2 CELJSKI TEDNIK Stev. 22 — 5. junija 1959 Občinska konferenca Zveze komunistov v Šentjurju (Nadaljevanje s 1. strani) ska posest, ki hkrati podražuje strojno obdelavo. V šentjurski občini' nameravajo poleg Kmetijskega gospodarstva Slom ustanoviti še eno kmetijsko gospodarstvo, ki naj bi zajelo zem­ ljišča splošno ljudskega premože­ nja. Ta zemljišča doslej niso bila dovolj izkoriščena. Ce bi k tej zem­ lji priključili še kupljena zemljišča, bi posestvo obsegalo preko 100ha. Na tem posestvu bi se posvetili predvsem pitanju mlade živine, ki bi jo odkupovali od tistih kmetoval­ cev, na katerih posestvih nimajo do­ volj krme za pitanje. Šentjurska občina ima najboljše pogoje za razvoj živinoreje. Ven­ dar to ni mogoče doseči brez iz­ boljšanja travništva. Zato so se de­ legati na konferenci zavzeli, da bi čim prej začeli meliorirati zamoč­ virjena zemljišča okoli Voglajne. Letos za ta dela ni dovolj denarnih sredstev, menijo pa da bodo drugo leto začeli z melioracijami in tako zboljšali ter povečali krmno bazo. Tudi kmetijske zadruge se vedno bolj in bolj uveljavljajo. Težave so pa' v tem, ker nimajo dovolj pro­ storov, kamor bi vskladiščili odkup­ ljene poljske pridelke ter umetna gnojila in spravili stroje. Eden med delegati je s tem v zvezi v razpravi poudaril, da je bila pripravljenost zadružnikov za graditev zadružnih skladišč zelo velika. Sami so bili pripravljeni delati in dati les za gradnjo, vendar je vse prizadeva­ nje padlo v vodo, ker zaradi biro­ kratskega zavlačevanja niso bile re­ šene vložene prošnje za sečna do­ voljenja. Na konferenci so razpravljali tudi o uspehih občinskega ljudskega od­ bora, ki ima veliko zaslug v raz­ voju kmetijstva, industrije, komu­ nalne izgradnje in družbenega upravljanja. Edini večji podjetji v tej občini, Aipos in lesno podjetje se tudi dobro razvijata. Tu gre predvsem za uspešno preusmeritev in razširitev proizvodnje, čeprav bo dokončna izgradnja Alposa trajala še nekaj let. Delegati so poudarili potrebo, da bi bilo v Šentjurju koristno čimprej urediti sodoben ohrat družbene pre­ hrane za delavce, ki se vozijo na delo od daleč ter so ves dan brez toplega obroka. Da bi olajšali živ­ ljenje družinam, zlasti pa zaposle­ nih žena, so menili, da bi kazalo ustanoviti tri stanovanjske skupno­ sti, in sicer v novem bloku v Šent­ jurju, v Gospodinjski šoli in Kme­ tijskem gospodarstvu Slom. Prostor nam ne dovoljuje, da bi pisali o vseh področjih družbenega življenja, o čemer je bilo v poro­ čilu in v razpravi mnogo poveda­ nega. Govorili so o uspehih, po­ manjkljivostih in o bodočih nalo­ gah. Skratka ni bilo področja, o ka­ terem ne bi spregovorili. Beseda je tekla še o komunalni dejavnosti, o tarifni politiki, o zdravstvu, šol­ stvu, o kadrih in ideološki vzgoji, o delavskem in družbenem uprav­ ljanju, o družbeni prehrani -in sta­ novanjskih skupnostih, o delu mno­ žičnih organizacij in društev, o o vključevanju novih članov, o delu organov ljudskega odbora itd. De­ legati so konkretno in konstruktiv­ no razvijali svoje misli in nakazo­ vali bodoče naloge. Prav to delov­ no vzdušje in jasna perspektiva daje slutiti, da bodo komunisti v šentjurski občini v nadaljnjem delu dosegli še večje uspehe kot doslej. Predvsem pa bodo morali svojo de­ javnost še bolj usmeriti na kmetij­ sko področje, saj ima občina na iem področju največje možnosti za raz­ voj. - Tovariš Simonič, ki je tudi pose­ gel v razpravo, je izrazil svoje za­ dovoljstvo nad uspehi, ki so jih v tej občini dosegli. Dejal je, da ko­ munisti v tej občini vedo, kaj je