SZDL SE MORA SPREMENITI - ALI JE NE BO
Teze za razpravo o SZDL s poudarkom na krajevni in občinski organizaciji
i.
1.   SZDL je na hudi preizkuš-nji, taka, kot je zdaj, ne more več obstajati, v krizo družbe je vsto-pila takšna kot je, iz krize mora priti reformirana in boljša.
2.   V socialistični zvezi smo se opredelili za samoupravni in poli-tični pluralizem (?), to pomeni, da ne zatiskamo oči pred objektiv-nimi razlikami, ki se na različne načine izražajo v javnosti in v poli-tičnem sistemu.
3.   V socialistični zvezi je pro-stor za vse, ki imajo kaj predlagati, programsko   ponuditi,   pokazati, zato je nujno legalizirati manjšino in jo zaščititi - v okviru Ustave.
4.   Ustanavljanje raznih novih zvez in oblik organiziranja, kjer se rojeva konkurenca programov in ljudi, ni treba vsclcj vidcti kot uvajanje strankarskega življenja. Te so in morajo biti legitimne, če dosledno spoštujejo našo ustavno ureditev in če se opredeljujejo za delo  znotraj  sistema  socialistič-nega samoupravljanja.
5.   SZDL potrebuje nove ideje, nova gibanja, če mislimo in želimo našo organizacijo prenoviti.
6.   Uniformna    organiziranost SZDL - od krajevne skupnosti do federacije ni sprejemljiva več, ena kvaliteta sprememb je potrebna zvezni konferenci, druga v repu-bliški in spet drugače in posebej v mesini, občinski ali krajevni or-ganizaciji socialistične zveze.
7.  Kako ločiti SZDL od dr-žave, socialistična zveza kot vlada v senci, opozicija v Kardeljevem smislu ali družbeno nadzorna or-ganizacija oblasti in države?
8.   Kako rešiti vprašanje član-stva v socialistični zvezi; ali se končuje kolektivizem, brezimena množica, brezosebnosi, a]i se za-čcnja čas, ko je nujno povečati vlogo oziroma graditi na članu-posamezniku? Vprašanje večkrat-nega članstva, ko se član, posa-meznik opredeljuje do projektov, programov različnih zvez.
9.   Nadaljnja    demokratizacija SZDL je neizbežna, kako in kaj spremeniti, kako in kje, na kate-rem nivoju organizirati, pa ni do-volj samo aktivistična parola, tem-več mora pomagati sodobna znan-stvena misel.
II. Nujne naloge, ki jih mora opraviti SZDL, če hoče dati pro-stor uveljavljanju različnih intere-sov, programov, alternativ, idej itd.
1.   Izdelati    program    sociali-stične zveze, ki bi izražal skupno slovensko politično voljo z zna-njem, pripravljenostjo vseh, z no-vimi idejami in jasnejšo razmeji-tvijo  med   ideologijo in  pravno normo pravne države.
2.   Opredeliti    in    prilagoditi njeno     družbeno     zgodovinsko vlogo potrebam sodobnega časa.
3.   Takoj začeti s spremembami Statuta SZDL (Pravil) iz več'ra-zlogov.
a)  omogočiti        enakopravost vseh, ki se združujejo;
b)  odpraviti         transmisijsko vlogo (državi in partiji);
c)  odpraviti priviligirani polo-žaj posameznih delov fronte;
č) omogočiti fleksibilnost se-stave organov socialistične zveze, ki omogoča sprotno odzivanje na spremembe v političnem pro-storu;
d)  definirati     frontno     vlogo družbenopolitičnih     organizacij, družbenih organizacij in društev;
e)  utrditi vlogo člana-posamez-nika;
f)  razrešiti  materialni   položaj (financiranje programov) organi-zacije.
4.   Pripraviti   spremembe   Za-kona o društvih in razmejiti vlogo SZDL in državnih organov.
5.   V   svoji   temeljni   zasnovi frontne vloge SZDL kot fronte družbenopolitičnih     organizacij, družbenih organizacij in društev ter  fronte   Ijudi   se   je   izrodila v fronto forumov in zelo oslab-ljeno fronto Ijudi.
6.  Ali je socialistična zveza do-volj odprta, ali postja sistem front-nosti omejujoč in kje? Kaj o tem menijo frontni deli; do sedaj se je jasno opredelila samo zveza komu-nistov Slovenije.
7.   Ali je potem prava dilema v tem, kako krepiti njeno vlogo fronte  organizacij,   združenj   ali frontne Ijudi?
Ali gre za namišljeno dilemo in je pravo vprašanje, kje, na kate-rem nivoju organiziranosti kre-pimo njeno frontno vlogo v enem ali drugem smislu? Ali je pravi odgovor, da na nivoju federacije in na nivoju republike, neizbežna fronta forumov, vodstev, da pa je na nivoju občine in krajevne skup-nosti nujno krepiti fronto ljudi?
