VOJNI PRIZOR IZ DŽUNGLE A mer i kanci v str a ia jo v Salernu PO SEST IN POL DNEVNIH BOJIH P0L02AJ BOLJŠI - Glavni zavezniški stan, Afrika. — Tekom zadnjih šest dni se je bila na obrežjih zaliva pri Salernu ena najhujših pa tudi i ena najvažnejših bitk med četami ameriške pete armade in j nemškimi silami. Invazija na tem kraju nikakor ni bila lahka, j pač pa povezana z največjimi težkočami, ki si jih more misliti. Obrežje južno od mesta Salerno doli do Akropoli, kar je kakih 70 milj, leži v nižavi ob morju. V notranjost pa gre v trikot. Toda to nižavo ni mogoče invadirati in zavzeti če se ne kontrolira mesta Salerno in na jugu mesta Akropoli, ker od tu tečejo prometne zveze. Strate-gičnega pomena torej je, da mesto Salerno je treba vzeti naj prvo, da se dobi v roke prometne zveze, pa tudi pota, ki vodijo v notranjost italijanske celine. Mesto Salerno pa leži pod vznožjem hribov in gora, s katerih gleda proti morju vse polno sovražnih topov, ki lahko usodno bljujejo ogenj na nasprotnika, ki sili na celino. Prav to se je godilo te dni pri Salernu. Ameriške čete pete armade pod vodstvom generala Clarka so invadirale mesto in istega uspešno zasedli. Tudi doli v ni-žavah sq uspeli z invazijo. Toda izpostavili so se sovražnim pozicijam v gorah. Nemci so vrgli, kakor se računa do pet svojih najboljših divizij, to jpp okrog 75 do 80 tisoč mož, v ugodne gorske pozicije. Razvil (Dalje na 6. strani) ZAVEZNIŠKI PROBLEM Z BALKANSKIMI GERILCI Odkar se je Italija podala, se patriotske čete v Jugoslaviji in Grčiji kar ne morejo več krotiti. Ta nestrpnost je resen problem za Zaveznike. UPANJE NA INVAZIJO BALWKM IN DRI ICE • Temnopollni domačini si zaiisiMjo ušesa, kadar začne veliki protiletalski top streljati na japonske aeroplane globoko ▼ notranjosti džungle na Guadalcanalu. Domačini, ki jih vidimo na sliki, so pomagali obrežnim stražnikom pariti, kdaj bi se približalo kakšno sovražno letalo. NOVI ODBOR HRVATSKE BRATSKE 2AJEDNICE r Chicago, 111. — Šesta konji i ~ ... " " vencija Hrvatske Bratske Za-Ankara, Turčija. — Nepotrjene vesti so že včeraj omenja- j jednice, ki se je vršila v Chica-i a so An&leži zasedli dod^Vanpškp ntnlfp lri on i i Vi i m /ali An. ''_: *__1.1 _ i. : _ PARTIZANI ZAVZELI .?VA — Syracuse, N. Y. — Direk- j London, Anglija. — Jugoslovanski partizani so zadnje dni dosegli tri važne uspehe proti j le, da so Angleži zasedli dodekaneške otoke, ki so jih imeli do- gi in je zaključila te dni je iz-|tor vojnega informacijskega u-j nemškim in hrvatskim kvizlin" sedaj Italijani, in da so se slednji podali brez odpora. Živahna volila za bodoča štiri leta sle- ;radjJ Elmer Davis, je v govoru jškim četam, katere so mislile. | aktivnost zavezniške mornarice ob palestinskem in sirskem obrežju kaže, da se nekaj po-f sebnega pripravlja. Deveta angleška armada, ki se nahaja tik turške meje v Siriji je pripravljena že več tednov. Na znanje je treba vzeti še to, da so jugoslovanski partizani in gerilci zavzeli več dalmatinskih obrežnih pozicij, odkar so se Italijani brezpogojno podali. Italijani izročajo gerilcem orožje in tako so slednji prav dobro oboroženi. Nekateri celo namigujejo, da znajo še celo Italijani pomagati in sodelovati z gerilci proti Nemcem. Prilika za invazijo je torej zdaj ugodna radi omenjenih pozicij. Hrvatski krogi celo trdijo, da je Split že več dni ppd kontrolo partizanov, kar seveda ni uradno potrjeno. Z ruskih front se poroča o nadaljnih uspehih. Rusi so pro- deči odobr: jP*ed zvezo izdajateljev v Newjda bodo zaVzele važne pozicije John D. Butkovič, predsed- iYork državi izjavil, da časni-'na dalmatinskih otokih, ko so nik; John P. Ladesič, podpred- karj\ naJ P»zUo, kake naslove j Italijani odložili orožje. Najno- : sednik; Anton Derkos, tajnik; daJej° vojnim novicam. Našlo-'vejša poročila omenjajo, da so^ Vinko Vuk, blagajnik; Johni™ morajo biti taki, da ne zava- j partizani zavzeli tri otoke in Kovač, bolniški tajnik in za W° m da ne ustvarjajo preve- sicer otok Hvar, Vis in Brač. urednika hrvatskega dela Za-:llke*a navdušenja, kot da je Omenja se tudi, da so partiza- jni razorožili dve italijanske di- — Belfast. Irska. — Nemški I Vi*!je in sicer loml>ardijsko in so v letu 1941 j3081(0 dizivijo, ki ste se obe po- milj. drli zadnje tri dni za več kakor i«*-«*^«« - m " 7""—' 12 milj naprej proti zapadu. Od i^dničara Filip Vukelič, dose-; 2ma*a ^ dosežena. Kijeva pravijo radio poročila danji urednik Jugoslovanskega __ Belfast so Rusi le še okrog 65 milj. Od Glasnika v Chicagi. Urednik zračni SQ y jetu 1Q41,------------ ... _ _ reke Dnjepra pa le še okrog 35 Reškega aeia zajedmcarja poškodovali v tem mestir 56 - partizanom. To je dalo pa je izvoljen Michael J. Hor- 622 kakor to poročat ^.'partizanom precej orožja in „ . .... ... v am Grant, irski minister za do- , s tem bo zdaj tudi ------------------------------- Na konvenciji je bilo vec mače zadeye Izmed tefc . dalmatinsko otočje in obrežje uspehe. Pripravlja pa se skrb- strank, j ,Q S20Q hi§ popolnoma še. no tudi na Daljnem vzhodu Protl. Butkoviču je bila velika,nih> druge več manj raZ(Je ofenziva v večjem obsegu proti ^Poz^ ki jo je pa premagal. je in poškodovane< Japoncem. Zgubil pa je borbo dosedanji; Zračni napadi na Nemčijo in urednik Zajedničara Milan Pe- — Stockholm, Švedska. — njena mesta^se v presledkih na- Va.k' ki bil urednik glasila : Tukajšni list "Daglight Alle- V Tihem morju imajo zavez- wath- daljujejo. dolgo vrsto let. MUSSOLINI PROGLASA NOVO FAŠISTIČNO VLADO London, Anglija. Mussolini proglas, v katerem pravi: "Vsem zvestim tovarišem Italije! "Danes 15. septembra v 21. letu fašistične »dobe zopet pre vzemam vrhovno vodstvo faši- handa" je objavil vest, da bodo naziji v kratkem umaknili svoje sile iz Finske in da bo Finska sklenila mir za vsako ceno, kakor je to storila leta 1939 in stične Italije." Proglas je podpisan po njem. Zgornjemu proglasu sledijo štiri točke nadaljnega proglasa: 1. Aleksandro Pavolini je imenovan za začasnega tajnika fašistične stranke, katera se bo od sedaj za naprej imenovala: Republikanska fašistična stranka. 2. Vse vojaške, politične, u-pravne in vzgojne oblasti, ki so bile odstavljene po Badoglijevi vladi naj zavzamejo zopet svoja mesta in funkcije. 3. Vse edinice somišljenikov fašistične stranke naj se obnovijo in naj bratsko sodelujejo z nemškimi vojaškimi oblastmi in silami in naj se z njimi vred POLICIJSKE URE NA DANSKEM Stockholm, Švedska. — Nemške okupacijske oblasti so raz-11940. Glete te zadeve je bil pogasile, na Danskem policijske klican domov v Nemčijo na po- --ure. Nobena oseba se brez do- svet nemški general Dieti, ki V sredo 15. septembra je izdal Benito voljenja ne sme pokazati na u- poveljuje Nemcem v Finski. lici med 9. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Nemci izjavljajo, da so — Kairo, Egipt. — Poroča primorani v to radi naraščanja se' da so angleški častniki v sti-________ sabotaž od strani danskega pre- ku z grškimi gerilci in jim po-;kj m^ misHtfna invazijoBal- --—-— bivalstva. magajo voditi sabotažo na več;kana ^ borijo proti skupnemu sovraž- — o krajih. Tako n. pr. so angleški odprto za invazijo o,d strani zaveznikov. -o-- UDAR NA OTOČJA PRIČAKUJEJO Carigrad, Turčija. — Diplomatski uradi namigujejo, da bodo zavezniki najbrže vsak čas udarili na otočja v severno-vzhodnem Sredozemskem morju. Dodekaneške otoke bodo najbrže zasedli Angleži. Ker so tam Italijani ne pričakujejo nobenega dopora. Težje pa bo z grškimi otoki, ker na teh so Nemci. Strategične otočne pozicije je treba iztrgati osiščnim silam preje, nego bodo zavezni- niku italijanske zemlje. OTROŠKA PARALIZA SE SE častniki z grškimi gerilci raz- j ČEŠKA ARMADA V RUSIJI 4. Za narodno varstvo naj se ŠIRI dejali progo med Solunom in j London, Anglija. — Radio zopet ustanovi prostovoljno fa- Chicago, 111. — Zdravstveni Atenam. poročilo iz Moskve poroča, da Šistično milico. mestni urad poroča, da se je po- i __ London Anriiii _ Na 30 Cehi organizirali in tranlrali Strankinim voditeljem Mus- javilo zadnje dni 33 novih slu- Nizozemske ' ie zaČGi0' mani Posebno češko armado, ki je iz- solim naroča, da naj pazno pre« čajev otrpske paralize. Med te- kova^i DaD^Ta Zr^ko lfk^ borno oborožena in bo vsak čas gledajo m preiščejo, kako so se mi je 1 smrtni slučaj radi pa- | - - - »loo+ftmlo —'--'-- vino, ki jo hoče obnašali člani stranke ob pre- ralize. V Cook okraju je bilo ^ w* j i i vratu, to je bil on odstavljen doseda j 172 slučajev s 16 smrt- ;^^dobnt od oblasti posebno od vlade. Izdajalce se naj Inimi slučaji: V Chicagi v mestu Vec ^ov m pubh- eksemplarično kaznuje. pa je bilo 656 slučajev paralize i ^ Prenehal°. lzha^atl Mussolini je bil strmoglav- j s 61 smrtnimi slučaji. Tadl Pomanjkanja papirja. ljen z vlade 25. julija po kra- -o---New York, N. Y._Pro- kdo naročiti naat°Pila na ruski fronti proti Nemcem. Kako številna je če- ška armada poročilo ne omenja. 