Stav. 17. (Mn itk- nffu. - LC. tti ii Pasta). Wa^WAIAWAUAWAW‘..U. WWHWAAA V Trstu, petek 24. aprila 1925. JWWW^WWUWWW> y X. >* " Leto III. Ixb«ja mk p*telc opoldne. HmIot : Tr»t-Trišita CaaalU Cantro 37 ali pa : T1B Gappa 17/111, izdaja: konsorcij Malega lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. «MaU Lis*'" - C G. P°st' Četrt leta 3 lire 'Ink. Odg. urednik Ivan Prešel Mali Itoledar. Petek, 24. aprila: Jurij. — Sobota, 25. Marko. — Nedelja, 26. — Pondeljek, 27.: Cita. — Torek, 28.: Vitale. — Sreda, 29.: Robert. — Četrtek, 80.: Marij. MALE NOVICE. Za potujčevanje Slovencev. Goriški Legi nazionale so podarili trgovec A. Orzan 30 lir, šolski nadzor' nik Rubbia 10, trgovec Pascul-Ulbrich 20, poslanec Franc dr. Marani 15 lir. 1600 letnica. Tako starodavnih obletnic je malo. Letos, ko piše no 1925, je preteklo 1600 tet, odkar je zboroval vesoljni cerkveni zbor v Niceji. Bilo je torej leta 325. Takrat še ni bilo v Cerkvi razkola, Vzhod in Zapad sta bila edina v Priznanju enotne cerkvene oblasti. Pa-Pež Pij XI. je letos v svojem pismu na kardinala Taccija o proslavi 1000 letnice nicejskega zbora zapisal tudi sledeže apostolske besede : Naša iskrena želja je, da bi 1600-letni spomin licejskega zbora pripomogel k temu, da bi vzhodni narodi, ki so po razkolu še ločeni od rimske Cerkve, pozabili na vse, kar jih loči od nas, in bi zahrepeneli po verski edinosti z nami. Angleži v Palestini. Po končani svetovni vojni je Palestina ali Sveta dežela prišla pod vrhovno oblast Angležev. Angleži bi radi sedaj spravili tja Jude iz celega sveta. In res se veliko Judov seli nazaj v deželo, ki jo je Bog nekoč obljubil Abrahamu in njegovemu zarodu. Iz Poljske se selijo že v takem številu, da se republika boji, da bodo vse /.late (nove poljske cekine) znesli v Kanaan. Angleška vlada je ustanovila Judom v Jeruzalemu tudi visoko šolo. To zi-se je peljal lord Balfour iz Anglije v Palestino k slovesni otvoritvi novega vseučilišča. Zdi se pa, da angleška Politika ni všeč ondotnina Arabcem ■n kristijanom, ker so Balfourja zelo sovražno sprejeli. V Damasku, kamor Se je tudi peljal pogledat, so celo na-P&dli hišo, kjer se je nastanil. Kaže r'a bo Palestina trd oreh celo za vlade vajene Angleže. Konec Harema. Zadnji časi so prinesli lake spremembe, ki bi jih kdaj prej niti sanjati ne bili mogli. Med izginjajočimi napravami so tudi take, ki kar radi vidimo, da jih ni več. Vse ženske sveta so vesele ob novici, da je Tur-*uJa odpravila mnogoženstvo, harem, ln s tem tudi žensko suženjstvo. Dru- države, kjer je suženjstvo še doma, bodo Turčiji kmalu sledilo. Komisija, ki Jo izdelala nove določbe za uredi- tev družinskega prava, je odredila, da srne imeti v Turčiji mož le eno ženo. Zakon z več ženami je dovoljen le v lzjemnih slučajih, če more mož najesti posebne tehtne vzroke. In tudi 7^'aj mora imeti posebno sodnijsko dovoljenje. Nova vlada v Franciji. Po Herriotovem , padcu je skušal najprej sestaviti novo vlado Briand. a sedaj se mu ni posrečilo. Nato se je °til dola predsednik državnega zbora a’nlev6 (izg. Penlv&), ki je imel več sreče in je po daljših pogajanjih sestavil vlado. Tako je sedaj Painleve nunistrski predsednik, Briand pa zu-^anji minister. Za finančnega ministra JQ Caillaux (Kajd), zelo razupit nasil-^ež, ki je bil med vojno celo zaprt, češ Peklenski stroi se razpočil v cerkvi Klanje v Bolgariji Bolgarija je tista nesrečna dežela, kjer se nacionalisti in boljševiki koljejo na življenje in smrt. Nacionalisti pobijajo poslance in časnikarje kmečke in komunistične stranke, ona1 pa pokončavajo imenitne osebnosti iz nasprotnega tabora kakor gosenice. Ni več nobenega usmiljenja, nobenega krščanskega čuta, vsa dežela je post«la