 16.,/17. stoletje
ga narodnega muzeja št. H. G.7242, H. G. 7245,
H. G. 7241, H. G. 1450 in H. G. 1449. Tretja
skleda iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru
(inv. št. N. 4114) z bolj drobno zvitim in manj
plastično izbočenim spiralastim motivom rib-
jega mehurja pa ima paralelo v skledah št.
H. G. 7259, H. G. 7258, H. G. 474, H. G. 1440 v
numberškem narodnem muzeju. Skleda iz
Narodnega muzeja v Ljubljani z motivom tu-
lipanovih cvetov (inv. št. 10164) pa ima veliko
sorodnosti s skledama H. G. 486, H. G. 1475
v niirnberškem narodnem muzeju. Brez pri-
merjalnega gradiva sta slednjič ostali dve
skledi iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru
in skleda iz župne cerkve v Radljah cb Dravi.
Skleda inv. št. N. 4112 iz Pokrajinskega mu-
zeja v Mariboru (slika 10) z motivom vinske
trte v obliki križa, obdana z dvojno vrsto
napisov na dnu, sodi še v 16. stoletje, med-
tem ko je skleda z motivom jelena (inv. št.
N. 4113, Pokrajinski muzej v Mariboru) sredi
listno izpolnjenega dna in roba primerek iz
časa odmiranja te obrtne dejavnosti. Skleda
iz Radelj ob Dravi (slika 11) ima sredi dna
spiralasto zvito rozeto ribjih mehurjev, ostalo
dno pa izpolnjujejo renesančno občuteni sad-
ni festoni in angelske glavice. Kot čas na-
stanka pride v poštev pač že 17. stoletje.
Vsi nastopajoči motivi so vzeti iz predstav-
nega sveta poznogotskega časa, srečamo jih
tako pri cerkvenih kakor tudi pri posvetnih
delih (npr. na tekstilu, preprogah in blazi-
nah). Umetniško ustvarjalnega je zelo malo.
Edino, kadar gre za individualna naročila, se
ta dela povzpnejo nad množični, že skoraj
industrijski način proizvodnje. Arhaičnost
motivov in njih obravnava izvirata iz skrom-
152
Skleda iz Pokraijinskega muzeja v Mariboru, inv. št. j
N. 4112i, motiv vinske trte v obliki križa, 16. stoletje j
nega znanja mojstrov, ki so uporabljali pred-
loge in štance tako dolgo, dokler se niso po-
vsem izrabile. To pa otežuje točnejšo časovno
qpredelitev, zato so datadje lahko samo okvir-
ne in se omejujejo na splošne stilne ugoto-
vitve.
Razvozlavanje in obrazložitev napisov, ki
spremljajo upodobitve na dnu teh skled in
se praviloma večkrat ipojavljajo v istem kro-
gu, so pripeljale nekatere zgodovinarje do bolj
ali manj spekulativnih rešitev. O teh ugan-
kastih napisih je bUo zelo dosti pisano, toda
brez pravega uspeha. Se najbolj verjetna se
zdi obrazložitev, da gre za napačno interpreti-
rane gotske nspise, podobno kot jih najdemo
na obšivih oblačil na gotsikih tabelnih slikah.