80 ITALIJANSKIH LADIJ V ZAVEZNIŠKIH ROKAH .. _ , . a • m , | , --------------1 Alžir, Afrika. — Vseh itali- Iju Emanuelu in maršalu Bado- BOLHE NA NIZOZEMSKEM iizvodnja časopisnega papirja v janskih ladij, ki so se predale gho. Zdaj zgleda, da bo nasta- London, Anglija. — Tajna Kanadi in Združenih državah zaveznikom je dosedaj skupaj la med kraljevimi pristaši in radio postaja na Nizozemskem |je tekom prvih osem meseecv v 80 vseh raznih vrst. Angleški .pristaši Mussolinija civilna voj- je objavila včeraj šaljivo vest, i tem letu za 382.047 tonov niž- krogi pravijo, da je še okrog na v Italiji. Mussoliniju je dal da so se na Nizozemskem zare- ja, kakor lani. V odstotkih 50 ladij, ki se nahajajo na od-zavetisce Hitler najbrže v dile poleg nazijev tudi bolhe,111.1% nižja od lanske proiz- prtem morju in se še niso pre-Berchtesgadnu na Bavarskem. < pred katerimi trpi vsa dežela. Jvodnje v istem času. ~ dale i • v > 1 ' ' ' Problem za Zaveznike Washington, 10. sept. _ Zavezniški strategisti imajo te dni med drugimi problemi tudi naslednji zelo kočljiv problem, namreč kako preprečiti, da ne bo Balkan, "evropski sodček smodnika," prezgodaj eksplodiral. Vžigalni kos vrvice, ki je vtaknjena v ta smodnik, je bil že prižgan, ko se je podala I-talija. So že prišla poročila, da so se sestali vojni odbori pri satelitnih nemških narodih. Ta poročila smatramo tukaj za zunanja znamenja razburjenja med njihovimi vladnimi krogi, in velikega nemira med njihovimi ljudstvi, ko so morali priti do spoznanjaT da še borijo na strani, ki vojno izgiibila. Pravočasni nastop Lahko torej pričakujemo, da se bodo prihodnji novi razvoji v Evropi najbrž pojavili pri enem ali jirugem naslednjih narodov — v Rumuniji, O-gerski in Bolgariji — ali pa v dveh zavzetih državah — Jugoslaviji in Grški, ker ie naravno, da se je cluh upornosti zadnje dni tam silno ukrepil, v veri, da se dan obračuna približuje s hitrimi koraki. Iz vsega tega je nastal za Zaveznike težak in kočljiv prohlem, kako imeti nad vsemi temi silami nadzorstvo, da ne bo nikjer zavrelo, preden nastopi pravi čas. Kako Zavezniki poskušajo vse to urediti, lahko razvidimo že iz navodil, ki jih je po radiu podal Jugoslaviji in Grški general Sir Henry Maitland Wilson, zavezniški poveljnik za Srednji vzhod. Omenjema deželama je naročil: "Čakajte, kdaj vam damo znamenje za sploš-ni upor!" Povedal jima je tudi, da ura oprostitve še ni prišla. Treba je krotiti patriote Cilj zavezniške strategije za Balkan je zaenkrat v tem, kako zadržati gerilce in sile revolucije, da ne bodo potra-tili svojih moči, preden bosta vojski Anglije in Zedinjenih držav pripravljeni, dati jim pomoč. Zaenkrat je še problematično spravljati čete na Balkan v zadosti velikem številu, in dokler tega ne bo mogoče, je najboljše za gerilce, da čakajo, drugače bodo samo poslabšali položaj zase in za zavezniško vojsko. ! taborišču v Ameriki. Fant je doma iz Štajerskega. Podrobnosti ne smemo priobčiti, vidi se pa, da so Nemci pobrali tudi slovenske fante in jih vtaknili v svojo vojsko. Poročilo iz Hrvatske London, 9. septembra CONA) — Hrvaški politični predstavnik je danes izjavil tukaj, da okupacija Dalmacije hrvaškemu kvizlingu Paveli-ču ne bo prinesla simpatij v narodu — "obsojen je, da izgine kot je izginil njegov bivši mojster Mussolini" . . . „ Juraj Krnjevič, predstavnik hrvaške kmečke stranke in d* pred kratkim tudi podpred- Nemci vpoklicali slovenske fante Chicago, HI. — Uredništvo našega lista je dobilo v roke pismo nekega slovenskega fanta, ki je bil kot nemški vojak ujet v Tuniziji in se zdaj nahaja v nekem ujetniškem aristvu, je dejal: "Kar Pavelič danes počen-| ja na jadranski obali, so le čini obupanca, ki dobre ve, kaj ga čaka." "Hrvaški narod se raduje I radi padca imperialistične I-talije in se pripravlja na odločilni trenotek, katerega je pričakoval, odkar je bil Rommel poražen v severni Afriki." Pavelič je dal svoji od Nemcev kontrolirani in pokorni armadi povelje, da vpade in zasede dalmatinsko obalo, ki se :je prej nahajala pod italijansko okupacijo. Kvizlinški hrvaški vodja je v pogledu te zadeve zavzel stališče, da hrvaške čete v Dalmaciji odvzamejo Italijanom ozemlje, katerega so se j bili polastili po krivem, na tatinski način. Krnjevič je dodal: "Hrvati vedo, da bodo po dolgih letih trpljenja in nesigurnosti pod nasilnimi režimi vendar enkrat dosegli cilj svobode. Radi tega pa so tudi pripravlje-I ni v tem zgodovinskem trenot-ku storiti vse, da olajšajo zavezniške naloge v sredozemskem prostoru." Iz Slovaške i I London, 4. sept. (ONA) — Cehoslovaška časniška* služba poroča danes, da se je 15.-000 slovaških vojakov ta teden uprlo, ko so dobili povelje, da oblečejo nemške uniforme in odidejo v Nemčijo kot proti-avionski oddelki. Do upora je prišlo v Trnavi. v centralni Slovaški. General Catlos, vrhovni poveljnik na Slovaškem, je poklical fc nekega taborišča v bližini SS-če-te, da vstajo zadušijo. Izbruhnili so krvavi boji, v teku katerih so bili uporni razoroženi in poslani v Nemčijo. Poročilo pravi, da so izginili brez sledu. Slovaška vlada, ki se boji javnega mnenja, odklanja odgovornost in pravi, da je general Catlos kot vojaški poveljnik posebno kriv tega incidenta. ZMAGO AMERIKE S KUPOVANJEM VOJNIH BONDOV! ŠTEV. (NO.) 137 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., PETEK, 17. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1943 MAmerikait8ki Slovenec" OBLA tE 52 LET ZA 8VOJ NAROD AMERIKI. LETNIK (VOL.) LII. KUPUJTE VOJNE BONDEJ tran AMERIKANSKI SLOVENEC s* ».Petek, 17. septembra 1943 AMPRTV ST flVFNFT 1 prostosti pridobila. Ali naj Amerikanci kot državi ja-1LJO, 19. SEPTEMBRA, da 2 AWLniIiA«OJ\l OIjU YIj«LiU L. najdemokratičnejše dežele na svetu to dopustimo? vr«d pomagajo povzdig em a. olwmmhi The firat. tvnA tka OLdest Slovene XTi'lr^o*. ir» ™VnK tip Tisi V tei Vflmnanii fn^f iAim Vrti- mti praznično dn( Prvi in najstarejši slovenski i Ziflt v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja rsak ioxek in paltk. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. , iT&T&v uredništva in uprave: 1849 W. Cerroak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za 0ol leta .. Za 4etrt leta Naročnina: „..$4.00 „ 2.00 1.25 Za Qiicaga, Kanado In Evropo: Za celo leto_______________$4 50 Za pol leta __:--2.25 Za trt leta-----------------1.50 _is_m_ Newspaper in America. Established 1891 The first and the Oldest Slovene Nikdar in nikoli ne. Zato pa V te j kampanji tretjega voj nega posojila vsi na plan. Vsak kdorkoli more naj prispeva največ kar more, da bo cilj te kampanje 15 bilijonov dolarjev čimpreje dosežen. Delujmo v tem duhu in pomagajmo svoji deželi do zmage! r Issued every Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Phone: CANAL 5544 iMM*«M*l(MM«ltU*M*M*lt(«»M«M(t«MU«*»*MMH««M«««MM«(MMM«»«f Subscription: For one year ------------- For half a year _ .$4.00 . 2.00 . 1.25 For three months----------- Chicago. Canada and Europe: For one year....................$4.50 For half a year---2.25 For three months____________1-50 POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so prošenL da dopisa pošljejo vedno malo praj*. kakor sadaje ura predno je list saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prej sni leden. Za petkovo številko pa najkasneje do trade jutra. — Na dopisa bras podpisa sa na osira. — Rokopisov uredništvo na vrača. ) Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ ATLANTSKI CARTER Dne 14. avgusta leta 1941 sta predsednik Roosevelt in angleški prvi minister Churchill objavila znamenito izjavo, Frank, Mre' J Tlm" M je dobila ime "Atlantski carter". Oba sta jo podpisala in brozich>" Mrs. 'A Lenich, Julia jo označila kot izjavo načel in namenov za ureditev povoj- Baraga (Nasaeth) iz Hibbinga, nega sveta. Trideset narodov, vštevši Sovjetsko Rusijo, Franku Smoltz, Koščakovim je podpisalo to izjavo. Ta znamenita izjava je postala sestram, Mrs. w. Rus, Anton program vseli Združenih narodov v tej borbi proti osišču, Pakiz ml-ter sPloh vsem> ki so ki se bori za svoj "novi red", ki je Hoznan kot totalitarno ^kaj pripomogli k uspehu, j v v , Zahvala gre tudi našemu zupa- suženjstvo ošabnemu nemstvu. ^ nu John Gorniku mU ki nam Atlantski carter je središče vsega programa Zdruze- Je šei tako iepo na roke. nih narodov. Zato se nam zdi, da bi morali Združeni na- Sedaj se pa podam k novi •odi temu programu vsekakor posvetiti več pozornosti ob cam naše naselbine — sicer so ljegovi drugi obletnici in ne pozabiti ga kakor kako na- bolJ žalostne — na^mreč za do-adno dnevno izjavo. V Atlantski čarter je treba poživeti jl*^™?