kakor pekel in gnezdo smrtnega sovraštva. Strašen zgled, kam vodijo nauki nacionalizma in nauki komunizma. Napad na carja Borisa. Dne 14. aprila sc je car Boris vozil v avtomobilu iz Orhanije v Sofijo. Ko je prižel do mesta Alaha Konak, so iz zasede pričeli nanj streljati. Kraljevo spremstvo je na strele takoj odgovorilo s protistreli, Enega od napadalcev je ranilo. Od kraljevega spremstva sta bila ubita kraljev lovec, tajnik Ilčev, ranjen je bil šofer, ki je sedel poleg carja, ki je sam vodil avto. Takoj ko so pacjlv prvi streli, je car Boris obrnil avtomobil in se odpeljal nazaj v Orhanijo in sc potem od tam, ko je vojaštvo in orožništvo preiskalo pot, vrnil v Sofijo. Napadalci so bili' revolucionarji, ne ve se pa, ali so naravnost imeli namen ubiti carja, ali so morda čakali na kako drugo odlično osebo. Poslanec Geortjijev ubit. Isti dan, ko je bil napaden car, so revolucionarji ubili generala tieorgijeva, poslanca vladne stranke. Uboj se je izvršil v glavnem mestu Sofiji, a morilca sta zbežala. Žalovanje. V stolni cei-kvi sv. Nedelje so ubitemu poslancu priredili žalno slovesnost. Navzoči so bili skoro vsi ministri, mnogo poslancev, generalov in drugih do- stojanstvenikov. Revolucionarji so na tajno na cerkveni kupoli pripravili zaboj streliva z navito uro, takozvani peklenski stroj. Ko je ura dotekla, se je strelivo užgalo z groznim pokom, posulo kupolo in pretreslo vse stene cerkve. Med občinstvom v cerkvi je nastala strašna zmešnjava. Ubitih je bilo približno 150 oseb, mnogo pa ranjenih. Mrtvih je 9 generalov in 4 poslanci. Ministrski predsednik Cankov in par tovarišev so tudi dobili male rane in praske. Tako velikega bombnega napada skoro ne ve zgodovina. Maščevanje. Cankov, ki je že prej poklal oholi 16 tisoč Bolgarov, se je takoj vrgel zopet na čine maščevanja. Na stotine oseb so takoj zaprli, prepovedali vse shode in zbore. Ponoči ne smo žirv krst na cesto brez pismenega dovoljenja, časopisi morajo molčati o vseli nadaljnjih dogodkih, tuje časnikarje so zapodili proč, da ne bi poročali v Evropo, kaj se godi tam. Baje vlada zaprte ljudi pokončuje ponoči v zaporih. Nov uboj. Isti dan, ko se jc zrušila cerkev, je bh od revolucionarjev ubit tudi brat pok. Georgijeva Vstralili so ga, ko je stopii iz neke kavarne. Splošna revolucija. ' Listi domnevajo, da je bil splošen načrt, začeti revolucijo sredi aprila. To revolucionarno delo so predvsem podpirali ruski boljševiki. v Bolgariji sami pa so komunisti in zemljeradniki (kmečka stranka) radi sprejeli ponujeno pomoč in začeli krvav l>oj proti krvavi vladi. Kje in kako se bo to končelo, se danes ne more vedeti. da je hotel izdati domovino. Menda pa se dobro razume na denarne reči in upajo, da bo rešil državo iz sedanje denarne stiske. Vprašanje pa ostane, če bo senat hotel novi vladi zaupati. Videli bomo v kratkem. Petje se kaznuje. Dne 11. marca lanskega leta se je peljalo nekaj lirvatskih kmetov z vlakom iz Pazina proti Pulju. Dva izmed njih sta med vožnjo prepevala hrvat-ske narodne pesmi. Sprevodnik, trd I-talijan, ki ne razume nobene hrvatske besede, je poklical orožnike in dal kmeta aretirati, češ, da sta pela iproti-državne pesmi. Vse dokazovanje, da sta pela čisto nedolžne narodne pesmi, ni nič pomagalo; orožniki su ju odvedli v sodne zapore v Rovinju, kjer so ju pridržali šest dni, nakar so ju izpustili. Kmeta sta bila na zaslišanju in predlagala štiri priče. Dne 28. m. m. sta kmeta dobila poziv na sodišče v Pulju; tam ju niso nič zaslišali niti povabili njunih prič, ampak so ju zgolj na izpovedbo italijanskega sprevodnika obsodili vsakega na 6 mesecev ječe in 250 lir globe. Star novoma&nik. Francoski admiral Malcor, ki je bil mnogo let poveljnik