njihova naloga in kako jo je treba reševati. Uspehi, ki so jih v zadnjem letu dosegli v šentjurski občini, so brez dvoma rezultat pravilnega dela ko­ munistov in enotne akcije komune ter političnih organizacij pri reše­ vanju problemov. Uspehi pa bodo še večji, če bodo komunisti z vklju­ čevanjem novih ljudi v vrste Zveze komunistov in SZDL prenesli svojo dejavnost bolj v širino in sproti odpravljali slabosti, je ob zaključku konference dejal tovariš Siinonič. Na konferenci so izvolili nov ob­ činski komite, dva delegata za kon­ gres ZKS, za sekretarja pa pred­ sednika občinskega odbora SZDL, tovariša Srečka Pratnemerja. Predsednik občine tov. Peter Hla- stec se je zahvalil dosedanjemu se­ kretarju tov. Mrevljetu za dolgolet­ no uspešno vodstvo komunistov v šentjurski občini in je izrazil obža­ lovanje, da tov. Mrevlje na lastno željo zaradi prezaposlenosti in šte­ vilnih funkcij ni mogel ponovno prevzeti vodstva, medtem ko je še nadalje ostal član občinskega ko­ miteja, -ma- Z LETNE KONFERENCE ZK V LAŠKEM Izboljšana enotnost-pomladitev iz delavskih vrst v nedeljo je bila v Laškem letna konferenca komunistov. Kon­ ference so se udeležili večinoma vsi člani ZKS v občini, kot gostje pa sekretar OK ZKS tov. FRANC SIMONIC, podpredsednik OLO tov. MIRAN CVENK, ljudski poslanec v republiškem zboru proiz­ vajalcev tov. GORSE in drugi. Iz poročil sekretarja Občinskega komiteja ZKS v Laškem tov. Lju- bana Zeliča je bil razviden vse­ stranski napredek občine, tako na področju gospodarstva, prosvete, zdravstva, družbeno političnega živ­ ljenja in v vrstah Zveze komuni­ stov same. Tovariš Zelič je na širo­ ko obravnaval razne slabosti, ki so v preteklosti zmanjševale uspehe skupnih naporov. Te slabosti pa so se odražale predvsem v tem, da tu­ di med komunisti ni bila vselej do­ sežena enotnost pri obravnavanju in reševanju posameznih proble­ mov. Premalo je bilo storjenega za razširitev članstva, zlasti pa med delavci in še posebej na podeželju. Te glavne pomanjkljivosti so bi­ le v preteklem obdobju v glavnem odstranjene. Dosežena je bila več­ ja enotnost v vodstvu samem, orga­ nizacije ZK pa so se pomladile v zadnjih mesecih za 48 članov, od tega pa je 40 mladih delavcev, kar je gotovo eden najbolj pomembnih uspehov organizacij ZK v laški ob­ čini. Poleg temeljitejšega dela v organih družbenega upravljanja, poleg naporov za napredek in iz­ boljšanja proizvodnje v industriji in kmetijstvu, poleg vidnih uspe­ hov pri ideološkem delu med člani so se komunisti v preteklem letu temeljiteje lotili dela v raznih društvih in organizacijah. V razpravi, ki je bila dokaj ži­ vahna in vsestranska, so udeležen- Seja občinskega komiteja ZK v Slov. Konjicali Na prvi seji Občinskega komiteja ZK v Slovenskih Konjicah so za se­ kretarja ponovno izbrali tovariša Maksa Ivanuša. Zatem so sestavili še kadrovsko in ideološko komisijo in sekretariat občinskega komiteja. Na seji so razpravljali o nalogah posameznih članov in poudarili tudi naloge vseh, ki so trenutno najbolj važne: vprašanje nagrajevanja v gospodarskih organizacijah, stro­ kovno izpopolnjevanje proizvajal­ cev, zadružništvo in kmetijsko po­ litiko na vasi, posebej pa so se po­ svetili še vprašanju sprejema novih članov — v prvi vrsti mladine. Na­ dalje so se člani komiteja dogovo­ rili, da bodo v prihodnje skrbneje pazili in delovali tako, da bo ude­ leženih čim več ljudi v družbenem upravljanju. Ta skrb je potrebna predvsem zategadelj, ker so neka­ teri člani preobremenjeni s števil­ nimi funkcijami, drugi pa se spet delu izogibajo. ci