8.   Dejstvo jc, da ne glede, kako se bo SZDL organizirala, demo-kracija razvila, delo v bočini, kra-jevni skupnosti, soseski, vasi, bo moralo biti takšno, da ga bo čutil posameznik. Odločilen bo odnos organizacije do človeka-posamez-nika z različnimi interesi, potre-bami, željami, problemi. To pa predvsem takrat, ko pred njim - posameznikom - stoji država v vseh svojih oblikah, od brezčut-nega upravnega organa do skupš-čine ali oblastnega posameznika.
III. Kaj nas čaka in kakšno delo opraviti v občinski in v krajevni organizaciji socialistične zveze, da bo vakšna, kot si jo ljudje želijo?
Za ustvarjalni politični nemir (iskanja, alternative, programi, projekti) novonastajajočih zvez, združenj, skupin je značilno to, da se združujejo na republiškem ni-voju z namenom vseslovenskega značaja, ki pa sloni na članu-posa-mezniku, predvsem in ne na po-družnici, oddelku, osnovni ali krajevni organizaciji, razen kmečke zveze, ki ta napor dela.
Ali to nc pomeni tekmo za člana, za posameznika, ki se bo opredeljeval od projektov, kon-kretnih programov in vstopal v članstvo oziroma izstopal, ko bo ocenil in občutil, da to ni tisto, za kar se je pripravljen boriti.
# Kakšno organiziranost ob-činske organizacije SZDL v no-vih razmerah torej potrebujemo?
Ali so sedanja pravila in poslov-
niki ustrezni, koliko je občinska organizacija SZDL organizacija države in koliko ljudi, članstva?
Kolikšna je njena transmisijska vloga, kje in kdaj je transmisija partiji, kje in kdaj državi, izvršil-nim organom oblasti?
Kje je njena vloga krepitve sa-moupravljanja, kako posodobiti politično delo v občini, posebej v krajevni skupnosti, kje je tu politični pluralizem?
Kako organizacijo v občini re-formirati, da postane temelj za interesno združevanje in konku-renco programov?
Ali, je še vzdržno vzdrževati nivo dela in delovanja na splošno-sti, splošnih temah, ali je že nujno, da pbčinska organizacija SZDL postane pobudnik in nosilec tfepo-srednih konkreinih akcij, kon-kretnih projektov?
Koliko in kakšen vpliv ima ob-činska organizacija za mesto, me-dobčinsko, republiško in obratno? Ali je dosedanja organiziranost op-timalna?
IV. Kakšno krajevno organiza-cijo SZDL potrebujemo?
Ali ni dozorel čas, da do sedaj obrnjeno piramido (na glavo) or-ganiziranosti sociaJistične zveze postavimo nazaj tako, da bo trdno stala na temeljih?
Temelj organiziranosti morajo biti ljudje, članstvo, fronta ljudi s konkretnimi problemi, koakret-nimi programi, projekti in ne fronta forumov družbenopolitič-nih organizacij v KS.
V krajevni organizaciji ni po-trebno iskati politični pluralizem, projektno delovanje - to je tu, živi, samo, da ga nismo tako imenovaii.
Kaj drugega so sedanji organi-zacijski, operativni, gradbeni in drugi odbori?
Ali ni to pluralno projektno de-lovanje? Konkretni problem, kon-kreten interes, organizacija zna-nja, hotenja, materialnih in inte-lektualnih sil in pričakovan rezul-tat, ki se izkaže kot cesta, vodo-vod, kabelska televizija, gasilski ali družbeni dom, dobra kulturna in športna prireditev.
Stane Vlaj je v »Komunistu« pod naslovom »Krajevna skup-nost - grda račka« nedvoumno na svoj način opredelil današaje razu-mevanje krajevne skupnosti, ki v mnogočem velja tudi za krajevno organizacijo SZDL. Članek je zaključil takole: »Pa šeto: veseliin se let 1990, ko boste mnogi prišli v svate v krajevno skupnost.«
Cakati na rešitve nekoga dru-gega (od zgoraj) ni pomembno. Organizirajmo lastno znanje in ppredelimo naloge, konkretno, operativno in akcijsko. Če se sami ne zavemo in ne začnemo spremi-njati, nas bodo drugi (izven SZDL) prisiliii v to.
Vukašin Lutovac
# Pripis uredništva________
Bralcem priporočamo pre-brati tudi stališča ZZB NOV Slovenije o prenovi SZDL, ki so bila objavljena v TV-15, 16. marca 1989.