pomorske postaje v Biserti, je bil te dni posvečen v maš-nika. Z njim vred je prejel mašniško posvečenje neki bivši višji častnik-in-valid, kasneje odvetnik v Nancyju. Admiral Malcor je imel v Tunisu velika posestva, ki jih je vsa podaril cerkvi. ŠE ENKRAT. Za Ljudsko pratiko imamo oddati še štiri dobitke. Ker se na prve številke niso oglasili, objavljamo danes nove številke in sičer: 715, 4312, 2883, 3029. Ako se v 14 dneh nobeden ne oglasi, zapadejo dobitki v korist uprave Malega lista. Ne gre vkup. V Firencah so že del j časa zborovali zastopniki Italije in Jugoslavije, da bi se pomenili o medsebojnih razmerah obeh držav, posebno pa o ravnanju s pristaniščem na Reki in Sušaku. Italija pa je baje stavila tako velike zahteve, da jugoslovanski zastopniki niso mogli pristati nanje, ampak so se odpeljali domov. Vidimo, da s to ubogo Reko ne gre pa ne gre naprej, ker se nočejo tako „zglihati”, da bi eden jedel, drugi pa na mizo nosil. Častitljiva starost. Na veliko soboto popoldne je umrla v Ljubljani gospa Marija Paulin, mati gosp. profesorja botanike in ravnatelja botaničnega vrta g. Alfonza Paulina. Pokojnica je bila rojena leta 1825., bila je letos stara ravno 100 let. Stoletnica železne ceste. Letos bo sto let, kar je bila sezidana v Evropi prva železnica s parno lokomotivo. V mislih imamo železno cesto iz Stoktona v Darlington v severni Angleški. Služila je samo za prevažanje tovorov. Za osebni promet je prišla v porabo tri leta pozneje. Q—'ifc MIHEC JAKEC: MlUpn « V Bolgariji pa teče kri, IVIlliLUi da b’ gnala mi nske kamne tri. Slovanski brat pa kam stoji in se nesreči še smeji. Ko bi bili vsi Slovani v dejanju dobri kristjani, hi se med sabo res ljubili in ne Evropi v posmeh služili. Da bi bilo kaj takih. Zadnji veliki vihar v Trnovskem gozdu na Goriškem je podrl orjaško jelko. Spodnji del debla v dolž. 8 m so poslali ladjedelnici v Tržič. Hlod je meril 8.60 kubičnega metra in je tehtal z vozom vred 51 met. stotov. BELEŽKE. Kdo je kriv. Ko je prišla v Evropo vest o strašnem razpoku streliva v cerkvi sv. Nedelje v Sofiji, o kateri poročamo na čelu lista, znašlo se je vse evropsko časopisje edino v obsodbi takega dejanja. Kdor ima le še sled krščanskega mišljenja v sebi, ali vsaj nekaj naravnega sočutja, bo vsak rekel, da se tako ne dela. Komunisti in drugi bolgarski revolucionarji so s tem pobojem le dali svojim« nasprotnikom dobro orožje v roke. Cankov, krvoločni morilec lastnih državljanov, je v očeh evropejskih nacional-kapitalistov opravičen in lahko nadaljuje svoje tatarsko klanje. — Toda ne pozabimo, da niso le komunisti krivi. Krivda je na o-beh straneh. Nacionalisti pridigajo kri, komunisti pridigajo kri: ali je potem čudo, da kri teče? „Zgrabiti s silo” je učila že tudi ,,Edinost” miroljubne Slovence. Ni se niti v naglici spomnila da iz zlih naukov prihajajo zla dejanja. Zato pravimo: Primum purgare ! (Najprej sčistiti). Sčistiti nauke in nazore, pomesti v glavah stoletno navlako. Ko bo v glavah čisto in jasno, bodo tudi dela drugačna. Kako bi zaklela. — To gre po glavi stari guvernanti ..Edinosti”. Rada bi preklela ..Goriško Stražo”, pa se boji greha. Rad bi strašansko zaklel, ne vem pa., kako bi začel. Kar naravnost pa se ne sme imenovati tisti črni... olikano. Reci „naj te vzame sam tisti črni” bi bilo pa že grešno. Zvita glava si pomaga; takole jo zasuče: ..Prekletstvo leži na „Gori-ški Straži”. Vidite prebrisano butico: „Edinost” ni zaklela in vendar pro-kletstvo leži. Zdaj je „Straža” „pana-na”, dokler se hvalevredno ne podvrže in prosi odveze pri narodnem papežu v Trstu. E dinjami v sramoti. Edinjaši navajajo pogosto besede predsednika češke republike, Masaryka, znanega filozofa. Edinjaši