konference govorili o družbenem upravljanju, delavskem samouprav­ ljanju, tarifni politiki v podjetjih, o potrebi še večjih naporov za dvig kmetijske proizvodnje in utrditev socialističnih odnosov na vasi, o delu društev in množičnih organi­ zacij, o poteku študija v organiza­ cijah, o delu z mladino itd. Konferenco so pozdravile delega­ cije mladine, rudarjev in tekstilne tovarne. To ni dalo konferenci samo svečano vzdušje, temveč je tudi po­ menilo, da delovni ljudje in mladi­ na laške občine pričakuje od konfe­ rence koristne in vzpodbudne skle­ pe za vsestranski razvoj njihove komune. K razpravi sta se priglasila tudi tov. Simonič in tov. Cvenk. Tovariš Simonič je v svojem go­ voru izrazil svoje globoko zado­ voljstvo, da je komunistom v laški občini uspelo utrditi organizacije, v Vodstvu vzpostaviti enotnost dela in da so v primerjavi s prejšnjimi leti v preteklem delovnem obdobju uspeli povečati število članstva iz delavskih vrst, kar je treba najbolj ceniti. Tovariš Cvenk pa je govoril o napredku gospodarstva v občini in izjavil, da so se podjetja v laški občini že povzpela na zeleno vejo, da pa to družba pričakuje še v večji meri od kmetijstva, predvsem pa od obrtništva. Cas velikih gospo­ darskih težav v občini se odmika in občina vedno bolj dobiva trdne os­ nove za nadaljnji razvoj družbeno političnega in gospodarskega na­ predka. Na konferenci so izvolili nov ko­ mite, katerega članstvo se je po­ množilo spričo vedno večjih nalog in ne nazadnje spričo pomnožene­ ga članstva v Zvezi komunistov. -C V zadnjem tednu po domovini PETEK, 29. MAJA TOVARIŠ TITO MED LJUD­ STVOM NEGOTINSKE KRAJINE. Po obisku krajev ob Donavi, kot Smedereva, Velikega Gradišča, Kla- dova je predsednik republike s spremstvom prišel med prebivalce negotinske pokrajine. Na tej poti je obiskal Prahovo in Negotin, kjer ga je navdušeno sprejelo nad 25.000 ljudi. V govoru, ki ga je imel je predvsem poudaril skrb po ena­ komernem razvoju vseh naših po­ krajin, nadalje napore za ohranitev miru na svetu in stremljenje, da se v svetu razširi zaupanje, ki si ga je pridobila naša država. Zraven tega je govoril o skrbi za dvig živ­ ljenjskega standarda ter o uspehih in nalogah, ki nas čakajo v kmetij­ stvu. SOBOTA, 30. MAJA TITO V SUMADIJI. Na obisku po Srbiji je tovariš Tito obiskal ru­ darske in kmetijske delavce v Su- madiji. Med drugim se je ustavil v Majdanpeku, Kučevu, Kostolcu in nazadnje v Požarevcu. V govoru, ki ga je imel v Kostolcu pa je med drugim poudaril potrebo, da mora naše kmetijstvo s pomočjo sodobnih agrotehničnih pripomočkov, dohite­ ti industrijsko proizvodnjo. NEDELJA, 3L MAJA PREDSEDNIK REPUBLIKE TI­ TO V LJUBICEVEM. Na slavnost­ ni večerji v restavraciji Kmetijske­ ga gospodarstva Ljubičevo pri Po­ žarevcu je tovariš Tito govoril o srečanjih z ljudstvom te pokrajine. V govoru je poudaril tudi tesno vez med ljudstvom in Zvezo koniu- nistov, ki se odraža na vsakem ko­ raku. VELIKO ZBOROVANJE V TR­ BOVLJAH. V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ ter v spo­ min na 35-letnico spopada rudar­ skega proletariata s fašistično Or- juno je bilo v Trbovljah veliko zbo­ rovanje, ki se ga je udeležilo nad 20.000 ljudi. Na zboru sta med drugim govorila tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko ter predsednik Republiškega sveta Zveze sindika­ tov Slovenije Stane Kavčič. MESEC DRUŽINE IN GOSPO­ DINJSTVA. Ta dan se po vsej drža­ vi začenja »Mesec družine in go­ spodinjstva« pod geslom »Standard družine«. PONEDELJEK, L JUNIJA UMRLA JE ANGELCA OCEP- KOVA. V Ljubljani