^ ^fdo živ" dne s svojo prisotnostjo. Naj ne manjka nikogar, ki se more udeležiti tega zgodovinsko važnega dogodka v naši naselbini. Anna p. Krasna, ta j. Zdr. društev. -o- Članstvu jpo-ss št. s Chicago, 111. - Vsled sklepa zadnje seje postojanke štev. 8 Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora, se bo vršila prihodnja seja v ponedeljek, 20. septembra 1943, v SNPJ dvorani, Lawndale Ave. in 27. ce- <«»t*Mi*tM**i»**MMM«**M»M«*MMMitMn»««nMMMMMtt#MM((t«»tMt*j sta. Pričetek ob pol osmih zve- ST. SGT. LOUIS KNE PADEL! sta oba naša tukajšnja zbora, čer* ZA DOMOVINO I "Slovan" in "Domovina". Po- ChUholm, Nfinn. Dolžnost me veže, da se za hvalim listu Amerikanski Slovenec za priobčitev mojega dopisa in vabila k 19. redni konvenciji Ameriške Jugoslovanske Zveze, nadalje^obČinstvu za lepo posetitev na večernem programu, kuharicam za fino večerjo, vsem prodajalcem vstopnic, dekletom stenografi-jam za točno delo, evelethskim in pevcem, posebno leg tega bo nastopil operni pevec Tone Šubelj, ki nam bo brezdvoma ob_tej priliki podal leaj izrednega. Nastopili bodo seveda tudi naši "Tamburaši" pod vodstvom Mr. I. Gerjovi- Eakor je že bilo objavljeno, bo naš tenorist Tomaž Cukale priredil veliki in zanimivi koncert v nedeljo 31. oktobra, v Ameriško-češki dvorani in polovico čistega prebitka je obljubil naši pomožni akciji in škofa in par drugih škofov in velikega Števila duhovnikov in občinstva. Prt tej priliki so govorniki tudi par smešnih povedali, češ, odkar je bil Msgr. Sweeney imenovan in namenjen za Hawaii, drugega ne je, j kot pineapple, pa tudi ukulele | že dobro igra. Ravnokar pa Rojakinja umrla berem v tukajšnjem listu The Johnstown> Pa< __ Zjutraj Monitor po kakšni nevarni 1Q sept je preminula v Memo_ poti je šel skof Sweeney letos Hal Hospital Jo8epina Gačl birmat, in sicer v kolonijo go- nik y starosti 69 let Pokojna bavcev na otoku Malokai To je bi]a doma od gv Rriža na je tisti kraj, kjer je deloval i)olenjskemf v Ameriki pa je in trpel apostol gobavcev Fa-jbivala Qd leU 19Q2 Zapušča ther Damien, čigar ostanke so žalujočega soproga Franka, pred nekaj leti poslali z dovol- jveč ginov ^ hčera ve- ynu_ jenjem ameriške vlade v nje- koy Bila je članica fare 8V Te_ govo rojstvo domovino Belgi- rezije> VZQrna žena in mati jo. Krsta, ki je bila strogo za- \m&g ~ spomin> preostalim pa pečatena, je ležala v tukaj- izrekamo naše iskreno sožalje. šnji katedrali tri dni, in mno- _ go vernikov je prišlo počastit zemeljske ostanke tega svetnika. Sedaj se nahajajo pri nas} Tužna vest " San Francisco, Cal. — Dru- cha. V duetu bodeta nastopili!SANSu v Podporo. Vsled tega Miss Dorothea Gerjovich ini->e naša dolžnost, da mu pn tej Miss Jennie Patelli, kateri bo Prireditvi vsestransko pomaga-spremljala na klavirju Miss mo' zatorej naj nihče ne zamu-Ruth Kepic. *! 4 *** se udeležiti te seje. Bratski pozdrav, * John Gottlieb, tajnik. -0-- VSI ČLANI IN ČLANICE KLUBA LJUBLJANE POZOR! Chicago, III. Vsem članom in članicam Kluba Ljubljane se sporoča, da se bo vršila v ponedeljek večer 20. septembra ob 8. uri zelo Mr. Leo Zakrajšek, in podpisa- važna seja v cerkveni dvorani na bo spregovorila nekaj besed. sv- Štefana. Vsi so prošeni, da Predsednik odbora za Spomin- se seje prav gotovo udeleže, sko tablo, Mr. Charles Vajdič, kakor tudi vsi ostali Slovenci, Program tevažne proslave bi ne bil popoln brez naše mlade pevke Ann "Kepic, ki mi je osebno obljubila, da privede s j seboj tudi Olgo Turkovich-Christie, kar pomeni, da bosta peli skoro gotovo v duetu in posamezno. Kaj obsta podali, se pa pridite sami prepričat. Govornik na programu bo častiti g. Joseph Čagran, OFM. žino Savnik je zadela huda ne-Smo zelo veseli, da nas včasih | sreča. Komaj pred par tedni se kdo obišče iz vzhoda. Father'^ »fi^udil mrtev na ulici, od Josephu kličemo: Dobrodošli! • kaP* zadet, Martin Govednik, Tudi Brat Antonin se je samski, brat Mrs. Savnik. Pred mudil pri nas. Imel je dobro več Jeti ie no*° zgubil. Doma srečo to pot! ljudje so mu šli Je bil iz Suhora. zelo na roko, in precejšnje | Sedai' ko to Poročilo pišem, število novih naročnikov je Pa ležl na mrtvaškem odru Mi- _ dobil, tako da se je sam čudil. hael Savnik, soprog omenjene "Pred leti nisem mogel nobe- J*rs. Savnik. Doma je bil iz nega novega dobiti," je re- Štajerskega, Bolehal je več me- ' kel, "a letos, ko sem naj-|secev-- Poleg soproge zapušča manj p r i č a k o val — ker ipet že odraslih otrok. Naj mu, naši ljudje kar jih je iz stare ibo ^hka tuJa zemlja, ciružini domovine gredo hitro eden za Pa na®e sožalje. — J* B. j V to smer je treba ljudstva iz- ljenje prvi tukajšnji Slovenec, kroviteljstvom katerih se je boste čuli na seji. Ne pozabite osnovala cela stvar in v področ- in ne prezrite tega povabila, je katerih tudi spada Odbor za Pokažimo se, da smo še živi in loeno vero m zaupanje. „ ~ __ ^ ~ sin 3poštovane ter priljubljene »braziti in jih poučiti o velikem pomenu te velike izjave.; družine Kne-ove. Staff Sargent |V tej izjavi so temelji, na katere bo povojni svet zidal svo- Louis Kne je padel v boju na jo bodočnost. Edino na temeljih Atlantskega čarterja je Kitajskem dne 24. avgusta; bil mogoča boljša bodočnost zlasti malih narodov, katere so je star 25 let in je služil kot le- •jdoslfej tako radi izkoriščali in zatirali večji narodi. Zato je talec, v bombniku. Pokojni Loj* hladnost in brezčutnoštfffo1 Atlanskega čarter ja Velika ne- :fe ■Je bl1 pnden fant Izšo-, , 0 . . , , , . . j . , , v lal se je tukaj na Chisholmu zavednost. Saj je vendar od te izjave odvisna vsa bodoč- ter je bn izvrsten basket ball nost malih narodov, prav tako pa tudi bodočnost večjih igraiec, čast naselbine. Njegov narodov. oče Frank je iz vasi Dobrave, Seveda se razume, da Atlantski čarter ni popolno delo. fara Cerklje pri Kranju, po do- Ta izjava ima le splošen pomen. Vendar je nadvse pomen- mače Galetov. Mati Marija je ljiva, saj omenja enak dostop za vse države in narode do 12 vasl PlJave Gorice, pn Igu sirovin, svetovnega trga, celo proti pomanjkanju daje jam- Ljubljani ter je poštena, ti-. ........ .. , . i v na zena, pravi vzor siovensKe stva. Izjava je pravi ideal civilizacije, za katerega se bas matere v zakonu se jima je ro v sedanji vojni borijo vsi napadeni in zasužnjeni narodi, ^ilo 12 otrok; 11 fantov in ena Nekateri kritiki se posmehujejo Atlantskemu čarterju, dekle. Štirje so v službi ameri-češ, da je le na papirju. Kažejo na Anglijo, ki dominira ške armade, Joe, Louis (ki je razne dele sveta in dežele, češ, kdo bo Anglijo pripravil, da padel), Frank in John. France se bo vsemu odpovedala in prepustila domini rane kraje narodom, da bodo prosti in samosvoji, da bi uživali tiste ugodnosti, kakor Angleži sami. Nekateri se sklicujejo celo, da je Churchill glede tega že izjavil, da on ni bil določen Različnih društev, in je pred-za ministerskega predsednika Anglije, da bi se pod njim sednik lokalne podružnice Ju-1 rožmarina ne bo manjkalo, ker likvidiralo britanski imperij. Dalje kažejo na Stalinovo- goslovanskega Pomožnega Od-1 obljubil nam ga je prinesti na nepopustljivost v zadevi meja iz leta 1941. Well, mogoče bora ter tudi predsednik brat- ( proslavo rojak John Cvetko- bo pozdravil navzoče, nato pa izročil vodstvo programa predsedniku Združenih slovenskih društev v New Yorku, Mr. Lud-wigu Mutzu. Združena društva, pod po- ki se zanimajo za naš klub. Kljub Ljubljana bo v kratkem presenetil slovensko javnost z neko posebno zanimivostjo. Pridite na sejo, da izveste za to posebnost. Več o vsem Kne, oče padlega, je dober narodnjak, zaveden Slovenec ter sodeluje kjer koli je kaj našega, posebno v obliki prireditev in je Spominsko tanT6k, so sklenila, da bo vstopniita na to proslavo prostovoljna. Kdorkoli bo hotel kaj darovati v ta namen, bo to lahko storil ta dan. Karkoli se bo nabralo darov in prostovoljne vstopnine, bo porabljeno v korist in dobrobit naših fantov, mož in deklet, ki službujejo v vojnih silah naše dežele. Sedaj, kot po vojni, bo vedno prišla prilika, ko bo treba kaj storiti za enega ali drugega naših braniteljev domovine, ki so izšli iz naše srede in se bodo po vojni, upamo, spet povrnili med nas. Oder v Slovenskem domu bo ta dan primerno okinčan s cvetjem in zelenjem — tudi aktivni. Vse-B*ii*lfireneje vabi na sejo Odbor Kluba Ljubljane. -o- drugim v večnost — sem imel pa prav povoljen uspeh." Rekel sem mu, da gre glavna zasluga za to njegovemu slavnemu newyorskemu slamniku. •Smrtna kosa Berwyn, 111. — V St. Luke's bolnišnici v" Chicagi je' preminil v ponedeljek Mr. Louis Pra- "Vidiš," sem mu rekel, "ne- protnik Jr., sin Mr. in. Mrs:' kateri ljudje so imeli večji re- Praprotnik iz 1S|52 Wiscorisfn špekt do tebe, nekateri so se Ave. Umrl je za težko operaci-te pa ustrašili, ko si prišel do- }jo radi tura na možganih. Popoldne k njim v takem mra- ; kopan je bil s pogrebno* maso zu (?) pa s slamnikom (?) v cerkvi sv. Štefana v četrtek 16. sept. .. - Umrla jJrx Mu »t • .1' »ti; Chicago, 111. !—t v poaeae-r ljek večer je umrla Miss Mary ti'/ on V po: je vse tako, vendar pa je Atlantski čarter kljub temu idea- ^ dJuftva. Slovan št 110 r , , ' ji . . • • SNPJ. Zatorej, dragi mi Fran- len demokratičen dokument, ki zasluzi, da se njegov pomen ce? naj ^ bodJo tele%esede se_ razširja in popularizira med vsemi ljudstvi na svetu, ^je- daj- ko ti Je najhuje. Bil si ter gova izjava daje enako upanje malim in velikim narodom, ostaneš vedno Slovenec* prene- da bi v njegovem okviru imeli vsi enake prilike za razvi- sel si veliko križev pri vzgaja- janje kulturnega in gospodarskega življenja, zagotovljeni nju svoje družine. Vajen si u- pred pomanjkanjem in revščino. V bistvu te izjave so darcev, zakaj imel si jih mnogo iste izpodbude in nasveti, kakor sta jih svetu glede tega že IJ™?