ga častijo za svojega patrona. Minoli teden je Masaryk izjavil takole: „Verstvo je obsežnejše ko nravnost. Katolicizmu jaz nisem nasproten. Pač pa sovražim indiferentizem, brezbrižnost in liberalizem v verskih zadevali. V prvi vrsti naj bo vsak program jasen”. Tako jih je brcnil po „šobah”. Kako je s Za novo zvezo. V zadnjem času so začele prihajati v javnost razne vesti, iz katerih se da sklepati, da se snuje zveza držav Srednje Evrope ob reki Donavi kot nadomestilo nekdanje habsburške Avstrije. Kaj je na tem? Francija in Anglija. Pripomniti moramo najprej, da Angleži in Franzoci že med svetovno vojno nikakor niso želeli in pričakovali popolnega razpada nekdaj mogočne ce-sarsko-kraljeve Avstrije. Vedno so ji molili oljkovo vejico miru, samo če bi hotela mir skleniti sama zase in se ločiti od Nemčije. Da je navzlic temu prizadevanju staro cesarstvo razpadlo, krivi so bili avstrijski narodi sami : Nemci, ker so hoteli vedno huje daviti in ponemcevati druge narode, Slovani pa zato, ker so se hoteli na vsak način zavarovati za bodočnost pred nemškim nasiljem. Francoska in angleška politika ni i-mela smisla za slovanske zahteve. Njihov nacionalizem uči, da ima v vsaki državi le en sam narod vse pravice, drugi narodi pa mu morajo pokorno služiti ter se udano pofrancoziti v Franciji, poitalijančiti v Italiji, ]>o-nemčiti v Avstriji, porušiti v Rusiji itd. Ker avstrijski Slovani niso kazali ponižnega veselja, se ponemčiti, ampak so raje gledali razsulo ponemče-valne države ter mislili nase, so jim Francozi in Angleži to celo zamerili. Na srečo so zgodovinski dogodki s toliko silo šli preko Evrope, da se Francija in Anglija nista mogli ustavljati ter sta z žalostnim srcem podpisala razkosanje habsburškega cesarstva. Pri tem ne smemo pozabiti pokojnega Wilsona, ki je bil osebno naklonjen zahtevam malih narodov. Tudi on je do zadnjega računal, da se bo dalo cesarstvo rešiti, vendar je zahteval narodom večjo avtonomijo. Trapasti avstrijski generali in nemški birokratje so te zahteve odbijali in tako sami zapečatili konec. Nove države. Zadnji dnevi oktobra in prvi dnevi novembra 1. 1918. so prinesli narodom Avstriji osvobojenje od nemškega jarma. Cesarske dežele so se tako-le razdelile: Iz Češke, Moravske, Slezi je in in severnih delov Ogrske se je ustanovila Češko-slovaška republika; Nižja in Gornja Avstrija, Salcburška, večji del Koroške in Štajerske so pripadle avstrijski republiki z glavnim mestom Dunajem ; ogrska ravan ob Donavi in Tisi je ostala Madjarom; del slovanskih dežela (Koroške, Štajerske in kranjske), Hrvaška, južni deli ogrske ravni, Bosna s Hercegovino in delom Dalmacije, vse to se je združilo s srbskim kraljestvom v novo Jugoslavijo; vzhodni deLOgrske (Erdelj) je pripadel Rumuniji, Trst, Reka in Primorje ter Zadar v Dalmaciji pa Italiji. Galicijo so dobili Poljaki. Obdonavje. Reka Donava, ki je od mesta Passau na Bavarski meji vse tja do Črnega morja plovna za velike ladje, veže večino dežela nekdanjega cesarstva. Reke so sploh najcenejše ceste za veliki trgovski promet. Zato so tudi Čehi skrbeli, da so svoje državne meje potisnili do Donave in so si v bivšem Požunu, ki se zclaj zove Bratislava, uredili veliko obdonavsko pristanišče. Poleg Čehov so na Donavo vezani še sledeči narodi, oz. države: Avstrija, Ogrska, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija. Te države imajo mnogo skupnih gospodarskih stikov in koristi. Nove državne meje so jim zelo v nadlego. Zato že od vsega početka mislijo, kako bi se rešili teh sitnosti, ne da bi spet morali starega cesarja nazaj klicati. Mala ententa. Prvotno so Čehi skušali dobiti v roke ozek pas dežele od Bratislave do hrvaške meje*. Tako bi postali