je umrla An­ gelca Ocepkova, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, članica Glavnega odbora SZDL za- Slove­ nijo, članica CK ZKS ter podpred­ sednica Republiškega zbora Ljud­ ske skupščine Slovenije. Za svoje veliko revolucionarno delo je pre­ jela nešteto odlikovanj. V spomin na veliko pokojnico sta Glavni od­ bor SZDL in Zveza ženskih društev Slovenije ustanovila poseben sklad za gradnjo otroške ustanove, ki se bo imenovala po njej. RAZSTAVA »40 LET KPJ«. V Ljubljani je član Izvršnega komite­ ja Centralnega komiteja ZKJ Franc Leskošek-Luka odprl razstavo »40 let KPJ«. TOREK, 2. JUNIJA PROSLAVA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. V počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ je bila na ljubljanski Univerzi slavnostna proslava, na kateri so > poudarili potrebo po na­ daljnjem delu študentske mladine v skladu s težnjami ljudstva in po zgledih borcev v boju za razvoj no­ vih družbenih odnosov. SREDA, 3. JUNIJA BANKOVCI PO 10, 20 IN 50 DIN SE V PROMETU. Glede na to, da so se zadnji čas razširile vesti, da bodo bankovci po 10, 20 in 50 din vzeti iz prometa, je Centrala Narodne banke sporočila, da osta­ nejo vsi ti bankovci še naprej red­ no plačilno sredstvo. ČETRTEK, 4. JUNIJA KONGRES ZVEZE KOMUNI­ STOV SRBIJE. V Domu sindikatov v Beogradu se je začel četrti kon­ gres Zveze komunistov Srbije. Ude­ ležuje se ga nad 1300 delegatov. Referat v družbenem in političnem delu Zveze komunistov Srbije je podal sekretar CK ZK Srbije Jovan Veselinov. O tarifnili pravilnikili razpravljajo 2e dvakrat se je sešla komisija za tarifne pravilnike pri občin­ skem sindikalnem svetu Šoštanj. Doslej je dala soglasje za 28 ta­ rifnih pravilnikov. Več pa jih je tudi že zavrnila. Tako je na seji 26. maja zavrnila kar štiri. Opa­ ziti moremo nagibe, da bi povišali plače vodilnim uslužbencem v manjših podjetjih. Marsikje ta­ rifnega pravilnika niso dobro ob­ delali. Sicer bi se ne moglo zgo­ diti, da določijo direktorju in ra­ čunovodji enako plačo. Jasno je, da takih tarifnih pravilnikov ne morejo potrjevati. O tarifnih pravilnikih je spre­ govoril še občinski zbor proizva­ jalcev v Šoštanju. V. Š. POGLED PO SVETU Cela vrsta stikov med obema blo­ koma se nam obeta ali pa so že re­ alizirani: Harriman gre na Kitaj­ sko, Alsop, ameriški novinar na Madžarsko, angleški finančni mini­ ster gre poslovno na Kitajsko, Fir- jubin na Ceylon, obisk Ollenhauerja pri Hruščevu je razjasnil marsikako reč, Angleži so okrepili stike z Vzhodno Nemčijo, sklenili pred kratkim trgovinski sporazum s Sov­ jetsko zvezo, za 80 milijonov fun­ tov, praktični rezultat razgovorov med Macmillanom in Hruščevim. Macmillanov obisk je sploh velik dogodek v svetovni politiki, je de­ jal Mikojan, koristen za medseboj­ no sporazumevanje Zahoda in Vzho­ da. Tudi med SZ in ZDA se nekje , taja led. Nixon bo prišel v Moskvo, Kozlov v Newyork. Tudi Bolgarija je vzpostavila diplomatske odnose z ZDA, ZDA posoja Poljski, Angli­ ja SZ, krepe se turistični in kultur­ ni stiki. Ali bo res kaj iz vsega tega? Sodeč po dosedanjih novicah iz Ženeve se vendarle nekaj premika. Prevelik optimizem ni upravičen. Angleški »Times« upa, da bodo zu­ nanji ministri prišli vsaj do stičnih točk v vprašanju Berlina, do ma­ lenkostnega zbližanja stališč. SZ bi morebiti privolila v združeni svo­ bodni Berlin, če bi Zahod priznal Vzhodno Nemčijo. Berlin bi naj po zahodnem predlogu imel poseben državno-pravni položaj, zahodne čete bi ostale, dostop bi bil prost. Tu okoli Berlina bi bil možen edini napredek, tako kaže. H ruš če v je govoril v Tirani in pograjal zahodnjake, češ, samo v besedah so za sporazum, dejanja pa so drugačna, njihovi predlogi tako zapleteni, da so nesprejemljivi. Z Vzhodno Nemčijo bodo sklenili Rusi mir, naj bo to Zahodu prav ali ne. Grčiji in Italiji je Hruščev zagro­ zil, da bo postavil rakete v Alba­ niji, Bolgariji ali še kaki drugi de­ želi, če se Grčija in Italija ne bosta odrekli raketni oborožitvi. Predla­ gal je dalje dezatomiziran Balkan, sicer pa je bilo njegovo potovanje kot živo potrdilo dejstva, da je SZ na Jadranu in v Sredozemlju, kot še nikoli v zgodovini Rusija ni bila. Njegov govor so v ZDA ocenili kot nemiroljuben, češ da se Hru­ ščev ne more odreči hladni vojni. Glede raket v Grčiji in Italiji niso ničesar izjavili. Zunanji ministri so se medtem udeležili Dullesovega pogreba in se ob grobu združili pri sedmini v Be­ li hiši. Ta svetovna »strava« je dala tudi Mikojanu in Hruščevu prilož­ nost, da sta izrazila več kot kurto­ azno sožalje, Mikojan pa je ošvrk- nil pri tem še Adenauerja, češ da ni tako prožen kot pokojni Dulles, ki je v zadnjih časih gledal na združitev Nemčije bolj liberalno. Zunanji ministri so imeli v Ženevi že tri tajne seje, tempo in intenziv­ nost konference je večja kot pona­ vadi. Ulbricht je pismeno predlagal Adenauerju sestanek obeh Nemčij, pakt o nenapadanju, skratka čim­ prejšnji direktni stik. K pomirjenju so morebiti največ pripomogli an­ gleški predlogi. Angleži so tudi prvi soglašali s tem. da se v pri­ meru razširjene konference udeleži te tudi naša država, medtem ko so ZDA izrekle po nižjem predstavni­ ku vljudno frazo, da bodo našim zahtevam posvečali pozornost. V Zahodni Nemčiji prirejajo komemo­ racije pred spomeniki v Berger-Bel- senu in Mauthausenu, medtem ko se Avstrija naravnost sovražno po­ naša proti naši državi. Mi smo se prvi izrekli zoper kolektivno odgo­ vornost Nemcev za vojne zločine in se takoj izrekli za avstrijsko državno pogodbo, Avstrija pa zdaj obuja habsburške apetite. V Franciji je na delu rasistična mafija. Ta je ubila alžirskega advo­ kata, piše grozilna pisma in skuša s terorjem zatreti vse, kar bi sku­ šalo pametno rešiti alžirsko vpra­ šanje. V tem pogledu bi naj se uči­ li od angleškega laburista Gaitskel- la. ki je po obisku v Gani izjavil, da nima smisla upirati se afriškemu nacionalizmu in ga obžalovati. No­ ben narod nima pravice vladati nad drugim, Afrika bo lahko odločila usodo sveta. Britanija pa naj bi v prihodnjih letih dobila vlado, ki bo mogla razumeti afriški nacionali­ zem in tisto, kar hoče doseči. Fran­ coska vlada tega noče, njen mini­ ster Pinay je spet v ZDA, kjer mo­ leduje za posojilo, češ pod de Gaul- lom so se finance uredile. Seveda je to vprašanje, kajti če se plače delavskemu razredu znižajo, cene pa rastejo, še ni rečeno, da so fi­ nance v redu. Sicer pa se na vsem svetu pozna vpliv recesije, posebno se je zmanjšal izvoz manj razvitih držav. To lahko popravi samo med­ narodna akcija, ki stabilizira trži­ šče s surovinami, tako pravijo v OZN. V Tibet se je vrnil Pančen Lama, vršilec dolžnosti predsednika pri­ pravljalnega odbora za tibetsko avtonomno oblast in eden izmed podpredsednikov kitajskega Nacio­ nalnega kongresa. V Tibet ga je spremilo več najvišjih kitajskih funkcionarjev, vse skupaj pa je šlo v Tibet z geslom: »Popolnoma za­ treti tibetski upor in ohraniti enot­ nost domovine. »Zgraditi demokra­ tičen in socialistični Tibet res ne bo lahko. Upajmo, da so se Kitajci iz vsega tega nekaj naučili. T. O. Mačka okoli vrele kaše - Ženevski ples