*™™} dajala v svojih okrožnicah papeža Benedikt XV. in Pij XII. ^ domovino,J VaTe™ T si In baš radi teh razlogov, radi katerih je Atlantski čarter sam izbral za svoje bivališče. potrebeiFsvetu, so se pojavljale doslej več ali manj vse več- Padel je tudi za nas vse, zato- je svetovne vojne, ker eni so bili prikrajšani na pravicah rej naj te bodri, da smo Slo- do napredka v življenju. ' s 1 venci cele naselbine s tabo. Po- V očigled brezčutnosti in nezavednosti do velikega po- "osni smo bili na te ^ mena Atlantskega Carterja je.skrajno potrebno da bi se ^ pričelo z izobraževalno kampanjo, s katero naj bi se ljua- ti kličemo. pogum in vstraja- stva poučilo in razsvetlilo, da bi veliki pomen idealne izjave nje t razumela in da bi vedela, zakaj gre. List "America", ki Za slovenske rojake naselbi-precej piše o tem, poudarja, da je naravnost dolžnost ver- ne Chisholm skih in cerkvenih voditeljev, da bi oznanjali ljudem ta veliki socialni pomen Atlantskega čarterja. List pravi: "Le ljudje, ki so prešinjeni z verskimi dolžnostmi in navdahnjeni z ljubeznijo do Boga in de svojih bližnjih, morejo realizirati ta namen. Ako pri tem ne bodo uspeli, potem skoraj gotovo ni dosti upanja za boljši svet v bodočnosti." Frank L. Tekautz. - ■ o — ODKRITJE SPOMINSKE TABLE V BROOKLYNU, N. Y. New York, N. Y. V nedeljo 19. septembra se bo vršila v Slovenskem domu v Brooklynu redka in pomembna Vlada Združenih držav je te dni razpisala tretje vojno Javnost odkritja častnega im?- posojilo. Vsak državljan in vsak prijatelj te velike demo- nika *aših newyorskih fantov, , _ , . . , . ,, . . . i . m o z m aeKiet, ki so v siuzoi kraticne dežele je dolžan, da pri tem pomaga kolikor naj- strica sam4U več more svoji deželi. Ameriko so zavratno napadli z na- Program, ki bo izvajan ob menom, da bi uničili našo svobodo, našo demokracijo in da tej priliki, bo nudil občinstvu bi nam tako vzeli vse, kar si je Amerika tekom 168 let v lepega užitka, ker nastopila bo- ' ; ' s 1 l r. yt ' ' , 1 vich iz Plainfielda, N. J. Rojak Majdič, ki je tablo izdelal in drugi naši možje, Jd se za stvar zanimajo, bodo uredili vse tako, da bo odkritje table res nekaj lepega in spomina vrednega z vidika slike, ki se nam bo nu- železnice, se je zgrudil zadet dila na odru 19. septembra. Ker je v teku Tretje vojno na glavi/' Bilo je ravno zadnjo nedeljo v avgustu, pa se pogovarjava z bratom Antonin om, češ, danes je ravno cerkveno žegnanje na Taboru v Loškem Kržičnik, hči Mr. in Mrs. Frank POROČILA OD PACIFIKA potoku. Bog ve, kako je danes Kržičnik iz 22. Pl., stara 27 let. IN VESELI SPOMINI IZ doma? Se li vesele? Ali kaj Zapušča starše, eno sestro in STARE DOMOVINE veselo pritrkujejo na zvonove tri brate. Na mrliškem odru le-San Francisco, Calif. v tistem visokem stolpu? O ži doma. Pogreb bo v soboto 18. Ker je torba, kamor novice kje so tisti zlati časi, ko smo gept. iz cerkve sv. Štefana, kjer devam, polna, zatorej evo me! tam s tolikim veseljem obha- bo pogrebna sv. maša ob 10. Dne 18. sept. bodo v bližn- jali žegnanje. Res nismo i- urit na Resurrection pokopali- jem Richmondu, v Kaiserjevi meli vsega v izobilju, pa smo šče. _Jojin Prah, tajnik dru- ladjedelnici spustili v morje bili vseeno veseli in zadovolj- gtva sv. Štefana prosi, naj se ladjo, ki bo nosila ime Father ni. Nikoli ne pozabm, ko sem člani in članice zberejo na do-Kelly. Ta častiti gospod je bil na dan žegnanja po prvi sv. mu pokojne sosestre v petek ob za pomočnika v tukajšnji na- maši zjutraj zapregel farovš- 7# urj zvečer, da opravijo mo- ši cerkvi pri pokojnem Rev. ko koblico, pa sem šel v sosed- litve._Njena duša naj se ra- Turku. Nato je n'eko staro po- njo faro. v Drago, po že dav- duje pri Bogu, preostalim pa slopje na Harrison cesti bli- no umrlega č. g. Franca Za- izrekamo naše sožalje. krajška, da sem ga pripeljal _ za veliko mašo ob pol enaj- j Andrew Jelenčič umrl stih, ki je bila z leviti. Na poti i proti nam sem mu na dolgo Chicago, 111. — V sredo 15. in široko razlagal, kako lepo Je v bolnišnici sv. Antona da je cerkev ozaljšana, kako umrl rojak Andrew Jelenčičv je stolp okinčan: iz ene line ®tar 60 let Doma Je bil iz vasi moli ven slovenska trobojni- Saflško sel°' fara Strigova, bli-ca, iz druge papeževa zasta- ™ Ljutomera na Štajerskem, v~ va, iz tretje cesarska, itd. Po- t^ P& JC prebiva! 30 let-slušal me je z velikim zani. Jukaj zapuSča ženo in hčer, v " manjem. Ali spaka je bila o- SloveniJi sestro in dva bra- poldne pri obedu. Tedaj je i- mel glavno besedo in je začel zu pomolov nekoliko popravil ter ustanovil tam Apostolat za mornarje, to je take mornarje, ki so prišli v mesto kot tujci. Tam jih je hranil, jim ma-ševal ter jim nudil še druge u-godnosti. Grocerijo in drugo je vse po prodajalnah izprosil. 2al, da je prerano umrl. Leta 1938, ko je stopil iz poulične od kapi. Ker je bil pred več leti vojaški kaplan, so mu priredili posojilo, bo z nami vred poča- lep pogreb iz tukajšnje St. Ma- stil naše odsotne slavljence tudi ry's katedrale. Pogrebni maši frazlagatS ostalisma dvema krajevni urad., zakladniškega je predsedoval tukajšnji nad- departmenta, ki nam bo poslal škof; tudi civilne in vojaške govornika, kateri bo povedal zakaj je važno z vidika naših borečih se vojnikov, da mi, ki smo doma ostali, kupujemo po možnosti vojnfe bonde in znamke. Ne verjamem, da bi bilo potrebno kaj posebno polagati na srce našim ljudem v tej okolici, naj se udeleže te pomembne prireditve. Vsakdo, pa naj ima koga v vojaški službi ali ne, bo čutil v sebi dolžnost, da pride v Dom in pokloni z ostalo naselbino vred našim fantom, možem in dekletom, ki častno zastopajo slovensko ime v oboroženih silah naše nove domovine. In na vse one fante, može, ali dekleta, ki so morda slučajno na dopustu te dni, apeliramo, da pridejo v Slovenski dom ob 3:30 POPOLDNE, V NEDE- oblasti so bile uradno zastopane. Naš pokojni Father Turk so istotako sedeli na častnem mestu pred oltarjem. Lepo je, kako v tej deželi častijo zaslužne ljudi. ta. Truplo leži v Zefranovi kapeli. Pogreb bo v soboto s pogrebno sv. mašo ob 11. uri v cerkvi sv. Štefana, pa na poko- gostom, kako neznansko ?ališče sv< Jožefa. — Tajnik društva sv. Štefana prosi, naj sv. se članstvo zbere v petek ob 8. uri zvečer v Žefranovi kapeli,-' da opravi skupne molitve. — Večna luč naj sveti rojaku, ki -ga je smrt nenadoma iztrgala, iz naše srede, njegovi soprogi in hčeri pa naše iskreno sožalje. duhovnima gospodoma in dru gim sem pretiraval pri vsem, kar sem~mu pripovedoval. Bil sem i v zadregi, zardel sem, pomagati si pa nisem mogel. Tedaj pa mi priskoči na pomoč moj dobri, že dolgo let pokojni č. Morda bo čitatelje zanima- g- Anton More, pa mi reče: lo, če jim malo opišem prvega "No, Janezek, prinesi čašo!" škofa, ki je bil imenovan in pa mi je natočil tistega dobre-poslan na Hawaiske otoke. To ga istrijanca. Obema gospo-1 ~~ je Msgr. James J. Sweeney, j doma bodi blag spomin! j •■ Nasi bolnikl Tudi ta č. g. je bil več let za Brat Antonin me je vprašal, Chicago, 111. — Znana roja-« pomočnika v tukajšnji naši kako to, da smo pri nas imeli kinja Mrs. Eliz. Besowshek je cerkvi pri pokojnem Rev. Tur- žegnanje ob sv. Jerneju, saj je bila ravnokar operirana v Wo-ku. Kdo se ne spominja tega vendar patron fare sv. Lenart, men's & Children's Hospital na Mogoče je še dosti Potočanov, 1600 W. Maple St. Nahaja se ki tega ne vedo. Vzrok je bil v zelo resnem položaju, tale: Pogodbenik, ki je oltar Samostanski brat Bonifacij, postavil* in farani so prišli na- ki smo o njem že poročali, je bil vzkriž. Ko je bil glavni oltar zdaj operiran v St. Anthony do polovice dodelan, so fara- bolnišnici. Cez nekaj časa bo ni trdili, da cena, za katero so moral biti še enkrat operiran, se bili pogodili, ni tako viso-( Obema želimo skorajšnjega blagega gospoda, kako je na ■pr. na veliki petek sam vodil obrede .cele tri ure, s pobož-nostjo, ki je bila le njemu prirojena. L. 1941, predno je odšel na Honolulu, so mu priredili v tukajšnjem mestnem auditoriumui veliko odhodni- co, ob navzočnosti našega nad- _ (Dalje na 5. strani) zdravja. 