sosedje s samo Jugoslavijo in si odprli pot do morja na Reki. Ta načrt jim je prikri-žala največ Italija. Nato so Čehi osnovali zvezo treh obdonavskih držav: svoje, jugoslovanske in rumunske. Ti zvezi so nadeli ime «mala ententa« (ententa pomeni sporazum ali zveza) v nasprotju z zvezo, ki jo imajo velike države Anglija, Francija, Italija. Namen male entente je bil najprej preprečiti povratek cesarja Karla, drugič pa gojiti stike med članicami. Imeli pa so Čehi še drug namen, o katerem so molčali: hoteli so pripraviti pot novi zvezi obdonavskih držav, v kateri bi bili tudi Avstrja in Ogrska, a glavno besedo bi imeli Čehi. Stvar gre naprej. Velike države Anglija, Francija in Amerika so bile naklonjene češkim načrtom. Francozi ničesar bolj ne žele, da se ob Donavi zopet osnuje močna, velika država, ki bi bila njihova zaveznica proti Nemčiji. Posebno misel i-majo Angleži. Odločno pa bo nasprotovala Italija. Italijanski kapital si hoče podvreči balkanske dežele. Če se pa osnuje ob Donavi močna državna zveza, bo zmagala ona ter se razširila čez ves Balkan. V zadnjem času pa prevladuje francoska politika in italijanska ostaja bolj v ozadju. Prišlo je že tako daleč, da so velike države kar naravnost poslale opomin državam ob Donavi, naj sklenejo med seboj tesnejšo zvezo. Obeta se v kratkem tudi posebna konferenca, na kateri se bo govorilo o ti zvezi. Med prizadetimi narodi vedno bolj pojenjuje prvotna nasprotstvo. Sedaj, ko so vsi Slovani z državnimi mejami zagotovili varnost pred nacionalizmom Nemcev in Madjarov. bodo pripravljeni, pogajati se z njimi o tem, kar je vsem skupno. Madjari so i>a tako stisnjeni od vseh strani, da bodo novo zvezo radi sprejeli. Avstrija je zvezi naklonjena, le borila se bo s Čehi za prvo besedo v zboru. Zelo verjetno je torej, da bomo v prihodnjih letih gledali važne politične dogodke na ozemlju nekdanjega cesarstva. Da bi le bilo vsem ljudstvom v resničen prid in v pomirjenje Evrope! Prvoboritelj v pravi luči. Bravci vedo, da so nas zavezniki Jadranske banke hudo obrekli in smo tir-jali zato zadoščenja. Čakali smo do torka, kakor smo zadnjič povedali. Toda zadoščenja nam niso dali. Kaj naj storimo? Prosta pot je do sodnije. Toda srce nam ne da, da bi klicali Slovenca brata, čeravno je hudoben, pred drugorodnega sodnika. Pač pa smo dolžni, da odkrijemo par kampjonov, kdo in kakšni, da pokažemo njihovo veliko poštenje. Eden izmed mnogih zgledov. Zelo zanimivo je pismo, ki ga je poslal bivši poslanec Šček Virgil dne 13. marca al925. državnemu poslancu Josipu Wilfanu, v katerem ga vprašuje, kako je porabil ljudski denar. Pismo se glasi: „Velecenjeni gospod poslanec! Kakor Vam je znano, doživimo G. aprila obletnico državnozborskih volitev, a še vedno niso dokončani in potrjeni računi. To pa vsekakor ni prav. Skupni volivni odbor, v katerem sta bili enakoštevilni zastopani obe stranki, je med požrtvovalnim ljudstvom nabral precej tisočakov za volivno kampanijo. Ta svota se je razdelila za volivne pododbore za Goriško, za Istro in za Tržaški. Ti pododbori so upravljali izročeni denar in 14 dni po volitvah so morali položiti račun o upravljanju. Goriški pododbor je storil svojo dolžnost, revizorji so našli račune v redu. Istrski pododbor je tudi izvršil svojo dolžnost, dal je račun in nadzorstvo je račune odobrilo. Samo tr- žaški pododbor, kateremu ste Vi glavna oseba, računov še ni sklenil in jih ni predložil v odobrenje. Glavni volivni odbor, v katerem sta bili obe stranki, je dogovorno mene odločil, da pregledam račune. Jaz naložene dolžnosti nisem mogel storiti radi Vaše nemarnosti, da se milo izrazim. Z ozirom na to, da poteče skoro leto dni, odkar bi Vi morali položiti račune, a še vedno