Karakteristični napisi so: Ich bart alzeit ge-
luek in Ik fal rekorde. Ta spominska želja
in blagoslov se pojavljata tudi na ljubezen-
skih in poročnih darilih — na kasetah in za-
ponkah, pasovih itd. Tudi Ich -wart on zeit
ima isti pomen. Običajni so še: Got sd mit
uns. Hilf IHS, XPS unid Maria in tisti, ki
začenjajo z Benedicte. Veliko bolj redki so
čisto cerkveni napisi. Težko je ločiti cerkveno
in posvetno vsebino, saj se cerkveni motivi
pojavljajo tudi na tekstilu in pohištvu. Po
dialektu napisov sodeč bi večino predmetov
lahko postavih v južne in zahodnonemške
pokrajine, ker manjkajo frankovske poseb-
nosti. Napisi so v gotski minuskuli, sred-
njeveški majusktili in v arabizirajoči gotski
pisavi, o kateri pravi pisec kataloga antwer-
penskega muzeja' naslednje: dekorativni sa-
racensko psevdogotski napisi nastopajo v
Italiji v nimbih okrog svetniških glav in so
izdelani v tehniki stucco lustro. Zanimiv je
podoben napis na oklepu Verrochijevega Da-
vida v Bargellu v Firencah iz leta 1476. Upo-
rabo mešanice saracenskih, pravzaprav arab-
skih kufijskih oglatih in gotskih črk je
mogoče v Italiji razumeti pod vplivom kufij-
skih napisov na saracenskih kovinskih in
keramičnih posodah (zdravniške posode). Ta
pisava je bila cenjena predvsem zaradi svo-
jega crnamentalnega učinka. Iz Benetk je
pronicala uporaba teh črkovnih arabesk v
Južno Nemcijoi, kjer so jo v Nümbergu, v
enem izmed središč proizvodnje medeninastih
skled, mnogo uporabljali za napise v krožnih
pasovih okoli glavnega prizora. Nerazumljivo
pisane napise lahko razložimo s tem, da so
z njimi krasili öklede pisanja nevešči obrtniki
ali pa je prišlo do take oblike zaradi kopira-
nja v drugi pokrajini.
Uporaba teh skled je bila zelo mnogovrst-
na. Večina avtorjev razprav o izdelovanju
medeninastih skled si je edina, da gre v prvi
vrsti za okrasne predmete, ki so bih postav-
ljeni v dolgih vrstah na kredencah ali pa so
jih uporabljali kot umivalne posode. Kot take
so bUe rabljene tudi v bogoslužju. Sele po-
zneje, ko je prišlo iz navade, da so si med
jedjo pogosto umivali roke (ko niso več jedli
s prsti), se uveljavijo te sklede kot krstilni
pladnji in jih kot take najdemo v katoliških,
protestantskih in pravoslavnih cerkvah. Tudi
kot sklede za puščanje krvi in kot izvesek
frizerjev so bile v rabi. Vendar govorijo proti
tej prvotni uporabi in poimenovanju pred-
vsem krščanski rehgiozni motivi na dnu
skled.
Večina ohranjenih skled so serijski izdelki.
Tehnično je njih izvedba popolna, kreativne-
Skleda iz župne cerkve v Radljah ob Dravi, miotav
rozete v sredi, obdane s festoni in angelskimi glavica-
mi, 17. stoletje
153
ga pa izipričujejo bolj malo, saj gre za posne^
manje motivov, prevzetih iz grafičnih in sli-
karskih predlcg, ki so jih uporabljali in
Eipreminjali, dokler je bila štanca v dobrem
stanju in dokler so se našli kupci. Poleg skled
so izdelovali cibrtniki v medenini tudi krožni-
ke, latvice in skodelice, ki pa se po obliki
podrejajo enakim predmetom v drugi kovini.
Ze v. Eye je leta 1874 ugotovil, da so me-
deninaste sklede, o katerih teče govcr, važ-
nejše zaradi tega, ker nadaljujejo tradicijo
srednjeveških bronastih skled in so vezni člen
do tolčenih bakrenih in ulitih kositrnih del
kasnejšega časa.' Isto trditev ponavlja tudi H.
Wentzel,8 ko postavlja medeninaste sklede kot
tip posode m.ed romanske in zgodnjegotske
sklede iz bakra in brona in med sklede iz
limoškega emajla z ozkim robom in plitvim
dnom na eni strani ter med krožnikom po-
dobnim skledam iz 16. do 18. stoletja iz ko-
sitra, srebra in fajanse na drugi strani.
Omenili smo že, da predstavljajo ti mede-
ninasti izdelki enega najštevilnejših nemških
izvoznih obrtnih izdelkov v 16. stoletju. Ohra-
njeni primerki po Sloveniji, Dalmaciji in Istri
in drugod" so lep dokaz, kako daleč po Evropi
so segale trgovske niti sposo'bnih obrtnikov
nemških mest.
SEZNAM MEDENINASTIH  SKLED
Narodni muzej v Ljubljani.
1. skleda, inv. št 10163, slika 3.