7. septembra 1943 AMERIKAN5KI SLOVENEC J. M. Trunk VENCI IN NJIH Stran 3 ' Je za danes samole zanimivo, kar nihče ne ve, kako utegne biti jutri. Pri jugoslovanski "vladi" je prišlo do uradniške vlade, ker so Hrvatje pri bodoči demokratični uravnavi zahtevali garancije za bodoče hrvaško ozemlje. Za ped zemlje gre pogostima pri kmetijah in kmet se pravda, da zapravda vko kmetijo. Kje je meja hrvaškega ozemlja? Še pri Slovencih je nekaj spornih točk, ampak Slovenci se palček, kdo naj scs za nje zmeni. Za meje med Hrvati in Srbi |rre. Tu je prišlo do polomije. Statistika naj govori. Tako trdijo Hrvatje. Statistika . . eh r . er. pot} Jugoslavijo so v Mariboru našteli do ?0 tisoč Slovencev in kakih tri tisoč Nemcev. Utegne biti pravilno, ako gre za narodnost. Danes pod Nemci bi težko našli peščice Slovencev. Ta statistika! Doji pod Zagrebom .velja: kdor je katoličan, je Hrvat, kdor pravoslaven, je Srb. Menda je doli nad pol milj ona Nemcev, ki so večinoma katoličani, toraj — Hrvati!! Nekdo brid- ..... ■ ' NASTOP PROTI ZVIŠANIM NAJEMNINAM }co potoži, da prej "pod režimom" v Zagrebu niso smeli kaj takega zapisati, zdaj lahko podrejo pol miljona Nemcev. Zanimivo, dasi je vse kaj drugega. Tudi statistikar pa ima križe z Bosno in Hercegovino. Pravoslavni, toraj Srbi, nimajo večine, ker tam je nad 600 tisoč muslimanov. Ifaj so ti po narodnosti? Vse so lahko, ker se svobodno zaglasijo ali za Hrvate, ali za Srbe. In če bi se za Hrvate, imajo Hrvati večino, toraj, sta Bosna in Hercegovina hrvaško ozemlje. Da bi na Srbe preveč ne odpadlo, potoči zoper Srbe statistikar debelo solzo za -— macedonski narod, katerega so ti šmentani Srbi kar pohrustali in še nekaj Alban-I cev poleg. Za Veliko Hrvaško goyori tudi miljon hrvaških iz- j seljencev. Toraj vidite, kakšen ; velikan smo^ pa nas nočete priznati za velikana. Hitler je kerlc, ker nas je priznal skoro-da za velesilo. Zanimivo, ako kdo ne trdi, da je tudi hudo prismojeno! LOUIS ADAMIČ IN PARTIZANSKI I DUHOVNIKI! P. Bernard Ambrožič OFM. Ženske na shki so rpnzonle nastop proti trojemu stanovanjikemu poslopju kot protest, ker jim je bila po-nsana najemnina, in saradi rasnih drugih strari. ki jim niso t šel pr.Tijo. da gospodar ni hotel stanovanj prebarvati in prenoviti, in je delal raslike proti lujdem, ki nimajo svojih ar* tomobilov, pa tudi proti družinam vojakov. ŽIVLJENJA m SVETA ZA NOVOROJENČKE VPLIV LASKE QJE NA NE Chicago, lil. — Leta 1940 je nazijski fuerer Adolf Hitler izjavil pred nemškim parlamentom,' da Nemčija nikakor ne more dovoliti, da bi bila Italija poražena. Ako bi padla fašistična Italija, bi bil tudi konec naz|jske Nemčije. Zadnji teden, ko je Italija kapitulirala, pa je Hitler izjavil to-le: To, da je Italija izginila iz vojnega pozorišža pomeni prav majhno voja*ko važnost. Da je bi! Hitler bužje resnice leta 1940, ka-• ^MZadnji teden, je jplL v. • itu|acija. pa kljub mtr.pr^ds vetom ' or da jim je ane,."le m^ oralo nerii-lilho zi-*ja,obriti fUet-er gredo nas-a kljilb tt-gi fuftrtr- PHULA- K0 MORALO ' ? . ' i Urad vojne produkcije (W-PB) je izdal odredbo za izdelavo 693,700 otroških vozičkov raznih vrst v teku zadnjih treh mesecev tega leta, kar pomeni, da bodo napravili tega blaga P« si TREBA Cilj telegrafske družbe West- —----—r—........ern Union je, pošiljati brzojave deset tiso- iza skoraj 50 odstotkov več, ka- j po radio ali lučnih žarkih, je tr-i__j _ i kor so smpl i rln ooHai DHlrar o o iziavil F K! D'Hnmir dvoma razred. vse te opredelile v 4F KAJ PREROKUJE MALTE. ŠKI MENIH . Iz arabskega lista "Al Eth TELEGRAFSKIH 2lC NE BO nein", ki izhaja v Severni Afri- Adamič piše v Harper's Magazine: "On the other hand, I have the names of Slovenian Catholic priests, one personally known to me, who favor the Liberation Front. A few are in the mountains with the partl-sians etc." Torej ima on imena slovenskih duhovnikov, ki so v hribih s partizani! To pa je — novica! Na drugem mestu omenja Rev. Metoda Mikuša, ki je "kaplan glavnega stana Osvobodilne Fronte v Sloveniji! O Rev. Metodu Mikušu se je že pisalo v našem tisku. Pa seveda mnogo več v nekatoliškem ko v katoliškem. Nam se ni zdelo vredno mnogo mešati se v nesrečno Mikuševo zadevo, zlasti ne, ko so ga nekateri tukajšnji listi celo razglasili za — ljubljanskega škofa! Menda se noben slovenski list ni tako zaletel v US, kanadski in vsaj en hrvatski v US sta se. Zopet drugod je bil razglašen za doktorja bogoslovja. Take reči so preveč vidna propaganda, da bi jo šel kdo pobijat. Toda če je treba kaj povedati o Rev. Metodu Mikušu — zakaj pa ne? * Novo mašo je imel na Brezovici pri Ljubljani 1939. Pred svojim vstopom v Osvo-bil arhivar ja in umirajo zanj v -----—-----------—, — čih naprej in naprej. Kako dol- ;kor so smeli do sedaj. Odkar se go bodo vzdržali ve le Bog. pe začela vojna, število rojstev To zimo znajo še vzdržati. V stalno narašča. Leta 1941 je bi-Franciji so silno močno zasi- Io 18-9 novorojenčkov na vsa-drani in je težko, da bi Franci-!kih 1000 prebivalcev, leta 1942 jo zavezniki že letos invadirali, Pa J'e bil° že Lansko bi se pač izpostavili prevelikimjleto se J*€ rodilo v Z1 D. 2,800,-izgubam. V Rusiji, če bo ruska 000 otrok, letos pa, pravijo, jih ofenziva nadaljevala in ne bo bo še veliko več. V vsaki vojni zaustavijo Rusov jesensko de- se. Poveča povprečno število ževje, ki skoro redno pride vsa- rojstev. ko sredi septembra, se bo 1 <■ ----' odloČilo naj prvo. Ce Rusom NADLOŽNI LJUDJE SO DO-U*pe pognati Nemce iz ruskih BIU PREJŠNJE VOJNE S* i? bo d01*0' k0 ** Znani zdravnik in kolumnist izjavil F. E. D'Humy, inženir in podpredsednik te družbe, pred vladno komisijo za komunikacije, ko so razpravljali o združenju Western Unije in Postal Telegrapha. Ni pa povedal, kdaj bo prišlo do tega. Rekel je le, da nam pisanje na steni pravi, da bodo vse številne brzojavne žice nad našimi glavami snete. NI IZBIRČEN V listu Sedro - Woolley, _____„ ____nuiullliliai Wash., Courier-Times je pred Dr. Logan Clendening, iz Kan-! kratkim izšel naslednji oglas: sas City, Mo., piše, da telesna Naprodaj^— George, naš pra-sposobnost v vojni še vedno ni bodo tudi Nemci brezpogojno po4ali. * * Da laška kapitulacija mo- _ 4^0 upfiva na Nemce ni no-i„M ttXr ■ , , v , „ A benfesa dvotaa. 2e to, da Nemci £ n Jvi™ " vt k'i ^ trrtii« nn«™-^™ i* i,« iko Pravi» zavisi veliko bolj od. k^Z ilhTLnitn^i; ; razvitj* v«h in mornari- °b «aau. fltifr^. «r7„ ^ , ikih veleumov. Nobenih pravil zm«aj sede. Pomotoma dllT^ne Vodo nei« nimamo- kako razviti take 'ju>° ie*i zmes pripravljeno ^°d°,:ntkfg"_dneva di, vemo pa, da izredna telesna za da bi bolj jajca nesle, razvitost ne vodi zmeraj tudi v; umetna gnojila, enkrat pa celo posebno duševno razvitost." Portlandski cement, pa je vse z Nato doktor našteva celo vrsto slastjo pospravil. i ki, so nekateri ameriški listi te dni posneli poročilo o Malte-1 L j,?" "T" škem menihu in njegovih pre- fc0**0 J^J? D" arnivar rokbah. Koliko je dii na teke lJ"b'Janske, 8tk?flJT Ker, ae je prerokbe, naj vLk čitatelj za- f ^ejkot kaP,a" tako s a-ae presodi. Tukaj podajamo le ?" ^ - 88 S, , ,V poročilo, kakor smo ga'prejeli L ub ,?n° m." dal službo, ki Malteški menih, k'je prero- ™™**0^11! * d"S"im,.pa: koval, da se bo prva svetovna! SES** » tU<" ""f.'™1 vojna končala v mesecu no- T C ^odovmo na ljub- vembru 1918 in da 9e bo angle- !J.^.U.mve™: Nffov ^at je ški kralj Edward VHI. odpove-H ,(al'J.e m°rda Se> uslužben y pn ljubljanskem muzeju. šič . . . Ne vem, koliko tehta, ker ne morem celega vzdigniti; samo na enem koncu ga lahko Žre smo darili razvili belo zastavo fc ** bttbrti. Y^tCr1 t K." " % r I .' 1 gospohar. : ^ ^'Kz&JLm-V;V ; . . .. Zavarovalni potnik pozvoni p« Vratih ^ek^ga stanovanja. "Ali bi iriogfel govoriti z go-spo^rjem?" "Jat s|m samo zakonski mol/' pr*vi gospod, ki je od-p>i, "izvolite trenutek počakati." Potnik sede na ponudeni stol Jn kmalu se prikaže čedni mlada gospa. . "Oprostite, gospa, ali ste tista, ki ima tukaj odločati. "O ne, se motite,1 a prosim, pojdite z mano v kuhinjo . iBrfcgita, ta gospod bi rad Vami govoril." " 1 "Jaz?" se čudi, služkinja, ko je začel zavarovalni potnik govoritir "ne, tu je pravi gospodar družine" in pokaže na šestletne*« fanu, ki je pridir-jal v sobo. f'PovSj mivpraša potnik, "*li si ti tisti, okoli katerega 8* tu vse suče?" ' ^ in "Ne', ampak pojdite z mano okažem pravega go- lu popelje potnika v otroško aoHo k posteljici, kjer je pre-srčkan -otročiček mirho span- eijtl. POMIRJEVALNO SREDSTVO Sodnik: "Vi kot*gostilničar bi pa vendar lahko posredo- vali pri. pretepu in ga prepre- Gostilničar: "Saj sem vrgel mednje nekaj stolov, pa ni vse ; n!4 zaleglo/' NEJEVERNI TOMA2I "Ljudje so res čudna bitja. ;'2akaj pa? . "Ako nekdo na .nebu verjaJnejo vsi, vrata napišeš: barva!" res/* važnih vojaških osebnosti iz zgodovine, ki bi jih vsaka dandanašnja naborna komisija izvrgla. George Washington je imel umetne zobe. Bismarck je tehtal veliko preveč za svojo postavo. Napoleon je imel ture ali gnojne mehyrje v želodcu. U. S. Grant je bil vdan alkoholu. Julija Cezarja KNOX OPOZARJA NA NOVO SUBMARINSKO NEVARNOST Washington, D. C. — Mornariški tajnik Frank Knox objavlja v svoji objavi od včeraj, da je pričakovati novih subma-rinskih napadov in da moramo je metala biti pripravljeni na višje žrtve dal prestolu, sedaj prerokuje, da bo konec sedanje vojne letos 13. oktobra. Napovedal je tudi sledeče: 1) Rusi bodo še to zimo zavzeli Smolensk; 2) Rdeča armada bo še to leto vkorakala v Poljsko; 3) V Teheranu se bo to leto pripetilo nekaj razveseljivega; Rev. Metod Mikuš je kot škofijski arhivar redno maše-val (ob nedeljah) na Viču in tudi pridigal. Njegove pridige so bile jako čudne in je bil večkrat opomnjen, da se ljudstvo zgleduje. Istotako so se ljudje zgledovali nad njegovim življenjem poprej, ko je služboval 4) Spomladi bodo Bolgari J? kaPIan v Mengšu in nato v povedali vojno Turčiji: |Trebnjem. Pečal se je najrajši s fanti, ki so prav malo marqli napovedali vojno Turčiji; 5) To leto bo umrl italijanski kralj; 6) Letos v aprilu bo konec kampanje v Tuniziji; . 