tega niste storili, z ozirom na to, da na vsa pisma ne dobim nikakega odgovora, Vas prosim v ra-komandiranem pismu, da storite svojo dolžnost. Kaj bi reklo tržaško ljudstvo, ko bi vedelo za tako Vaše ravnanje? Ali bo še zbiralo denar, ako se tako u-pravljajo z nezmerno žrtvijo nabrane vsote? V upanju, da boste končno vendarle izvršili svojo dolžnost, bivam z odličnim spoštovanjem Šček Virgilij." Ali ste še čuli kaj takega ? In to od poslanca, ki ga je ljudstvo izvolilo. Danes polagajo račune ministri in mežnarji, le mi smo tako nesrečni, da moramo trpeti pod absolutizmom ene osebe. Kdo je dal denar? Ljudstvo v Gorici, v Brkinih, na Krasu, na Tolminskem, v Istri in drugod: od stotinko do stotinke so zbirali, od lire do lire. Vsi drugi so položili že račune: Besednjak in Bitežnik, Gabršček in ce- lo Vratovič, samo Wilfan misli, da smo še vedno v srednjem veku. Prosimo računov, potem pridemo z drugimi rečmi. ZANIMIVOSTI. Po 54 letih pred oltar. Mlad angleški delavec je šel pred 54 leti v Ameriko, ipustivši nevesto doma. Nekaj časa sta si še dopisovala, potem pa je on prenehal. Poročil se je, postal je bogat. Žena mu je umrla, šel je domov in je zvedel, da ga nevesta še čaka. Odbila je razne ponudbe in je čakala samo njega. Tako ga je to prevzelo, da jo je še enkrat zaprosil za roko. Poročila sta se in ona je stara 70 let, on pa nekaj več. Šla sta nato oba v Ameriko na njegov dom. Star iznajditelj. Tomaž A. Edison je obhajal v minulem mesecu 78-letnico rojstva na svojem domu v Fort Mayers, Fla., v polni življenjski čilosti. Pri tej priliki je povedal časnikarjem, da je v zadnjem času odmeril spanju več ur kakor doslej. Zdaj spi dnevno po šest ur, medtem ko je prej spal le po štiri ure na dan in mu je štiriurno dnevno spanje popolnoma zadostovalo. Za zdravje in dolgo življenje SVEŽ ZRAK PODNEVI IN PONOČI. HRAM SE KAKOR PRIRODA ZAHTEVA. PO DELU MIR, PO MIRU ZOPllT DELO. ŽIVI TREZNO, BOJ SE ALKOHOLA, KI JE NAJVEČJI SOVRAŽNIK. SPRIJAZNI SE S ČISTO MRZLO VODO. BORI SE PROTI VSAKI STRASTI. PODLISTEK Dekle z |Wo6evja Sedaj je pa Helgi pošla ..potrpežljivost. «Kaj pa naj bi z. menoj !» jo vzkliknila razburjena. «Ti vendar veš, Ilildur, da sem le uboga bajtarska hči, in to še ni najhujše«. Obe mladi dekleti sta se izmuznili neopazno iz hiše in kmalu sta sedeli na vozu. Helga je vodila voz in ni čuvala konja, temveč je pognala v dir. Obe sta molčali. Ilildur je sedela din gledala Helgo. Videlo se je, da so nad njo ne more dovolj načuditi in da bolj misli nanjo, kot na kaj drugega. Ko sta prišli v bližino posestva, je Helga predala vajeti Ilildur. «Sedaj se moraš sama peljati tja, Ilildur, in govoriti z Gudmurulom. Čez nekaj časa pridem jaz za teboj in bom povedala zgodbo o nožu. Ne smeš pa omeniti z nobeno besedico, Ilildur, da sem te jaz šla iskat«. Gudmund je sedel v hiši v NemLundi poleg matere Ingeborg in je govoril z njo. Nekoliko proč jo sedel oče ter kadil. Videti je hiil zadovoljen in ni spregovoril besede. Bil je gotovo mnenja, da bo sedaj šlo vse, kakor more, in njemu ni treba posegati vmes. «Rad bi vedel, mati, kaj bi rekla, ko bi dobili Helgo kot snaho«, je rekel Gudmund. Mati Ingeborg je dvignila glavo in z odločnim glasom odgovorila: «Vsako snaho bom sprejela z veseljem, če bom le vedela, da te ima tako rada, kot mora žena ljubiti svojega moža«. Komaj je to pregovorila, so zagledali Ilildur, Erikovo hčer, ki je baš zapeljala na dvorišče. Takoj nato je vstopila v hišo din je bila vsa drugačna kot sicer. Ni vstopila v sobo na svoj navadni, samozavestni način, ampak je bilo skoro videti, kot da hoče ostati pri vratih kakor beračica. Vendar je stopila naprej ter podala roko materi] Ingeborg in očetu Enlandu. Nato se je obrnila h Gudmundu. «Rada bi govorila s teboj par besed«. Gudmund je vstal in šla sta v čumnato. Ponudil ji je stol, a ni sedla. Bila je vsa zardela od zadrege, počasi in plaho so prihajale besedo preko njenih ustnic: «Bila sem--------------da, mogoče je bdflio pretrdo, kar sem davi rekla«. «0, tako nenadoma smo to s tom napadli«, je rekel Gudmund. — Bila je še bolj rdeča in osramočena, «Bolje bi morala premisliti. Lahko bi -----------naj bo — —». «Je že najbolje tako, kot je, Hildur. Ni več treba govoriti o tem; toda lepo je, da si prišla«. Pokrila si je obraz z rokami, globoko je zasopla, da jo bilo podobno hitenju, nato pa je zopet dvignila glavo. «Ne», jo rekla. «No gre. Nočem, da bi mo smatral za boljšo kot sem. Nekdo j® prišel k meni tor mi, povedal, da si nedolžen. Svetoval mi je, naj hitim se®) da ho zopet vse poravnano. Ne bi t* smela povedati,, da vem o tvoji nedolžnosti. Zakaj potem no bi toliko upošteval, da sem prišla. Sedaj pa h rečem : želela bi, da bi sama prišla na to miisel. Pa ni, bilo tako. Vendar se® ves dan hrepenela po tebi in želela, da bi moglo zopet hiti vse dobro med nama. Pa naj bo, kakor hoče; hočem tl povedati samo to, da se veselim, da s* nedolžen«. «Ivdo ti je to svetoval, Ilildur?« j® vprašal Gudmund. — «Tega ne sme® povedati«. «Čudim se, da kdo ve. Očo je baš sedaj prišel od župana. Brzojavili je v mesto. In prišel jo odgovor, da so našli pravega krivca«. (Konec prihodnjič)' Kmečko-delavska zveza Proti davku na kmetske hiše: dva rekurza. Poziv slovenskemu ijudstvu. Prijeli smo od sot,rudnika z dežele sledeči poziv, ki ga rade volje priobčujemo. Dokaz je, da smo na pravi peti in da ima „Mali list” krepke korenine v mnežicah našega, ljudstva. Slovenci ! „Mali list” je bil ustanovljen z namenom da bo tudi nižje ljudstvo ime- lo glasilo, v katerem bo lahko izražalo svoje misli in želje. In tako se je zgodilo. A ljudem, ki niso imeli čiste vesti, ni bilo to prav; zagnali so krik : d vaj pa je tebe treba bilo?” Ni jim bilo všeč, da bi jim kdo odkrival karte m mešal v njihovem loncu. Iz narodno-ka pital ističnega tabora so kri-'&li: „Ta list ni naroden s” Komunisti so trdili: „Ni za delavca !” Fašistov-sko glasilo v slovenskem jeziku je vpilo : „Protidržaven je !” Slovensko ljudstvo 1» se je vkljub vsemu nasprotovanju oprijelo glasila, ki zastopa njegove pravice in koristi. Naga dolžnost. ..Mali list” ne spada med take, kateri imajo razne zahrbtne podpore od vlad, bank in kapitalistov, da ]>otem Ogovarjajo njihove koristi. Zato pa je dolžnost nas revežev, da svoje glasilo sami vzdržujemo in podpiramo, da bo vsekdar neodvisen in prost na vse strani, da bo lahko vsekdar odkrival res-; nico na desno in na levo. Mi nočemo Politične diktature i Mi hočemo, da i-mej tudi kmetič in delavec glas pri odločevali ju o javnih gospodarskih in političnih rečeh. Zato pa moramo vstraj-»o podpirati svoje glasilo «Mali list», 'da ipostane velik in močan. Zbirajte doneske. Vsak zaveden bravec naj daruje za -nMali list” svoj prostovoljni dar. Kdor ima malo, kaj malega, kdor pomore več, kaj več. Vsak vinar pride prav in se obrača zopet v korist tistemu, ki ga daruje. Trgovci, podpirajte „Mali list” ■s prodajanjem. Kmetje, naročujte se nanj; če ste že naročeni, pridobite še druge, da se bodo naročili I Delavec, či-taj „Mali list” in presodi, da je ravno tako tvoje glasilo kakor kmetovo! S tem pozivom otvorimo podporni sklad za razširjenje „Malega lista”. Živel „Mali list”. Le pogumno naprej po Pravi poti ! Jarca. Darom: A. Jurca 10.— lir; N. N. 1.60. Upravništvo se zahvaljuje za ta po-2iv, ki prihaja iz ljudstva samega. Z ozirom na narastle tiskarske stroške je Poziv prišel o pravem času. S hvaležnostjo se pozivu pridružimo in bomo objavljali v listu vse poslane darove. Nata p oita. Ljubinj. Prepozno dospelo. M. C. Topole. Obrnite se na «Konzulat S H S» Trst. Piazza Venezia 1. Vabilo na javni ples. Mali list ne bo ljudi gonil na ples, ker ples ni kulturno delo. Kar z bobnom jih skličite. Paketnim ljudem pa svetujemo, naj gredo naje k popoldanskemu blagoslovu v čerkev. Beltschitsch.' Prejeli' smo Vaš protest Proti pačenju jezika z nepotrebnimi tujimi besedami. Strinjamo se z Vami. Mi ^ trudimo vse povedati kar moč po slovensko. Zato nas pitajo s «škodljivci», '! hrbet v usnje, platnice v imitirano usnje, zlata obreza 35.— Ur. Naroči se v «KatoIiški knjigarni« v Gorici. Nove šmarnice Pred 1. majnikom izide knjiga o Mariji. Razdeljena bo v 31 poglavij, tako da bo služila tudi za šmarnice. — V Mariboru so že išle nove « Šmarnice ». — Naročite knjigo v « Katoliški knjigami » v Gorici. Katoliška knjigarna v Gorici Montova hiša. Medmestni teleion 253. Tekoči račun na poiti 11-543 in pri Zadružni zvezi v Gorici. Knjigarna, papirnica, svečama, zaloga devocionalij. — Na debelo in na drobno. ljubljanska kreditna banka podružnica u Jrsiu: Yia XXX Ottobre 11 Brzojavni naslov: Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 PodruZnlce: GORICA, Brelice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Melkovli, H. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. ' . ‘ . Centrala v Ljubljani DelniSka glavnica in rezervni zaklad: 80.000 000 dlnara ------------ Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v Lirah in v Dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daja v najem varnostne pušice (SAFIiS) ►o-OSO-o* Blagajna je odprta od 9% do 12,^ in od 14v2 do 16 ure. * ■i ti ■imillllllil!llllllll!!llll!llll!lltllll!!!l!llll!ll|||||||||||ll||||||||||||||||||lif|||||||||||!lllllil|||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||III||||||||il|l! " ~ - — (Utoij«, sočivja In cvetll.c Veli- I ka isbera cvetju za vrle, soba« g SEMENA na f.t.d. Čebulci dalij, tuberoZi begonij, glndlvl l.t.d. Zemlja in gnojila v več vrstah. 1 H Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko Im vrtnarsko podjetje 5 H. GERMAN • TRIEST1 I | Via Michelangelo Buonarrofi 718 • prodajalna Via Roma 3, TeK 12-49 f milnim iiiiiiihiihiiiiiiiiiiiii ......................................... ZobozdravnišHi ambulatorij Zobotehnik Miljutin Godina TRST Via Genova st. 13 prvo nad. od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 — ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR Diazza Garibaldi Z. L a. Tel. 3-29 l.itiiiia tovarna m delavnica. Prodaja. kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA- TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in nn deželi, župnim, občinskim im šolskim ur« dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem ir. zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založb* Vedeža,Kleinmayerjeve ital.-slor. slovnice, slov.~italijanskega in it«l.'slovenskega slovarja. —Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige. D£ R, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternoili 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni* ter negovanje kože, perfekcijoniran> na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop- [ Zobotehniini ambulatorij j | Egidij-a Schifflin a f Trst, Via Settefontane it. 6, I. nadstr. je odprt nadalje kakor doslej * Čevlgarnica FOJtCESSIJV Odlikovanja v Parizu in Genovi 192 4. z Veliko premi/o« diplomo in Z-lato svetinjo Trst Via Caprtn 5 prt Sv. Jakobu Trst s * d 3 ’B 3? o « -S § * * « g £ * s ■« ;g s s g > ’C S .s O S h " 8 * S £ g E I » a, B * - * -i u 5 ? ® M > 'g Slovenci! Kupujte samo prt Forcessinuf