Trg. podj. »IZBIRA« Laško V službo sprejmemo TRG. POSLOVODJO MEŠANE STROKE za trgovino v Rečici pri Laškem. Nastop službe takoj ali pa 30. junija 1959. Ponudbe je poslati do 12. junija na upr. odbor podjetja. OB 40-LETNICI KPJ ^ OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40.LETNICI PRVE KALI ZA Iz govora člana CK ZKS tovariša Dušana Baleta, oh odkritju spominske plošče v šoli na Ponikvi, kjer je bila 1936. leta ustanovljena partijska celica. Svečanost je bila 23. in 24 maja. (Nadaljevanje in konec) Leta 1935 je organizacija na Po­ nikvi uspešno agitirala za udeležbo pri državnozborskih volitvah 5. ma­ ja, ker v tem delu okraja namreč ni bilo opozicijskega kandidata. Septembra 1936. leta so bile v več občinah šmarskega okraja občin­ ske volitve. Pod vodstvom partijske organizacije, ki je organizirala tudi agitacijo, smo sestavili opozicijsko kmečko-delavsko listo od predstav­ nikov malih kmetov, obrtnikov, ko- čarjev-poljskih delavcev, delavcev na železnici itd., ki je 20. septembra temeljito porazila režimsko listo. Za župana je bil izvoljen srednji kmet Anton Štor, v občinskem od­ boru pa je bil tudi Maks Rižner, član Komunistične partije. Rižnerju je sicer policijski režim kmalu raz­ veljavil mandat in ga odstranil iz odbora, češ, da ni naturaliziran ob­ čan, ker je bil premalo časa na Po­ nikvi. Vendar to ni zmanjšalo po­ mena tega dogodka. Ponikva je bila tiste jeseni ena redkih občin na Štajerskem, kjer je v odprtem poli­ tičnem boju, kljub žandarskemu te­ roriziranju in intervencijam režima, zmagalo kmečko-delavsko gibanje; hkrati pa se je na Ponikvi, v ob­ čini, kjer so dotlej reakcionarni re­ žimi v taki ali drugačni obliki ab­ solutno obvladovali položaj, prvič pokazalo pravo razpoloženje ljud­ stva. Po vključitvi v celjsko organiza­ cijo se je organizirana politična de­ javnost ponkovške celice še okrepi­ la; poslej smo redno dobivali in ši­ rili ves naš tisk; pridobivali smo naročnike in razpečavali Ljudsko pravico. Kmečko slogo, Mladino in druge liste, ki so bili legalna gla­ sila politike Komunistične partije in SKOJ. Razpečavali smo propagand­ no literaturo, ki je razkrivala res­ nico o španski državljanski vojni in imeli o tem tudi predavanja v Društvu kmečkih fantov in deklet. Med ljudstvo smo razširili mnogo ilegalnih brošur proti hitlerizmu in fašizmu. Vse te knjižice je izdajala Komunistična partija; v njih je sva­ rila pred nevarnostjo fašizma in razkrinkavala beograjski režim glavnjače in ostalo buržoazijo, ki se je začela vedno bolj določeno usmerjati k Hitlerju in Mussolini- ju. Izdajstvo je prišlo tako daleč, da je policija že direktno ščitila kulturbundovske in druge hitlerjev- ske elemente, ki so na naši zemlji odkrito pripravljali tla za Hitler­ jev vdor. Pozneje — 1938. in 1939. leta — je celica agitirala in tudi or­ ganizirala neposredno udeležbo na velikih narodnoobrambnih demon­ stracijah in drugih akcijah v Ma­ riboru in ob severni meji. V taki dejavnosti se je partijska organizacija na Ponikvi tudi šte­ vilčno okrepila. Leta 1937 je bila ustanovljena organizacija SKOJ, 5 katero je imela pogoste stike tova- rišica Vera Slander. Ko smo neka teri člani pozneje odšli s Ponikve je ostalo dovolj močno partijske jedro, ki je delo nadaljevalo. Pre cejšen del delavsko-kmečke mladim v občini in okolici se je politične oblikoval in usmerjal pod neposred nimi vplivi tega delovanja in so se dejansko že takrat ustvarjali pogo ji, da so se pozneje, ko je priše čas, mnogi ljudje iz tega kraja ak tivno vključili v narodnoosvobodif ni boj.