7) To jesen bodo zavezniki zavzeli Sardinijo in Kreto. --o- božjast. Horatio Nelson je imel v tem oziru. Omenja, da so samo eno oko in eno roko. Kaj- Nemci razvili nove taktike, pro-zer Viljem T. je imel suho roko. ti katerim naša borba ni več da je Naše naborne komisije bi brez tako učinkovita, zvezd, če pa na svoja 'Pozor, sveža poskusi vsak, ali je PRAVO VESELJE Oče: "Za god bi ti rad pri-pravil veselje, pa moram prej vprašktl gospoda učitelja, ka-kd ti gre v šoli/' Sinko: "Ce mi hočeš napraviti pravo veselje, ne hodi h gospodu učitelju V* PODJETEN MOŽ Vera: "Ali pogrešaš kaj v svojem zakonu?" Mira: "Da, svojega moža/' NA BRATCA JE JE MISLIL Teta: "Mihec, ali te ni sram? Vso Čokolado si pojedel, na bratca pa nisi nič mislil// Mihec: "Seveda sem mislil, teta, in prav zato sem brž sne del čokofado." SERUM ZA RANE Dr. Aleš Hrdlička, oskrbnik antropologičnega oddelka v Narodnem muzeju Z. D., poroča, da so iz Rusije dospela dokumentarna poročila o odkritju novega seruma za celitev ran, ki ima v sebi čudovite zdravilne lastnosti in velike možnosti za podaljšanje človeškega življenja. Ta serum izdelujejo iz konjske krvi. Z njim se da zaceliti rane, ki se jih je doslej smatralo za nezaceljive ih torej neizogibno smrtonosne. t J^ZŽtZŽ&S&J* J" "idr. Taki »akoplovi kakor jih vidimo troarsjo in kj« ribajo letalca prSS? &^ za cerkev, svojo službo je zanemarjal. Septembra meseca 1942 je šele zašel v Osvobodilno Fronto. Z Viča se je nenadoma poslovil in dejal, da "se gre na Dolenjsko najest." Kam je takrat šel, nihče ni prav vedel. Oglasil se je nekaj pozneje iz partizanskega glavnega stana in dal raznesti vest, da so ga bili partizani ugrabili in je pri njih ujetnik. Začetkom leta 1943 je spre iel iz rok Borisa Kidriča, o katerem tudi Adamič priča, da je mednarodni komunist, "duhovno vodstvo" v glavnem stanu Osvobodilne Fronte. Kakšno je to "duhovno vodstvo", si lahko predstavljamo. Dovolj nam pove dejstvo, da mu je dal to vodstvo Kidrič, o katerem je sam Adamič že leta 1932 dobil vtis, da je s krščanskega stališča "brez vsake morale". In še tisti Mikušev razglas, ki ga omenja Adamič in je izšel menda vseh komunističnih publikacijah Amerike, pove dovolj. Drugo poročilo pravi, da je Mikuš pri partizanih "referent za kulturne zadeve". Še ko je bil bogoslovec, je pripovedoval okoli, da ne študira zato, da bi bil kaplan ali župnik, ampak hoče postati univerzitetni profesor. Kot kaplan je ljudem prepovedoval okrasiti okna za procesijo sv. Rešnjega Telesa. Na Božič 1942 je prišel opravit polnočno mašo k Sv. Trojici na Dolenjskem. Z njim je prišlo nekaj partizanov. Dva sta mu stregla in pela med mašo pesem "sveta noč". Župnik mu ni dovolil, da mašuje pri glavnem oltarju, maševal je torej pri stranskem, česar mu župnik ni mogel zabraniti, ker so bili partizani oboroženi. Ze drugi dan so vrgli partizani med narod propagando, češ, naj se sami prepričajo, da partizani niso zoper vero. Še polnočnico so imeli... Kmalu po tem dogodku je tudi prišel v svet tisti Mikušev razglas, ki ga omenja Adamič in se — mu klanja!!! Naj bo Adamič prepričan o naslednjem: Ako bi bilo res, kar trdi, da je še več slovenskih duhovnikov v gozdovih s partizani, prav gotovo se ne bi le Mikuš podpisal na tisti proglas. Koliko bolj bi vleklo vse od Moskve do Milforda, N. J. in še kam naprej, ako bi bil vsaj tisti duhovnik še podpisan, ki je Adamiču "personally known'T Gospod Adamič, kar na dan z imeni! Bomo pogledali, če se motite Vi ali mi. Resnica pa je, da so spočetka tudi nekateri duhovniki sim-patizirali z Osvobodilno Fronto. Saj se ni takoj pokazala za to, kar je imela postati. En razlog, zakaj je bilo tako, bo pojasnjen v moji povesti z naslovom "Ob odločilni uri", ki izide v Ave Maria Koledarju za leto 1944. Pravim: en razlog. So seveda še drugi, pa to bi vse predaleč zavedlo, ako bi začel razlagati. Dovolj je, da povem dejstva: spočetka so bili tudi nekateri duhovniki za Osvobodilno Fronto. Morda jih je bilo precej. Toda — no, naj služi za zgled slučaj patra Klementa Norberta. Ta je bil eden najbolj vnetih partizanskih simpa-tičarjev — spočetka. Ko je pa videl, kaj se je godilo po Beli Krajini pod partizansko "osvoboditvijo", je pater spoznal svojo zmoto in jo takoj popravil. Nastopil je proti Osvobodilni JVonti. Trudili so se, da bi ga dobili nazaj. Sam Edi Kocbek, eden voditeljev partizanov poleg Kidriča, mu je pisal dolgo pismo, naj pride in prevzame mesto "referenta za verske stvari" v glavnem stanu partizanov. Pismo je datirano z dnem 20. novembra 1942. Takrat očividno še niso dovolj zaupali Mikušu! Kocbek je patru zelo na srce pihal, naj se ne boji in naj se zanese na njegovo besedo, da se mu ne bo nič zgodilo ... Toda pater Norbert je vedel svoje. Ni se odzval. Smatral je vabilo za nastavljeno past radi odpada od Osvobodilne Fronte. Kmalu nato so ga zajeli partizani na Suhorju in zvesti duhovnik je šel rajši v strašno mučeniško smrt ko da bi si ohranil življenje v "častni službi" Kocbekovi in Kidričevi. Pišem, kot sem prejel. Po vojni bo dovolj prilike za poizvedovanje, če je vse res ali ni. Takrat me primite za jezik, če se vam bo zdelo potrebno. Za enkrat pa vsaj toliko naredite, da ne boste drveli za nikomur kar tja v en dan. ~—— Q RAZNO Če hočeš, da se svetlordeče in temne krizanteme prej raz-cvetejo, spravi jih vsak dan za nekaj časa prej s solnca. Cvetlice bodo na vsak način nekaj svetlejše. Neki pajki v Surinamu si v družbi spredejo mrežo-pajče-vino, ki je do 2 m visoka in 15 m dolga. črno morje ima bolj svetlo vodo ko druga% morja. Surova kava, ki jo trgajo in nabirajo, je rdečkaste barve kot češnja! vsaka kavina jagoda ima po dve zrni skupaj. Petek, 41, geptembra_1943 V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI ROSE ZIHERLE joči ostali FRANK ZIHERLE, soprog; FRANK in Dr. ADOLPH ZIHERLE, sinova, sedaj pri vojakih; MAX in MIKE SREBOTH, brata. . NA Piše LOUIS ADAMIČ, predsednik Združenega Odbora Južno-Slovanskih Amerikancev. Uradni naslov: THE UNITED COMMITTEE _ 1010 PARK AVENUE. NEW YORK 20» N. Y. Ta kolona bo izšlf pod gornjim naslovom dvakrat do štirikrat mesečno v kakih petindvajsetih hrvaških, srbskih, slovenskih, bolgarskih in mace-donskih listih v Združenih državah. Pisal bom to kolono, kot predsednik Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev, organiziranega v Cleve-landu, dne 7. avgusta, ter vključuj očega iz vseh peterih narodnostnih ozadij. Skoro me je sram priznati, da sem jaz osebno bil prav malo udeležen pri formiranju tega odbora (zdi se, da so me "draftali" v pred-sedništvo); vkljub temu s ponosom poudarjam, da je to prvič, da so prišli srbski, hrvatski, slovenski, bolgarski in mace-donski Amerikanci skupaj v eni organizaciji. Nekaj informacije o organizaciji Združenega odbora je že zmage našim so-Američanom drugih porekel? V tej moji prvi koloni se nočem spuščati v navajanje po-' tankosti o tem, kaj so gerilci dosegli tekom zadnjih dveh let. Rečem samo, da njihove pridobitve potom borbe in doprine-šenih žrtev so tako velike, da zaslužijo up in zagotovilo za boljšo bodočnost onih, ki bodo j -živeli tam, kjer zdaj oni prelivajo kri. Do zdaj takega upa in zagotovila—izrecnega zagotovila — od strani zavezniških velesil nimajo. Jaz pobližje zasledujem razvoj položaja, "ki se tiče Balkana in ostale južno- -".......• -r _ vzhodne Evrope in moram ob tem pisanju poročati, da je vse Osvobodilni fronti še negotovost. ®V1JV,. • i si i Ah, jaz ne bom posvečal To je v prvi vrsti pripisova-[ mnogo časa in energije za o-ti. strašni neznačajnosti in re- brambo Združenega odbora. bilo objavljene v tisku; vse po | *k*Monarstvu. i u g oslovanske Imam veliko zaupanje v namen on o oojavije e run s p | vlade v zamejstvu m njenih di-|in cilje> ki jih imamo pred se_ - 1 J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — 14. pobinkoštna Ponedeljek — Evstahij Torek — Matevž Sreda — Tomaž Četrtek — Tekla 24. Petek — Marija res. jet. 25. Sobota — Pacifik, spoz. 19. 20. 21. 22. 