Skleda z ozkim, gladko odrezanim robom in
strmo steno. Na dnu je uporabljen motiv ADA-
MA IN EVE, ki stojita ob drevesu, okoli kate-
rega je ovita kača. Drevo ima dolgo tanko deblo
in krošnjo v obliki potlačene krogle z izstopa-
jočimi plastično nakazanimi jaboilki. Obe figuri
sta močno shematični, vse nadrobnosti v obde-
lavi so zbrisane. Na več mestih je videti, da so
jih pozneje izpolnili z vstavljenimi deli mede-
nine, kar se je zgodilo na najbolj izstcpajočih
delih, kjer je bila medeninasta pločevina naj-
bolj tanka. Okoli glav obeh upodobljencev se
vijeta napisna trakova v gotski minuskuli, ki
pa nista več povsem čitljiva. Preostalo dno, pa
tudi nakazana tla izpolnjujejo trije griči in cve-
tlični grmi, med katerimi spoznamo Oisat in lili-
jo. Prizor je obrobljen s paličastim krogom,
okrog katerega je položen na zunanji strani niz
listov, ki krasi tudi rob posode.
Datacija: konec 15. stoletja.
Mere in tehnika: R 24,5 cm, V 6 cm, medenina,
tolčena, štancana.
2. skleda, inv. št. 554, slika 5.
Sredi dna sta upodobljena ADAM IN EVA,
stoječa ob drevesu z visokim deblom (nakazane
korenine), okoli katerega se ovija kača, ki sega z
glavo do potlačeno okrogle krošnje z jabolki.
Obe figuri sta zelo shematični, obrnjeni v 3,4
profil, imata dvignjeno po eno roko, z drugo si
zakrivata z listom svojo goloto. Tla oz. ozadje
je ploskovito oibravnavano in izpolnjeno s stili-
ziranimi rastlinami. Na desni so vidna vhodna
vrata v paradiž s stolpastim nastavkom. Nakaza-
no je tudi celo trapezasto okovje vrat. Modelaci-
ja obrazov in drugi detajli izlizani. Med obema
paličastima krogoma poteka okrog osrednjega
prizora preplet neskončne valovnice, izpolnjen
s ponavljajočim se menjavanjem rozete in trili-
stne palmete. Na zunanjem cbodu dna teče štiri-
krat se ponavljajoči napis v srednjeveški maju-
skuli: .EM, BART: AL: ZEIT. GELVEK. Prehod
v steno oboda poživljajo nakazani motivi spira-
lasto zvitega ribjega mehurja. Na paličasto za-
ključenem robu niz šilastih lokov in položenih
listov.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 42,3 cm, V 4 cm, medenina,
tolčena, puncirana, štancana.
V Narodni muzej je skleda prišla leta 1847 kot
dar Jožefa Rudeža.
3. skleda, inv. št. 16768.
Sredi dna sta upodobljena ADAM IN EVA ob
drevesu, koncept upodobitve je enak kot pri
skledi št. 2, vendar je v detajUh videti neikatere
spremembe. Figuralni prizor obrobljata dve vr-
sti napisov v srednjeveški majuskuli: notranji
med plastičnima krogoma — DER IN FRID GE-
WART (štirikrat), zunanji — IHS XPS VND MA-
RIA HILF (petkrat). Stena sklede in širok rob
sta enako okrašena kot skleda št. 2.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 43 cm^ V 5 cm^ medenina,
tolčena, štancana.
4. skleda, inv. št. 553, slika 6.
Skleda z upodobljenima ADAMOM IN EVO. Tu
lahko govorimo o uporabi novejše, renesančne-
mu času bližje predloge. Morda je za Izhodišče
služila kot predloga Dürerjeva grafika iz leta
1504 (Berlin, Kupferstichkabinett). Oba lika sta
bolj razgibana in tudi anatomsko pravilneje gra-
jena. Na žalost sta glavi figur Izlizani tako mo-
čno, da delujeta kot spaki. V primerjavi s prej-
šnjima skledama sta Adam in Eva postavljena
v naravneje oblikovano prizorišče gozda oz. vrta,
ki ga nakazujejo grčasta debla dreves in z gri-
či nakazana v ozadje se poglabljajoča tla. Spre-
daj na tleh v vrsti ležeča jabolka in listi dreves,
ki izpolnjujejo prazna mesta, v ozadju pa so
izraz globoko ukoreninjenega gotskega načina iz-
ražanja. Prizor obdajata dva pasova z napisi
med paličastima krogoma, notranjega sestavlja
napis (kombinacija) arabizirajočih gotskih kufij-
skih črk, ki ga ni mogoče razbrati in ki deluje
kot arabeska, zunanji krog sestavlja petkrat po-
navljajoči se vzdih: HILF GOT AVS NOT v
-srednjeveški majuskuli. Širok rob poživljajo po-
loženi listi in niz, sestavljen iz krogov.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 43 cm, V 4 cm, medenina,
tolčena, štancana.
Skleda je prišla v Narodni muzej leta 1847 kot
dar Jožefa Rudeža.
5. skleda, inv. št. 10164, slika 9.
Skleda z motivom tulipanov sredi dna. Okrog
teče napis med dvema paličastima krogoma v
srednjeveški majuskuli: DER. IN FRID: GEH-
WART:. Širok rob krasi niz križnih rož.
154
Dataciia: 16.—17. stoletje.
Mere in tehnika: R 41,2 cm, V 4,5 cm, medeni-
na, tolčena, puncirana, štancana.
Skleda je bila za. muzej pridobljena leta 1932
na dražbi na gradu Buchenstein (Bukovje) pri
Dravogradu, kupila jo je Zbornica za trgovino,
obrt in industrijo v Ljubljani, ki si je pridržala
lastninsko pravico.
6. skleda, inv. št. 15045.
Skleda z motivom Josuaha in Kaleba, ki ju je
Mojzes poslal kot oglednika v Kanaan, od koder
sta se vrnila z velikim grozdom kot dokazom za
blaginjo, ki je namenjena judovskemu ljudstvu.
Levi mjOŽ je oblečen v plašč, ki mu sega do ko-
len, ob pasu ima pripet meč, na glavi pa stožča-
sto pokrivalo. V levem možu, upogibajočim se
pod težo bremena, ki ga oba nosita na ramah,
lahko spoznamo vojščaka v kratkem bojnem ob-
lačilu s čepico na glavi. Vsi detajli so zabrisani.
Prizor je obrobljen s paličastim krogom, preo-
stalo dno je gladko, na širokem pasu s paliča-
sto zaključen-m robom je niz listov. Rob sklede
je bil pozneje izrezan v obliki polkroga. Morda
je skleda služila tudi kot izvesek frizerjev?
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 36 cm, V 2,5 cm, baker, tol-
čen, štancan.
Skleda je prišla v Narodni muzej iz gradu Jab-
Ije pri Trzinu (grad Habach) leta 1948 po nalogu
Zavoda za spomeniško varstvo.
Pokrajinski muzej Maribor.
1. skleda, inv. št. N. 4110.
Skleda z motivom ADAMA IN EVE ob dreve-
su. Gre za izdelek, ki je narejen po istem mode-
lu kot skleda inv. št. 554 iz Narodnega muzeja v
Ljubljani. Tudi oba krožna pasova na dnu —
notranji z menjaiočo se rozeto oz. palmeto v ne-
skončni valovniei in zunanji s petkratnim napi-
som: EMBART: AL. ZEIT. GELVEK se ujemata
s štanco ljubljanske sklede. Na širokem robu, ki
je paličasto zaključen, je niz šilastih lokov in sti-
liziranih cvetov. Medeninasta pločevina je na
nekaterih mestih nadomeščena z vstavljenimi
kosi.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 44 cm, V 4 cm^ medenina,
tolčena, puncirana, štancana.
Skleda je prišla v muzej preko Zbirnega cen-
tra iz zbirke barona Twickla iz Maribora.
2. skleda, inv. št. N. 4111, slika 7.
Skleda z motivom dveh nosačev grozda. Moža
v kratkem, krilu podobnem oblačilu nosita na
ramah na palici velik grozd. Na glavah imata
judovski pokrivali in se ozirata nazaj v svojo
levo. Tla in ozadje sta nakazana z nekaj stilizi-
ranimi rožami. Med obema paličastima krogoma
obroblja figurani prizor preplet neskončne va-
lovnice, izpolnjen z menjavanjem rozet in i)al-
met. Na zunanji strani paličastega Icroga krasi
dno še petkrat se ponavljajoči napis v gotski
majuskuli: IHS XPS VND MARIA HILF. Prehod
dna v steno poživlja nakazan motiv spiralasto
zvitega ribjega mehurja. Na paličasto zaključe-
nem robu niz šilastih lokov in položenih listov.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 43,3 cm, V 4,5 cm, medeni-
na, tolčena, štancana, puncirana.