23. To je slika Henry Kaiserjevega velikanskega tovornega letala, ki ga sedaj gradi Hughes Aircraft Co. v Culver City. Calif. To ogromno letalo ja dvakrat in pol tako veliko, kot največja letalo, ki ja bilo ie kedaj napravljeno. Primerjajte ga s Letečo Trdnjavo, na vrh. ali pa z Bliskom in Strelo (Thunderbolt), na desni. Nosilo bo 60 ton tovorne ga blaga in ima osem gonilnih strojev. TRETJA NEDELJA V SEPTEMBRU "Ni ga drugega ljudstva ta-i ura je prosta, vsak čas prime-ko velikega, da bi imelo bogo-ren in noben čas ni odmerjen, ve tako blizu, kakor je naš Bog Vse odvisi le od tebe, ne od te-pri vseh naših molitvah" (5 ga nebeškega vladarja. Ni no-Mojz. 4, 7). benega čakanja, da prideš na "Tako blizu," ako si blizu j vrsto, ker vedno si na vrsti. Nič plomatskih , predstavnikov v drobncwti pa je najti v prvi i daji "Bullefina", katerega se I prestolnicah zavezniških dežel, razpošilja ta teden. Vsi oni, ki___-----„ v Jugosla- Bolgarov in Macedoncev pod-' prlo Odbor moralno in finančno. Pred seboj Imamo važno nalogo in delo in nam je v resnici vseeno, kako nas nazivajo podrepniki oblastnikov balkanske reakcije. katoliške cerkvice, kjer gori Večna luč. Tvoj Bog ti je tako blizu, in ti tako blizu svojemu ,V.: kako poslujejo narodni Pridi; V Pre3V- njem Telesu je tam Jezus Kristus pričujoč, Gospod nebes in zemlje. Ni tam pričujoč kak mogočen vladar, car, kralj, na tem, koliko jih čaka na avdi-jenco. Vsak pride na vrsto takoj. Ni drenja. in prerivanja, tn porivanja in trenja in hitenja in beganja. Prideš, pa si na vrsti in tvoj Bog je s teboj, kakor bi bil ti sam, dasi bi jih prišlo na tisoče in tisoče. Ta nebeški boj in vem, da bo veliko število Hrvatov, Srbov, Slovencev, , . , .... . j r, n i,- i To ni zgolj moje osebno mjie bi radi dobili izvod Bulletina, -e gtike imam z mr. Wickham prosim pišite na gornji naslov, j steed om odHčnim britanskim Za "Bulletin ' .ni določena re-1 } u oslovanskih gularna naročnina; stroski od-, kateri začetkom bora se krijejo s prostovoljni-|meseca ^ ^ .. - mi prispevki. Milošu Trif unoviču, ki je bil te- i PODROBNOSTI O NABORU Stroški so v glavnem za tisk, jug0Si0Vanski premier, ter , IN VPOKLICU OČETOV poštnino, najemnino jza urad, uradne potrebščine^ ter plača za eno uradnico. Noben dnig v KUPUJTE VOJNE BONDE! DOMAČA FRONTA (Office of War Informa tion, Washington, D. C.) ožigosal celotno zamejno via- Komisija za moške siie (War do, ker ni mogla zastopati in- jMmnpower Commission) je ob- organizaciji ne prejema nobe- *WiaviU daneS naslednja vpra- * istva. Avgusta 23. je mr. Steed žanja in odgovore> v katerih je tudi meni poslal kablogram v:razloženo kako posluje nabor tem smislu. , , moštva vpoklicanega v oboro- i.o«n caK; i l Združeni odbor bo storil kar žene sile po sedanjem nabor- manj jasen sam na seDi. z.aru- bo mQgel z Qzilom na položajt nem aistemu Sr JAP ATTACK ;OH THE U.S. WAVY WAS MEABLT .4 YEARS 8EFOKE 7CARL HARSOR WHEN .THE US.S. PANAY WAS BOMBED tM »CHINA OH THe YANGTZE RIVER, 'DECEMBER 10.1917.... XSASFM3SA? PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI AMERIKANSKI SLOVENEC petek, 17. septembra 1943 Družine IZGLEDA DA SE ŠE SPOMINJA Družba (THB HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novsmbci 1M4. Stdež: Joliet, M^^T* Nsie cesto: "V»e sa vero. don in narod: val ca enega, eden sa vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich. 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St. Joliet, IU. 2. podpredsednik: Kathrine Bajok. 528 Lafayette St, Ottawa. IU Tajnik: Frank J. Wedk, 301 Lima Street, Joliet. I1L Zapisnikar: John Mamsnirh, 650 N. Hickory Su Joliet. Ill Blagajnik: Joseph Klepac, 903 Woodruf Rtudi to za svojo publikacijo, smo uverjeni, da se je to tudi Razdeljevanje naših publikacij ■ i ■ s i li ■ iii ml iihslim Če pogledate v podružnična pravila, lahko vidite pod naslovom "Podružnice" v točki č) tole: "Vsaka podružnica mora imeti seznam imen in naslovov vsega svojega članstva, poročati vsako četrtletje svetovnemu uradu v Chicagu o stanju svojega članstva in denarnih zadev pa o svojem delovanju, razdeljevati vse publikacije Slovenskega ameriškega narodnega sveta med svoje članstvo in za delo in cilje Slovenskega a-meriškega narodnega sveta vedno živo v naselbini." Naša organizacija ima obsežen delokrog v svojih prepo-treT)nih prizadevanjih. Treba ji je paziti pri tem na to, da seznani s svojimi cilji kar največje število odločujočih činite-ljev in pridobi na podlagi ne-pobitnih dejstev zanje tiste osebe, ki bodo posredno in nepo-,_ ..... sredno odločale o usodi velikih holm, Mmn., nastala iz vseh ta in majhnih narodov za zeleno ^J1]1} slovenskih društev mizo mirovne konference po zgodilo. Razdeljevanje naših publikacij je ena izmed najpoglavit-nejših dolžnosti, ki jih pravila nalagajo našim podružnicam. Naše gibanje V dobi od 2. do 9. septembra se je prijavila temu uradu podružnica štev. 91 SANS, Chis- V istem času so prispevale vojni. V ta narrfen se mora po- **f P°^UZmf0L j^Il 6 služevati poleg žive tudi pisane 1Ay ™mn 'J*25 50; SleV* besede in izdajati razne publi- Pa" kacije $13.70; štev. 10 SANS, Canton, Slovenski ameriški narodni 15 tSAN& svet je že izdal in založil sila pomembno Cokovo brošuro. Pri Midway, Pa $10; stev. tej je skrbel za to, da je prišla 24 SANS' I1L- v roke velikemu številu takih ^ ^ SANS' ^tV*^0' oseb, ki imajo kaj veljave v *500.00; stev. 65 SANS, Wor- takšnih zadevah, kakor je zelo Z*"**' Y". $.53°°; stev' 73 pereče in za slovensko $50 00; ka, kot trdi pogodbenik. Ker pisane pogodbe ni bilo, se je moral pogodbenik podati večini. "Vas bom že naučil/' si je moral misliti na tihem, in res jih je. Sv. Lenarta je napravil tako, da grozno grdo gleda doli na farane; ima nagr-bančeno čelo in »čemeren o-braz. Seveda farani niso bili stih in je v vsaki procesiji sto- j ruje pa naj tudi ubogo trpeče pal na čelu in bandero nosil, slovensko ljudstvo, ki trpi in Imel pa je to slabo lastnost, umira pod peto naših podlih da se je vedno priduševal, pa smrtnih sovražnikov. ^ „ tobak je žvečil. Tone je bil Upam, dragi bralec, da sem drugačen. Na eni strani je bil te s temi spomini malo poza-nerazumljivo trmast, na dru- baval, kar bi mi bilo v veselje, gi strani pa je imel tudi dobre Upam, da nisi tako čemeren lastnosti. Večkrat nam je po- obraz napravil, kakor gori o-časi takole govoril: "Tistega! menjeni sv. Lenart. Kadar bo moja torba polna, se bom pa patrone v lepi Sloveniji, obva- iz Carigrada odgovor, da je ska preosnova (protestanti- zadovoljni, a pomagati si ni- človeka, ki preklinja, pa ki ži-so mogli. Nato so sklenili, da vino pretepa, pa pijanca, — spet oglasil. bodo sklicali farno sejo, ker več ljudi več ve. Povabili so tudi vaškega Čevljarja iz Travnika; to je bil Šmentan Tone, ki je veljal za zelo razumnega človeka; v vseh kočljivih zadevah so se nanj o-bračali, samo zadosti časa so mu morali dati, kajti on je večkrat ponavljal: "Počasi in točno — to je moje geslo!" On je bil eden tistih, če bi ga danes pošegetal, bi se šele jutri nasmejal. Tudi za veliko družbo ni maral; to je bil vzrok, da ni hodil ob nedeljah v cerkev. Tudi ni maral, da bi ga cerkovnik s tisto puščico nadlegoval. Ampak ob ponedeljkih ni pa nikdar zamudil, da ne bi šel k sv. maši. "Ka- take jaz iz srca sovražim." Tone se ni nikoli pridušal. Na omenjeni farni ora, . Splošna zavist je bila carju poriik njegovo ž^fcstobo. Tudi migljaj gleqe B^sniartova njtnl brez posledic. V Ivs&oVem srcu jfe ostala kalsumnje; in če-pritf ni takoj pognala korenin, je vendar znatno ohladila njegovo naklonjenost na-frltfh KravČepiii, (Kravčej, višji dvorni rtiaBal itt višji dvorni točai starih ruskih K — Op. prel.) kajti car nikdar ni se umakniti nazaj v gore. Prva faza bojev je končana v dobro zaveznikov. Med tem so zavezniki izkrcavali neprestano ojačenja in danes se upa, da imajo zavezniki skoro isto številno silo, kakor Nemci. Najboljši nemški tanki in najboljše nemško orožje, ki ga imajo ni uspelo proti Amerikancem in njihovemu orožju. Vse zgleda, da postojanke pri Salernu bodo ostale V' ameriških rokah. Med tem pa se bliža od juga že Od vzhodnega obrežja ob Jadranu angleška osma armada, I ki prihaja preko celine od Bari in se nahaja le še nekako 50 milj od Salerno. Ko se približa ta, bodo za Nemce nastale v okolici dve fronte in nemški pritisk pri Salernu bo olajšan. Zgube sojiajbrže pri Salernu visoke. Toda ameriške čete so izkazale, da jim junaštva in vstrajnosti ne manjka, pa da imajo tudi izborno orožje proti sovražniku. Druge vesti iz Italije so manjše važnosti. (Jlede Vatikana se ugotavlja, da je popolnoma pod nemško kontrolo. Okrog in okrog stražijo nemške čete. Vatikanska radio je pod stalno j nemško stražo in ne sme oddajati ničesar kar nemške oblasti ne dovolijo. S tem so Nemci od-; rezali od Vatikana vsak stik s I zunanjim svetom. Letalstvo je uspešno podpiralo Prejel .potoni Rdeče*a križa , s _ . . . ameriške čete, tako tudi bojne domovme od svo>e s°- Če je nekaj pUano ali govor-j te možgane. Puzzling! In e ladje in končno so Nemci ki so iPr°ge Mihelce ter Pozdrave od jeno tja v dan, imenujem jaz razvitih možganov da bi bilo parkrat prodrli nazaj skoro do'^erke Tej* in sinjka .Ivai\a-,to kikenkoken, čiričari, mev-itreba?? obrežja, le morali popustiti in 30 mu* 80 zdravi m da mevmev. Nemec pravi taki ro- In šele pred 35 leti so zaceli, žive v vasi sv. Križ pri Kosta- bi — Schwefel. Nemški izraz je'ne vem, katoliški ali protestan-njevici. [značilen. Kaj so možgani? Ve- jtovski misijonarji, pač krščan- Frank Banič, 1132 E. 63. St. činoma žveplo (Schwefel), do- ski misijonarji, razvijati tem je tudi prejel potom Rdečega 3ti vode, nekaj beljakovine, ljudožrcem možgane, da so po-križa pismo od svoje hčere Ka- razne soli . . snovi pač so. Z stali gentlemeni. Nekaj druge-roline iz sv. Križa pri Kosta- možgani mislimo. Sure, sure,! ga so misijonarji divjakom raz-njevici. Edini sin Frank je Mike. Paderewski je igral svo-umrl, drugi pa da so zdravi, j0 divno muziko na najboljši pravijo. Frank Banič je doma piano. Prave misli morejo priti iz Šutne pri sv. Križu. Večna zima Joliet, 111. — Raphael Ger-sich je prišel na- počitnice iz Alaske, kjer biva že. blizu tri leta. Pravi, da je tam zmeraj zima, kljub temu pa je dobro, doma je pa najboljše. Tudi pozdravlja vse znance in prijatelje. — John Kramarich, zastopnik. PRODAM hišo z dvemi stanovanji, v prvem nadstropju je 5, v drugem 6 sob; centralna kurjava. Cena $6,600. Tudi zidan "cottage", ki ima 6 sob in centralno kurjavo. Nahaja se na 2700 So. Lawndale Ave. Cena $6,000. Za *nadaljna pojasnila vprašajte pri Antonu Jordan, 2417 So. Lawndale Ave., IL nadstropje, spredaj, Chicago, 111. — New York, N. Y. — Eks- ali greste vi v kalifornijo? odpustil tistemu, ki se ga je kdaj bal, četudi bi pozneje sam priznal, da je bil njegov strah nepotreben. 