Skleda je prišla v muzej preko Zbirnega cen-
tra iz zbirke barona Twickla iz Maribora.
3. skleda, inv. št. N. 4112, slika 10.
Skleda z motivom vinske trte, ki je zvita v ob-
liki križa in ima rozeto v sredini. Med obema
paličastima vzbočenima krogoma teče napis iz
nesmiselno sestavljenih črk WISH BERATHE?,
ki se štirikrat ponovi. Na zunanji steni je še
ena vrsta napisa REKORDE? (petkrat) v sred-
njeveški majuskuli. Prehod v steno poživlja mo-
tiv spiralasto zvitega ribiega mehur.ia. Na pah-
často zaključenem robu niz šilastih lokov in sti-
liziranih cvetov.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 43,5 cm, V 4 cm, medeni-
na, tolčena, štancana.
Skleda je prišla v muzej preko Zbirnega cen-
tra iz zbirke barona Twickla iz Maribora.
4. in 5. skleda, inv. št N. 4116 (slika 8) in inv.
št N. 4115.
Skledi z enako okrasitvijo. Obe imata močno
izbočeno dno v obliki spiralasto zvitih ribjih
mehurjev. Okrog teče napis, sestavljen iz ara-
bizirajočih gotskih črk in je nečitljiv. Širok rob
je paličasto zaključen in ga krasi niz šilastih lo-
kov.
Take sklede so uporabljali tudi za serviranje
mesa, ki so ga položili na izbočeno dno, vdolbi-
na okrog njega pa je bila namenjena za sok.
Datacija: 16.—17. stoletje.
Mere in tehnika: R 44 cm, V 5 cm, medenina,
tolčena, štancana. R 49 cm, V 5 cm, medenina,
tolčena, štancana.
Skledi sta prišli v muzej preko Zbirnega cen-
tra iz zbirke barona Twickla iz Maribora.
6. skleda, inv. št N. 4113.
Skleda z ležečim jelenom sredi dna pred ozad-
jem, ki ga ustvarja razvejana listna veja s tremi
cvetovi. Na robu se listni preplet ponovi, med
niimi .ie pet grozdov. Rc.b sklede je paličasto za-
ključen.
Datacija: 17.-18. stoletje.
Mere in tehnika: R 41 cm. V 5,5 cm, medenina,
tolčena, štancana.
Skleda je stara muzejska posest.
Skleda iz Pokrajinskega muzeja v Celju, inv.
št. 374.
Skleda z upodobljenima ADAMOM IN EVO.
Motiv je enak skledam iz Narodnega muze.ia v
Ljubljani inv. št. 554, 16768 in iz Pokrajinskega
muzeja v Mariboru inv. št N. 4110 ter skledi iz
župne cerkve v Mežici. Napis je zbrisan in nečit-
ljiv, rob pa poživljajo stilizlrani listi.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 38 cm, V 4 cm, medenina,
tolčena, štancana.
Skleda iz župne cerkve v Kamnici pri Maribo-
ru, slika 4.
Skleda s prizorom Oznanjenja na dnu. Dve
vrsti napisov med paličasto Izbočenimi krogi sta
155
zlizani, Okrog teče niz listov. Na ozkem, ravno
odrezanem robu vrsta položenih listov.
Datacija: okoli leta 1500.
Mere in tehnika: R 41cm, V 5,5 cm, medeni-
na, tolčena, štancana.
Skleda iz župne cerkve v Mežici.
Skleda v izredno slabem stanju, kjer je komaj
še viden prizor ADAMA IN EVE, ki se pove-
zuje v skupino s skledami iz Polcrajinskega mu-
zeja v Celju in Mariboru in s skledo iz Narod-
nega muzeja v Ljubljani inv. št. 554. Napisi in
ornamentalni motivi so povsem zbrisani. Skleda
ima ozek, ravno odrezan rob.
Datacija: 16. stoletje.
Mere in tehnika: R 45 cm, V 5 cm, medienina,
tolčena, štancana.
Skleda iz župne cerkve v Radljah ob Dravi.
Skleda, okrašena sredi dna z rozeto iz spira-
lasto zvitih ribjih mehurjev, preostalo dno kra-
sijo renesančni festoni in angelske glavice. Ozek
gladko odrezan rob poživljajo položeni listi.
Datacija: 17. stoletje.
Mere in tehnika: R 48,5 cnH, V 5,5 cm, medeni-
na, tolčena, štancana.
OPOMBE
1. J. Mal: Vodnik po zbirkah Narodnega mu-
zeja v Ljubljani, Kulturnozgodovinski del, Ljub-
lijana 1931, str. 124—125. — 2. A. Walcher —
Molthein: Geschlagene Messingbecken, Altes
Kunsthandwerk, Wien 1927, str. 3. — 3. o. c. str.
5. — 4. Kseniji Radulič, konservatorju Konser-
vatorskega zavoda v Zadru, se zahvaljujem za
fotografije medeninastih skled, ki mi jih je lju-
beznivo posredovala. — 5. Za podatke o pred-
metih iz Muzeja za umjetnost i obrt v Zagrebu
in za koristne napotke sem dolžna zahvalo dr.
Ivanu Bachu. — 6. Ondheidkundige Musea —
Stad Antwerpen, Vleeshuis, Koper en Brons Ca-
talogus 1960, str. 21—22. — 7. H. Stegmann: Zur
Geschichte der Herstellung und Verzierung der
geschlagenen Messingbecken, Mitteilungen aus
dem Germanischen Nationalmuseum, Nürnberg
1899, Str. 17. — 8. Reallexikon zur deutschen
Kunstgeschichte II., herausgegeben von Otto
Schmitt, Stuttgart 1948, Hans Wentzel — Becken,
str. 151. — 9. Dr. Bach me je opozoril na na-
slednje predmete: na skledo s prizorom Ozna-
njenja in skledo z motivom cvetov in listov sredi
dna v pravoslovni cerkvi v Peroju, skledo z iz-
bočeno rozeto v cerkvi sv. Bogorodice v Skopju,
na skledi iz skupine, ki jih avtor povezuje s tirol-
skimi bratovščinami na Cresu in v Bujah v In-
ventario degli oggetti d'arte d'Italia, V., Provin-
cia di Pola, Roma 1935.
Literatura
H. Stegmann, Zur Geschichte der Herstellung
und Verzierung der geschlagenen Messingbecken,
Mitt. aus dem Germanischen Nationalmuse-
um, Nürnberg 1899, str. 11. — P. Lehfeld, Über
die Minuskel — Inschrift auf Taufschalen, Zs.
der Ver. für Thüring. Geschichte und Altertums-
kunde N. F. IL, 1898/99, str. 237. — R. A. Peltzer,
Geschichte der Messingindustrie und der künst-
lerischen Arbeiten in Messing (Dinanderies) in
Aachen und in den Ländern zw. Maas und Rhein
V. d. Römerzeit bis z. Gegenwart, Zeitschrift des
Aachener Geschichtsvereins, zv. 30, 1908, str. 235.
— A. Walcher v. Molthein, Geschlagene Messing-
becken, Zeitschrift »Altes Kunsthandwerk<<, I.,
1927, Wien 1927, str. 1.—10. — W. Dexel, Deu-
tsches Handwerksgut, Propyl. Kunstgeschichte
1939, Str. 248. — Reallexikon zur Deutschen Kunst-
geschichte IL, herausgegeben von Otto Schmitt,
1948, Stuttgart, geslo Becken, obdelal H. Wentzel,
Str. 151—160. — Ondheidkundige Musea — Stad
Ant\verpen, Vleeshuis, Koper en Brons Catalo-
gus, Antwerpen 1960. — W. Stengel, Nürnberger
Messinggerät, Kunst und Kimsthandwerk XXI-,
Wien 1918, str. 213—265. — W. Braun-Feldweg,
Metallwerkformen und Arbeitsweisen, Ravens-
burg 1950.
15ft