15. Poljubov obred. Čas je, da se vrnemo k Morozovu. Helenina zadrega pred Serebrjanim ni ušla bistremu očesu bojarjevemu. Od kraja si je sicer mislil, da je bilo srečanje z Vjazem-skim temu vzrok, potem pa se mu je zbudila nova sumnja v duši. Ko se je od kneza poslovil in ga spremil v vežo, se je Morozov vrnil v sobo. Njegove povešene obrvi so bile grozno naježene, globoke gube so mu razrivale čelo; oblivala ga je vročina in dušilo ga je. 'Helena zdaj spi," je pomislil; "ne bo me čakala. Izprehodim se po vrtu, morda si ohladim glavo." Morozov je odšel na vrt; bilo je temno. Ko se je približal ograji, je opazil belo obleko. Začel je pazljivo gledati. Začul je zaljubljene besede. Starec je obstal. Spoznal je glas svoje žene. Za ograjo se je na zvezdnatem nebu Črtala nejasna postava jezdeca. Neznanec se je nagnil k Heleni in ji nekaj govoril. Morozov je pridržal sapo, toda potegnil je veter in je stresel vrhove dreves, da so zaglušili besede in glas neznanca: Kdo je bil neznanec? Morda se je posrečilo Vjazemskemu, da si je z vztrajnostjo naklonil Helenino srce? Zagonetno žensko srce! Danes mu je všeč to, kar je včeraj vzbujalo njegovo mržnjo. Ali pa se ni morda Serebrjani dogovoril za sestanek z njegovo ženo?* (Dalje prih.) / Avtomobilska transportacija na razpolago. Vozite se kakor ... „ v svojem. Vzemite seboj dru- perti za olje1 in gazolin napo- -. . vedujejo za povojno dobo bolj-i21110' ™*)™vejsega tipa avto-ši gazolin, sicaterinvse bo na- mobllL <5a informacije kličite pravilo pri vožnji mnogo več Mansfield 3788, ali pa pišite milj, nego s sedanjim. Napove- na: California Car Co., 4*15 dujejo celo 70 milj na galon. [Madison Street, Chicago, i1k * i Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vafci in Vašim Otrokom • v Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Premoženje; $5,100,000 Članstvo: 38,400 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% če hoCei dobro sebi in tvojim dragim, zavaruj m pri najboljši, pošteni in nadaolrentui podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in Šenske od 16. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvn in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,00040. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot če ie nisi dan aH glsnics te mogoCne in bogate katoliške podporne organizacije, poti udi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse druge podrobnosti sa obrnite na uradnike in uraduice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali ps na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Društvo sv. Jožefa ST. 10». K. S. K. J„ CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v meseca v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako ie niste ilu tega najve&-iega druitrm v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16 de 6Q. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 1«. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevka goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. J Predsednik John Pesdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perme, dr. Stasay in dr. vili, ne le možganov, ker možgani so bili vedno isti, in če gre le za možgane, ne za dušo, ki se poslužuje možganov, kakor Paderewski piana, je celo hudo hudo, kakor se vidi pri Japoncih in pri Hitleru in Mussolini-ju, in morda tudi v Rusiji, ako so tam pocetlali iz možganov — dušo. Ali imete dosti razvite možgane, da morete kapirati? * V Cleveland u je zaiumelo. Menda bo fajt, če že ni, ker je še vse premalo te robe. Zašu-melo je radi neke podpore za partizane, in to cika na Stalina in njpgovo kramo, in ta krama je komunizem. Amerika le bo govorila, trdijo, ker Amerika ne mara Stalinove krame. Po-mižurknili so tam v Clevelandu proti partizanom radi neke pomoči in to cika, trdijo drugi, na Stalina, in če bi prišel Stalin, za Ameriko ne bo prostora, in taki, ki vidijo v partizanih samega — bogseganassvaruj—Stalina, se prijemajo za vratove, ker te bo Stalin porezal. Vidim zapisano, še ne tiskano, jutri utegne biti tudi tiskano: "Če pride Stalin (nekako v Ljubljano), je najbolje, da se pripravimo na smrt". Ker pa vratu nihče rad ne pusti, bo fajt v domači hiši. Tako kaže vreme da-nes doma. * Stalin je pa kosmatinec tudi za Washington. V Quebec ga ni bilo, ko je bilo veliko posve- le iz možganov, ki so v redu, in Če bi se meni možgani zmešali, bi lahko prišlo do misli, ki konča s štrikom ali revolverjem brez nazijev. Možgani mislijo, well, nimam ničesar zoper tak izraz, ako ga pravilno umemo. Ali mislijo le možgani? Tu je point. Kdo bi potem mislil? Žveplo, voda, soli . . snov, ker vse to so možgani! Snov bi — mislila! Nemci pravijo: Schwefel, kar je značilno. Ivan Molek se je vrgel na možgane pri demokraciji, precej potrt je, se mi zdi, ker A-merikanci bi bili na prvem mestu, pa ima, pravi, povprečen Amerikanec možgane le kakega 15 letnega fanta, ne vsi se-ve. Razvijajo se možgani, pravi, kar je na sebi pravilno, in razvili so se šele do te mere. Kako dolgo se že razvijajo? Neki trdijo, da že miljone let. Bo — Schwefel, morda kakih 15 tisoč let se razvijajo, ako pravilno ilmete. Tudi to bi bila dolga doba, če je prišlo pri najboljših šele do 15 letnega fanta. Še jaz bi malo pojamral. Ampak le možgani bi mislili, in če se bodo ti razvili, bo demokracija, rajsko bo. He ... he . . le možgani, le snov . . od dobre snovi da bi prišle dobre misli?? He., he. Ko so položili kralja Tut-an-kamena v grob, so mu dali razno robo v grob, saj je bil kralj. Po pet tisoč letih so grob odpr- )t0vanje.~Kaj možakar Te name-li, in kralj je imel pri sebi tako frava? Pomirjujejo, da je šlo robo, da je danes noben Amerikanec, ki bi imel že stopro-centno razvite možgane ne more narediti! Tedaj že tako razvite možgane, in zdaj taka mi-zerija pri najboljših možganih! Kaj se razvija? Ali mislijo možgani, ali misli človek z možgani? Še nekaj zagonetk, ki ni- proti Japoncem in Rusi in Japonci se le malo izpod čela gledajo, fajta pa noben ne mara. Dober razlog- Pa je šlo tudi za Evropo. Litvinov je odšel. Pravijo, da nič ni na tem* pa trdijo, da je nekaj na tem. Nekje imajo nos lovskega psa. Tu pravijo nekako, da je vsaj glede so zagonetke, če kdo ne govori Balkana, in tu bi bili Slovenci zainteresirani, celo nekaj pan- le — Schwefel Homer je živel pred tri tisoč leti. Spesnil je Ilijado, in to je taka možganska roba, da Ho-mera do danes še nihče ni dosegel. Aristotel je živel pet sto let pred Kristom. Filozofiral je, in tu je treba ražvitih možganov. Naš dr. Veber je to podal v svoji knjigi, težka roba sicer, jaz sem prestavil in nekaj razposlal. Pa vidim, da skoroda še ni tako razvitih možganov, da bi Aristotela kapirali! Tam na Gvadalkanalu se je dogodilo te dni: h katoliškemu vojnemu kaplanu pride ameri-kanski stotnik in pravi: "Father, nisem se nikoli brigal za katoličanstvo, niti dosti ne za vero sploh. Vidim pa, kaj so storili katoliški misijonarji pri teh divjakih. Tu je dvajsetak, dajte za katoliške misij one!" Kakšni copmiki so ti misijonarji, da so tem divjakom tako — razvili možgane ? ? Še vidim te dni. Pred 35 leti še bi se bilo dogodilo na otoku New Britain, da bi se bili divjaki do ušes režali, ko bi bila kaka nezgoda *belca privedla na obrežje. "Danes bo pa prar ta", bi se režali divjaki, ampak belec bi ne jedel prate, on bi bil prata za divjake. Danes so tam Amerikanci, pa ni strahu radi kake prate, narobe, ti divjaki so pravi gentlemeni, grdi divjaki pa so Japonci, in Japonci so imeli ie davno in imajo danes skoroda najbolj razvi- slavslavistične robe, in če prideta na Balkan Amerika in Anglija, bo Moskva morala ostati doma. Ali bo hotela? ^VVVVVVVW^V^V^VVVS^« DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL —