avgust
9 £ 8V- Petra
< » Procljunkula
J S Naid.sv.Štefana
1	P Dominik ♦ J-SMarija Snei.
2	P Kajetan 'TCiriiak g
»|fecV'anney
Site" +
" g »• Pollnk:-
U s Evjebij S ? Vnebovzetje * 16 S Sv. Rok
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage/
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV.MOHORJA Vi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
tomisterski predsednik Dragiša Cvetkovič izročil dogovor 8 Hrvati regentu princu Pavlu. — Hrvati so baje pristali na vse druge točke, le glede vojske in pa političnih granic odločno vstrajajo pri svojih zahtevah.
]aB,ed Jugoslavija. — Pogaja med ministerskim pred-,® ikom Dragišo Cvetkovičem n voditeljem Hrvatov Dr. Vla-^^rjem Mačkom so zaključe-
• Oba voditelja sta pristala v gjstvu na vge točke> ki gta jih
u V7a v zvezi s pogajanjem za ^ editev hrvatske samouprave. 6 dve točki, za katere minister-1 Predsednik Cvetkovič nima ^°°olastila, da bi jih sprejel ali %h odločal sta, da Hrvatje "te vaj o svojo lastno vojsko,
ali n
. Pa razdelitev vojaške oblasti ^Poveljstva tako, kjer bi imeli se ]Vatje enako moč in enako be-^ 0 Pri odločevanju. Druga to-v, P Pa> da Hrvatje zahtevajo v 'fitev avtonomije Hrvatske g del Bosne in Slavonskega nata, kakor daleč sega hrvat-u ' ziYelj. Te dve točki torej, o Va Itvi vojske in pa zadovolji-j0 Ureditev političnih granic av-l n°mne Hrvatske delajo naj-Jše preglavice.
j^rhovni poveljnik vojske je v jj^laviji kralj, po smrti kra-Aleksandra, radi mladoletnik	pa kralJevi namest-^ Princ Pavel. Uredba vojske P° ustavi spada v kraljevo „ikr°čje in ministerski predsed-lllrna moči, razven kralj eve-^Pooblastila o tem sklepati do-j0(|Ore- Glede tega torej bo me-aJHa odločitev regenta Pavla, kat polit*čnih vranic, to je
PREMEMBE ZAVAROVALNINE
Dosedanje pristojbine za vladno zavarovalnino ostanejo.
Washington, D. C. — Eden zadnjih zakonov, ki jih je sprejel kongres zadnji teden pred svojim razpustom, se ba-vi z vladno socijalno zavarovalnino. Med odobrenimi določbami je važna zlasti tista, po kateri bodo dosedanji pri-
SAMO ENA
STRANKA
Edino strAnka falangistov do-voljena v Španiji.
Madrid, Španija. — Vrhovni poveljnik, general Franco, je zadnji teden izdal odredbo, s katero se pričakuje, da se bodo onemogočile kake ponovne notranje homatije v državi. Po tej določbi se namreč ustanavlja po vzorcu Itajije in Nemčije samo ena politična stranka v Španiji, in ta bo fašistično usmerjena stranka fa-langistov. Franco je nastopil s tem korakom, ko je zadnje dni grozila nevarnost, da bodo
spevki ostali še nadalje v ve- opozicijonalne stranke po-ljavL Glasom zakona, spreje- vzročile notranji razkol, ki bi
se znal izcimiti v ponovno pobijanje.
ozemlja naj se vključi bori P°^čno oblast avtonomne Hrvatske je pa zopet trd oreh, ki ga zadovoljivo jj ^e strani ne bo lahko rešiti, ft namre^ zahtevajo velik ne za svojo državo, prav v o! precejšen kos Banata le 'Poniji. Vlada pa jim daje bah J0
Savsko in Primorsko ]ja > in nekaj drugega ozemelj je povečini hrvatsko in j latinsko ozemlje. Dr. Maček J5Q ^avi, da je v gotovih delih HatSne in skoro vseh delih Ba-a večina hrvatska in vsled te-
ga
narav
no ti kraji spadajo pod
dansko. Ti kraJi bi Hrvatom stv 1 tudi velika naravna boga-
*ttd pr" ®osna J'e bogata na va Ulnah, Banat pa na pridelje-l%U žita- Ce bi Hrvatska do-Vjn bi bila najbogatejša pro-UCa v Jugoslaviji. Temu se pa t0l) 1 "Pirajo. Ker bo bodoča av-Hrvatska imela tudi moč glede uvoza in iz-ijei ' bi tako vsled tega lahko a_ carinske sitnosti, tako u-arjaj0 v Beogradu.
. ^akn i____________________tt_.
tega v 1936, imajo delavci in delodajalci plačevati po en odstotek svoje plače v zavaro-valninski sklad do konca 1939, na kar bi se prispevki zvišali na li/a odstotka in pozneje na 3 odstotke. Po novi določbi pa bo sedanji en odstotek ostal še nadalje v veljavi.
-o-
RADI PREPIRA V DRUŽINI,
SIN UBIL OČETA . Joliet, 111. — V "Klobut-chers Tavern" (najbrž: Klo-bučarjevi) gostilni se je dogodil zadnjo soboto tragičen dogodek, ko je vsled spora med očetom in materjo radi neke natakarice, kakor pravi poročilo, sin Leonard ustreli očeta Mike Klubutche-ja. Mlajši sin Ray, je povedal policiji, da sta se mati in oče večkrat prepirala glede tega. Sina Leo-narda je to hudo jezilo. Pri zadnjem prepiru je Mike Klo-buteher začel klofutati mater in jo vlačiti za lase po hiši. Klicala je na pomoč. Sin Leonard je vzel Samokres, šel v hišo in ustrelil očeta. Sin se nahaja v okrajnih zaporih, kjer bo čakal na sodbo.
V GDANSKU GRADE NOV MOST
Gdansk.— Preko reke Visle se gradi točasno nov most. To bi ne bilo drugače nič pomembnejšega, toda pozornost vzbuja zato, ker bo ta most vezal gdansko ozemlje z nemško vzjhodno Prusijo ter bo pripraven za pošiljanje nemškega vojaštva v mesto.
bo s sporazumom s Hr-0(j ' Je torej odvisno za enkrat So eg®ttta Princa Pavla. Mnogi ti^. llenja, da regentu na noben Vseln ne bo mogoče privoliti na ia nP°eo-ie- °r. Maček pa vstra-t)0| Pogojih, ali pa zahteva po-Vtit £ loČitev od Jugoslavije. Hr-vice a Zabteva se zdi sicer upra-tiev a> ampak previsoka je in ]'e. gFna za edinstvo Jugoslavi-čitev tem> če bo iskal Maček lo-val Jugoslavije, bo izposlo-2a Hrvate le novo sužnost. j> . -o-
"A»IU"editve' ki °*Ia»*ne
«tjp»' Slovenr-u" so vedno u-
NA MARSU SO RASTLINE, PRAVIJO
London, Anglija. — Ko se je planet Mars pred dvema tednoma približal zemlji,so zvez-doslovci in znanstveniki z vsemi modernimi pripomočki opazovali tega soseda zemlje, da ugotove razmere na njem. Kakor pravijo, se je iz opazovanj ugotovilo toliko, da se lahko sklepa, da je na Marsu rastlinsko življenje. Iz tega, pravijo, sledi, da mora biti najbrž tudi živalsko življenje, kajti med najnižjo živaljo in najvišje razvito rastlino itak ni dosti razločka.
»e.
ŠEST TEDNOV ZAPORA ZARADI GULAŽA
London, Anglija. — Proti 31 mornarjem se je zadnji petek končaia 3odna obravnava, pri kateri so bili obdolženi upora v manjšem obsegu. Stvar se je vlekla od 1. maja dalje. Tedaj so namreč mornarji na neki ladji v južni Afriki zastavkali iz protesta proti slabemu gulažu, ki so ga dobili za hrano; zahtevali so slanino in jajca. Vsled tega njih "upora" je imela ladja pri odhodu poldrugo uro zamude in pri o'bravnavi so dobili obtoženci zarad'i te^a vsak po šest tednov zipora.
POOSTRITEV GLEDE VOZNINSKIH LICENC
Chicago, 111. — Tukajšnje sodnijske oblasti so se odločile, da se bo v bodoče posvečalo vec pozornost državnim vozniškim licencam, kakor doslej. Tako se bodo vse kazni, ki so 'bile kakemu avtomobili-stu naložene, zabeležile na zadnji strani njegove licence, da bodo takoj pri roki vsi zapiski v slučaju morebitnih ponovnih prometnih kršitev. Za vožnjo v pijanem stanju pa se bo avtomobilistu sploh odvzela licenca in enako tudi tistim, ki bodo trikrat obsojeni zaradi nepazljive vožnje. Avtomobi-list bo moral sploh v vsakem slučaju, kadar je pripeljan pred sodišče, predložiti svojo vozniško licenco. Nasprotno pa mu bo tudi dovoljeno, da bo lahko zastavil licenco namesto poroštva manjših zneskov.
JAPONCI NASTOPILI PROTI MISIJONOM
Peking, Kitajska. — Kakor trdijo neki ameriški potniki, so japonske oblasti dejansko nastopile proti tujezemskim misijonskim postajam' v kitajski provinci Šangi. Tako so tekom neke pobožnosti v cerkvi v Tajuanfu vojaki obkolili cerkev in aretirale vse udeležence. Ženske in otroke so čez 'tri dni izpustili, toda moškim so zagrozili, da se jim bo ne-
PO KALSVETU
—	Praga, Češka. — Msgr. Jan £ramek, ki je bil minister v prejšnji čehoslovaški vladi, se je te dni umaknil preko meje na Poljsko. Slutil je namreč, da utegnejo naziji nastopiti proti njemu zaradi stališča, ki ga je vlada prej zavzemala napram Nemčiji.
—	Washington, D. C. — Kakor .je državni department objavil, se je vložila potom ameriškega poslanika v Pekingu protestna pritožba pri japonskih oblasteh, ker so japonski vojaki napadli dva ameriška katoliška duhovnika.
—	Pittsburgh, Pa. — V tukajšnjem mestu se bo vršilo od 2. do 4. septembra zborovanje Narodne katoliške med-plemenske federacije, ki bo proučevalo sredstva, da se pospeši boljše razumevanje med črnim in belini plemenom. Ba-vilo se bo zlasti z jugom.
—	Manila, Filipini. — Vodstvo tukajšnje univerze je pred kratkim odpravilo odredbo, naperjeno proti katoliškim duhovnikom, katera je bila sprejeta pred tremi leti. Po tej odredbi je bilo duhovnikom prepovedano, da bi nastopili kot govorniki pred kako dijaško organizacijo.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
NEMCI STRASI-JO V PRUS1J1
Naziji koncentrirajo ogromno količino vojaštva in orožja ob poljski meji v Vzhodni Prusiji.	v
Warsava, Poljska. — Velika razburjenost je zavladala v vladnih krogih in v javnosti, ko so se širile vesti,da je opažati velika tajna koncentriranja nemškega vojaštva ob meji v Vzhodni Prusiji. Druga poročila so znala povedati, da je dospela z Hamburga in iz Stettina cela skupina tovornih ladij, napolnjenih z težkim topništvom in drugim vojnim orožjem. Vsled teh napetosti je nastala celo v tujezemskih konzularnih uradih, kjer so načelniki dali preklicati vse dopuste za soboto in nedeljo radi nastale negotovosti položaja.
V Londonu so mnenja, da je to običajni nazijski trik, s katerim skušajo vznemirjati Poljake,da jih spravijo v čim-večjo nervoznost. S tem bodo neprestano nadaljevali, hoteč s tem' izsiliti ugoditev nemških zahtev glede Gdanska.
PROTIANGLEŠKI IZGREDI KITAJCEV
Tientsin, Kitajska. — Dru-hali Kitajcev so zadnji petek navalile na neko tukajšnje angleško podjetje ter razbile v njem vse, kar se je dalo premakniti. Angleži trdijo, da so bile druhali naščuvane od Japoncev in, da je možno, da se bodo taki prizori še ponavljali, ne sa,mo proti Angležem, marveč tudi proti Amerikan-cem.	:'i <*■. '
GENERAL FRANCO IMEL OBISK
OTROKA NAŠLA PO 33 URAH
Livingstonville, N. Y. — Okrog 150 CCC delavcev je sredi zadnjega tedna pretaknilo vse gozdove v tukajšnji bližini, da pridejo na sled dve leti staremu Davidu Elle-tu, ki je izginil od svojega doma. Po 33 urah iskanju pa so ga končno našli, mirno sedečega v grmovju, na kraju, mimo katerega so iskalci prej po-
novno in ponovno hodili. Mali deček je bil sicer prestrašen in lačen, toda drugače se mu ni nič zgodilo.
kaj neprijetnega pripetilo,ako ne bodo misijonarji odšli. Tako so ti morali v resnici kraj zapustiti
Iz Jugoslavije
Po dolgem Času pojasnjeni številni vlomi, ki so se dogajali po raznih krajih na Notranjskem. — Huda nesreča mladega pilota Novaka na Štajerskem. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo.
1 -i.
Na sliki na levi je sedanji vrhovni poveljnik Španije, general Franco, in poleg njega italijanski zunanji minister, grof Ciano, ko je bil nedavno na obisku v Španiji.
Kdo je vlamljal po Notranjskem
Ljubljana, 14. julija. —Velike vlomne tatvine so bile lani od februarja do maja izvršene na prav svedrovski način po raznih krajih Notranjske. Ponoči 27. februarja sta bila odnesena iz gostilne Josipa Meleta v Cerknici dve večja zavoja raznega blaga v vrednosti 2.724 din. Prav čez mesec dni je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Begunjah pri Cerknici. Navrtana je bila blagajna na tržaški svedrovski način. Vlomilec je pobral 2.774 din gotovine in 8 hranilnih knjižic v skupni vrednosti 3.839 din. Občinskemu tajniku Cimpermanu je bila ukradena 1.500 din vredna zlata ura. Vlomilec je 26. maja ponoči vdrl v Kmetsko posojilnico v Starem trgu pri Ložu. Pobral je iz navrtane blagajne 22.239 din gotovine. Že septembra 1936 se je vlomilec splazil ponoči v trgovino Lada Medena v Begunjah pri Cerknici in mu je odnesel za 5.800 din. V marcu lani je bilo vlomljeno tudi v trgovino Karla Mazija na Velikih' Blokah. Tat je pobral za 1.800 din raznega blaga. V aprilu lani je bila ponoči navrtana blagajna Posojilnice v Železnikih. Svedrovec je imel tu smolo. Ni dobil niti dinarčka.
Varnostni organi so vodili razne poizvedbe za vlomilcem. Naposled so posestnika Henrika Žerjala iz Rovt osumili, da je prav on izvedel vse te vlome. Žerjal je bil svoj čas zaradi tatvin žle obsojen na 5 let hude ječe. Razen njega so orožniki prijeli tudi njegovega svaka Jožeta Koširja iz Rovt.
-o-
Žrtev brezmotornega poleta
Maribor, 16. julija. — Današnje lepo vreme je izvabilo na letališče k vajam z brez-motornimi letali več mladih pilotov, ki se vežbajo na letališču. Okoli pol 8 zvečer se je dvignil v zrak 22 letni droge-rist M'iha Novak, uslužben pri tvrdki Salus, stanujoč v Mariboru, Slovenska ulica 22. Novakovi starši stanujejo v Višnji gori. Njegovi prijatelji so gledali polet nadebudnega pilota, ki ima že dva izpita z breziriotornimi letali, ter opazili, da pri pristajanju ni vse redu, ker se je Novak zaletel v na Teznu stoječe vagone tovornega vlaka. Novak se je preveč odd-aljil od letališča ter ie bil ali prim oran pristati ali pa se ni mogel več vrniti na letališče ter ga je zaneslo med vagone. Pri tem sc je letalo razVtlo. Novak sam pa, je padel med odbijače ter je ob ležal nezavesten. Tovariši so takoj prihitel,i in odnesli nezavestnega Novaka v hangar, toda Novak je takoj potem iz dihnil. Poklicali so tudi reševalce, ki pa niso stopili v akci
jo, ker je Novak medtem že umrl. Ugotovili so, da je čelada, ki jo je imel Novak na glavi, bila upognjena. Novak je najbrž dobil prelom lobanje in si je moral zlomiti tudi hrbtenico. O tragični nesreči so bile takoj obveščene oblasti. Na kraj nesreče je prispela tudi komis/ja, ki je zabele* žila celotno dejansko stanje.
-o--
Desetletnica
Ljubljanski škof Dr. Grego« rij Rožman je 14. julija slavil desetletnico, odkar je bil posvečen v škofa ter dodeljen tedanjemu ljubljanskemu kne-zoškofu Dr. A. B. Jegliču za pomožnega škofa. Le kratko dobo je deloval pod vodstvom pokojnega vladike Jegliča, potem je vsa velika skrb padla na njegove rame.
--o--
Jubilej
V	dnevih 5., 6. in 7. avgusta so slavili v Ptuju seclemstolet-nico m'inoritskega samostana.
-o--
Smrtna kosa
V	Št. Jakobu v Rožu na roškem je umrl g. Jožef Zie-chen, duhovni svetovalec krške škofije in dolgoletni ravnatelj družbe sv. Mohorja. Nad 30 let je vodil Mohorjevo družbo, ki se je pod njegovim spretnim vodstvom z ljubeznijo in njegovimi žrtvami razvijala leto za letom in je tik pred vojno štela skoro 100.000 udov. Pokojni je bil star 65 let. Pokopan je bil v Št. Jakobu v Rožu.
-o-
Nove orgle Meseca julija je kamniški dekan Matej Klinar blagoslovil nove orgle v romarski cerkvi sv. Lucije na Skaručni pri Vodicah. Orgle je napravil crglarski mojster Franc Jenko iz št. Vida nad Ljubljano in stanejo 20.000 dinarjev.
•-o-
Padec s kolesa S kolesa je padel 17 letni delavec Anton Gornik iz Na-zarja pri Mozirju in bil zaradi hude poškodbe pripeljan v celjsko bolnico.
-o-
Streho mu je zažgal Posestniku Karlu Demonte v Zamarkovi pri Sv. Lenartu je nekdo zažgal leseno streho na njegovi začasni opekarni. Streha je docela zgorela in je škode n a d 1000 dinarjev. Ogenj je podtaknil neki 13 letni Jožem Tršovec, k j je dejanje hrez obotavljanja priznal.
Zaradi zemlje so »e stepli
V okolici Karlovca so se v vasi Izemlje potolkli cigani rodu Ugarkovič in Kovačevič in to zaradi koščka zemlje, kar je za cigane nekaj nenavadnega.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
v criu 1 iLi ■	—f
^--'	CHICAGO, ILL., TOREK, 8. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 8, 1939___LETNIK (VOL). XLVII1,
0 sporazumu s Hrvati - Nemci razburjajo Poljake in druge
torek, 8. augusta 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Dogodki

med Slovenci po U Ameriki
Slovenec kandidat za cle^e* landskega župana?
Cleveland, O. — Kakor se čuje, namerava sedanji coufl' oilman 32. warde Tone Veho* vec pri prihodnjih volitv8" kandidirati za clevelandskeg8 župana. — Istotako se širi.'0 govorice, da bota za cound' mana v 32 wardi kandidira^ dva slovenska rojaka Lokar in Joe Poznik.
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
jHW
trr.r.ttTy-.


|.r Mn Itunmitif t.. --T» . * p « r.1
Brez cilja so se napotili sedaj skozi džunglo, misleč, nekam že pridemo. Komaj so hodili pičlo uro, ko zakriči eden Wazirov: "Pgolej, gospodar, mesto!" Stanley Wood je bil zelo presenečen ob pogledu na mesto. Ne kaka vas, ali kako črnsko naselje, ampak pravo mesto palač in stolpov.
. . . Prihodnji dan je Stanley Wood in njegovih pol ducata Wazirov, stopalo po zaraščeni džuiigli in po ravno tisti poti, po kateri so šli Gonfala in njeni ugrabitelji in prišli do mesta, kjer so se črnci ločili od Špika in Trol-la. Waziri so sledili znakom, dokler se niso izgubili v gozdu.
Spike in Troll sta pa v tesnem obje. mu ležala na tleh, se neusmiljeno suvala in pretepala na življenje in smrt Popolnoma zaverovana v medsebojen pretep, nista niti slutila; kaj se jim bH-ža. Gonfala se jč pa vsa tresla, ko je videla, da veliki sloni dirjajo naravnost proti njej ...
Čudili so se Waziri in tudi Stanley Wood se jfc čudil, da je sled tako naglo izginila kot bi jo požrla džungla, namesto nje, se je pa pokazala sled Slonov. Mar se je sled ljudi izprtme-nila v sled slonov? Kam je izginila Gonfala in njeni ugrabitelji? Stanley Wood si ni mogel dati odgovora.
Amertkanski Slovenec
' m najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki.	: _ Newspaper in America,
d Ustanovljen leta 1891, :	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva m uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
(Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
■....... \ '
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto .................................._...?5.00 For one year ......................................$5.00
Za pol leta ........................................2.50 For half a year ................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50 For three months ............................ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto ....................................$6.00 For one year ...................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00 For half a year ............................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75 For three months ............................ I-75
Posamezna Številka ....................... 3c Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vm) dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvonevrača._
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
.i	i	r-	-i ' >-■■	" ' ' i I	■"
lJ. M. Trunk:
■trm «
Georga tako veselega in ko- i rajžnega, ki še krepko zapoje, se šali in tudi zapleše. Bog te živi George, kakor tudi Jožeta. — Hvala Mrs. K. Majerle za postrežbo v Chicagi.
Dragi bratje in sestre, prisrčno sem bila vesela, ko sem vas zopet videla po tako dolgih letih zdrave in zadovoljne, zato hvala Bogu. Moja prošnja pa) je, če se ne bomo več videli na tem svetu, da bi se sestali skupaj na onem pri Bogu z našimi starši vred. — Kakor je bilo veselo snidenje, tako je tudi bilo žalostno slovo, toda moralo je biti. Šofer Toni Shutej je hotel domov, zato smo ostali v Chicagi samo en dan, dasi so nam prigovarjali, da b)i ostali delj časa in bi nam razkazali mesto. V nedeljo 2. julija pred poldne smo se podali proti domu in v
■	torek zvečer 4. julija prišli i srečno domov. Prisrčno smo
bili sprejeti, kakor tudi Shute-
■	jevi, ki so nas vs.i že težko pri-• čakovali. — Tako se je konča-
-	lo naše potovanje, ki nam bo
■	ostalo še dolga leta v prijet-i nem spominu. Hvala za pri-: jaznost in postrežbo vseni, s
-	katerimi smo se sestali.
' "vMfe^u L	Mary Kotze
la, so jo vsi z veseljem pričakovali in so se kar pulili za teto, kje da bo ostala delj časa.
—	Upam, draga Kata, da si tudi ti že doma. Zato pa le oglasi se, in kaj opiši, kako je bilo, saj vem, da si veliko doživela pri svojih sorodnikih.
—	Spominjam se, ko smo se skupaj vozili čez Hudson reko po velikem George Washington mostu, ki je ne samo velik, ampak tudi krasen in je stal celih 60 milijonov dolarjev. Vozil nas je njen nečak Mr. John Kobe s svojim avtom, ko smo šle obiskat neko našo prijateljico v bolnišnico, ki je daleč izven mesta. Hvala lepa Johnu za vožnjo, ki mi bo ostala vedno v spominu.
IZNAJDITELJ MORFIJA
Pred vrati hanovrskega mesteca Einbecka je majhna kapelami jo pokriva vejevje mogočne lipe in ki v njej počiva človek, ki o njem malokdo ve, kaj da je odkril. Pa bi le zaslužil, da bi bilo njegovo ime bolj zliano. To je lekarnar F. Serturner, ki je postal trpeče-, mu človeštva usmiljen Samaritan s te?m, ko mu je uspelo, da je obvladal telesno bolečino. Njegovo čarovniško sredstvo se imenuje — morfij, ki ga je teda,nji šele 20 letni pomočnik dvorne lekarne v Pa-derbornu julija 1804 po dolgih preskušnjah odkril kot glavno sestavino in uspavajoči alkaloid iz maka prihaja j oče-
•	ga opija.
Minilo je dolgo vrsto let,
•	preden se je medicinska veda : okoristila s tem odkritjem. , Zakaj Serttirnerju se je godi-
■	lo kakor vsem drugim iznajdi-
■	teljem. Niso ga hoteli prizna-1 ti, marveč so se še norčevali iz i njega in ga zasmehovali. Spji-t sov, ki jih je mladi lekarnar
-	izdajal, ni nihče bral in tako . so 'morali bolniki do 1. 1817 J čakati, dokler jim slednjič ni i morfij pomagal lajšati boleči-3 ne. V tej dobi je izzvalo neko i delo o fiziki veliko pozornost
-	in je opozorilo na odkritje a Serttirnerja. Ta pionir znano-v sti je umrl v starosti 58 let in 'i je bil ob smrti vnovič pozab-a Ijen, da je bil on iznajditelj i- takega važnega zdravila. 2e-
-	lel si je, da b; bil pokopan v i- Einbecku v kapeli sv. Jerneja.
Smrt pionirja na zapahu
Pueblo, Colo. —Nagle sitf"
je tukaj umrl Mr. John R°>ti!'
v starosti 76 let, doma iz * ill žemberka na Dolenjskem
ki je živel v Puebli od jj*
J 892. — V nedeljo 30.
je bil še boter našim novtf1
cerkvenim orglam, ko so t"
blagoslovljene in tako so oI,
gle njemu prvemu zapele P
pogrebu. — Pokojni zapu®cil
ženo, 3 sinove in pet heel8;
Eden sinov je Rev.
■Anthonj
Koitz, ki je pomožni žuP11 . na fari Marije Pomagaj' se zelo trudi za napredek 1 mu izrekamo naše sožalje-Pokojni je bil naročnik ^ Slovenca, Ave Maria in N°vl ga Sveta. Naj mu sveti veCl1 luč, ostalim naše sožalje!
Rojakinja je preminula
Cleveland, O.—V St. bolnišnici je umrla rojakll!|_ Rose Jeraj, rojena Zakraj' ^ stara 56 let. Doma je "bil3 vasi Dolnji Podboršt pri Tr® njem na Dolenjskem, odko je prišla v Ameriko Pre , J leti. Zapušča moža, dva sj11 tfa in eno sestro v Stau»l J 111. V starem kraju pa * pušča dva brata in eno se« ^ Pokopana je bila iz cerkve Vida zadnji četrtek.
Še en grob .
Klein, Mont. — TUfcaH pred kratkim preminula toi kinja Rozi MikliČ, o
■	Hali, stara šfle 31 let. B0^
■	na je bila v Hoffman, ^ j, ; — Zapušča moža, sina, ^.j
■	ko, starše, dva brata in • sestre.
Iz star£ domovine
Cleveland, O. — P^ teden se je po štiriletne^1 ^ vanju v Žabji vasi pri ^ v mestu v Jugoslaviji, vn11' e Cleveland Miss Josep'1 Medvešček, hčerka JosiP^ Mary Medvešček. V ftyyfi kraju je bivala pri svoji materi in obiskovala deJ{ meščansko šolo v Šmihel* Novem mestu.
Pozdravi in zahvale J|
Chicago, 111. — Po zclj'.",iVv . kovem naročilu se je P0'",•]:• Hot Springs National 1' pO Arkansas, Antonija Dosd1' ^ domače Bučarjeva Ton^y si okrepi svoje zdravje- ^ i tem lepo pozdravlja svoJe.^ i jatelje in se jim zahvalJ • y ; so jo obiskovali v bole5*11 , posebno v So. Chicagi, J11' nicam podružnice
-u
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
ŽENITNA PONUDBA
V svrho ženitve bi se rad seznanil s Slovenko, staro od 40 do 50 let, katero bi veselilo življenje na farmi. Jaz sem star 55 let in vdovec brez; otrok. Pišite na: Jack Dolenc, R. 1, Elk, Wash.
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE	(37)
Nad tri tedne smo bili pri g sestri in približal se je čas ko č je bilo treba misliti na dom. 1< Težko s'mo se ločili od brata, s sestre ter družine, kajti smo b se bili zelo privadili skupaj, S toda morali smo iti. Hvala jim n najlepša za vso postrežbo in r ljubeznivost. Želimo pa, da bi č tudi oni, prišli kedaj sem v r Montano, iz srca bi jim radi s povrnili njihovo dobroti j ivost. j Prišli so družina Shutejeva in i odpeljali smo se čez veliki c newyorski most ter se vozili j prof)' Chicagi. Tukaj nas je j zopet pričakoval moj brat i George iShustarich, katerega j nišem videla 43 let, odkar je zapustil domovino kot 18 let- ] ni mladenič. Prisrčno smo se < pozdravili in čeprav težko, : smo se še vendar poznali, kaj- ] | ti jaz sem bila tedaj stara še- i le 12 let. Sedaj smo se pa že 1 vsi postarali. —'- To pa še ni : bilo vse. Prišel je še en brat ' Jože iz Milwaukee, Wis., ko-' maj par ur po našem prihodu. Z Jožetom se pa nisva videla 33 let in sva se tudi z njim ! prisrčno pozdravila. Tako smo ( si imeli zopet skupaj zbrani po dolgih letih, veliko poveda-1 ti. — Naj tukaj omenim, da . nas je brat George vse prav
1	lepo postregel. On živi pri Mr. in Mrs. John Zugich na
' Glendale Ave., kateri lastuje-' jo svoj dom in imajo gostil-' no. Vse je bilo tam za nas pripravljeno, pečene kokoši, kro-
2	fi, flancati in ne vem kaj še vse. Mrs. Zugich nam je pri-
i pravila zares okusno južjno.
-	Prav lepa hvala dragi brat, ki ', si vse tako poskrbel za nas in k Šutejevo družino. Pridi nas tu-
-	di ti kaj obiskat v Montano. s, Hvala Mr. in Mrs. Zugich za o postrežbo in prenočišče, ker a so imeli z nami veliko opravi-!- ti. Veselilo me je, videti brata
Še nekaj moram opisati in to je praznik sv. Rešnjega Telesa, ki sem ga doživela v Brookl.vnu. S sestro smo šle v cerkev sv. Brigite, kamor oni spadajo. Je to velika in krasna cerkev. Za omenjeni praznik so imeli zunaj cerkve procesijo s sv. R. Telesom. Še nikdar v svojem življenju nisem videla toliko otrok v eni cerkvi. Nad dva tisoč jih je bilo ki so prisostvovali slavno-sti. Deklice vse belo oblečene, s pajčolani,kar napravi na navzoče zares ganljiv utis. Tudi dve hčerki moje sestre so bi-j le zraven, od bratranca Geo. IShustarich pa kar štirje.
omenjenem poslopju General : Motor, ki ena firugo prekaša, ] da ne veš, kaj bi bolj občudoval. Bili smo tudi v velikanskem okrogle'm! jabolku ali : krogli , ki je vsa iz stekla in v zraven stoječem nebotičniku, raz katerega se vidi po vsej razstavi in ki je viden da-1 leč iz mesta. Na tisoče in tiso-1 če ljudstva pričakuje devete ure zvečer. Ob tej uri namreč začno trobiti, kar opozori lju-
■	di, da se zberfejo skupaj. Te-' daj naenkrat zašumi nalašč f za to pripravljena voda in se
v številnih curkih ter razno-
■	vrstnih barvah dvigne visoko • v zrak, kar je sila krasno za , videti. — Je na razstavi silno i veliko, zanimivega, pa mi ni-1 smo šli vsega pogledat, kajti , razstava je velikanska in bi , vzelo najbrže več kot mesec i dni, če bi hoteli vse pregle-i dat, pa tudi denarja bi stalo.
-	Pravijo, da če bi eden hotel i videti vse na; razstavi,da bi ga
-	stalo $75.00. Mi pa smo hoteli i videti tudi zanimivosti mesta e New Yorka, katere nam je
brat z veseljem razkazal. la-|> ko je on vzel mojega sina na ribolov na morje. Za parnik je ; plačal za vsakega $2.25, kar je precej. Bile so to precej drage ribe, dasi okusne in tudi so rekli, da je bilo prav zabavno. Z njimi so šli tudi Tone Shute in njegov bratranec George Mjiketich, ki so tudi povedali, da je bilo prav prijetno in so imeli dober lov. Mojega sina je vse to jako zanimalo; Srečen je. da je imel taiko dobrega strica, ki je zanj plačeval in ga vodil povsod, za kar mu najlepša hvala. —
Pogledat smo šli tudi v Central park, kjer je tudi mnogo zanimivosti. So tam vsakovrstne živali. Zlasti so nas zanimali morski psi, ki so zares čudne živali, pa izgledajo da t,o jako razu'm'ne. — Ogledali smo si tudi starinski muzej, v katerem je vse poino tisoč in ' več let starih reči iz vseh dežel in krajev ha svetu. — Po-' tem smo se šli ogledat slovit Coney Island, kjer je najbolj | zabaven kraj mesta New Yorka in kjer se na tisoče in tison če ljudi koplje v morju. Zlasti ! mladina se valja v pesku ob 1 morju. Pravijo, da je tisti pesek zelo zdrav zlasti proti 1 revmatizmu. — Bili smo tudi ' na Long Islandu, kjer je veli-5 kanski kip Svobode. Moj sin, f moj brat in svak Joe, so šli v . kip vse gori do vrha glave, dočim: sve jaz in moja sestra 3 čakali od' spodaj. Tudi to je nekaj krasnega za videti.
V Brooklynu sem se srečala z mojo sorodnico Mrs. Katarino Majerle iz Kansas City, Kana., ki je prišla na obisk k svojim nečakom in nečakinjam, otrokom njene sestre, Kobetovim, ki jih je več in so vsi poročeni. Je to res lepa družina 'in kakor sem izvede-
neral Electric Motor Com. To poslopje je pa zares vredno pogledati, ker se tam vidi nekaj krasnega. Ko smo drugič prišli na razstavo, je moj brat Marico svetoval, da bi šli pogledat to poslopje ih res smo šli. Postaviti smo se morali v vrsto in vzelo nas je več kot pol ure, da smo prišli v notranjščino, kajti silno veliko ljudi si gre ogledat to poslopje, zato so tukaj tu d,t stražniki, ki urejajo ljudi, da bi ne prišlo do kake nezgode. Najprej ko prideš notri, stopiš na pripravljeno vozilo, ki te vozi po notranjščini poslopja. Pr-, vo ko vidiš je velika odprtina s krasnimi bairvami, ki se vedno izpreminjajo. Od zgoraj se prikaže plaVo nebo, z mesecem in zvezdami, da te kar očara. Ko se tako stoječ voziš in občuduješ lepoto neba, te zopet stražnik opomni da moraš stopiti naprej in že se znajdeš v lepem mehkem sedežu, pred teboj se pa prikaže nov krasen svet, kot bi gledal v paradiž. Tu So hiše, parki, polja, ceste, reke. Tako bo svet leta I960 in več let pozneje. Več kot pol ure smo se vozili tukaj in bilo je zares lepo. Veliko zanimivosti je v
KAJ SO VSE VIDELI V NEW o YORKU?	I
Walkerville, Mont. C
A
Zadnjič sem popisala, kako s smo potovali v New York, se- 1 daj naj vam pa povem, kaj ^ smo tam vse videli. — Moj ] brait Maks mi pravi, da nas ^ najprej vzame na svetovno ! razstavo. Res, takoj drugi dan i se odpravimo jaz, moj sin Jo- i seph, moja sestra Mrs. Jos. ; Kepic ter njih tri hčerke. Raz- ( stajva je nekaj krasnega. Ko < smo se prvi dan nahajali na< : razstavi, bi najraje či'm' več videli. Zato so has tudi noge pošteno bolele, ker smo prehodili milje in milje. Čudovito je, kaj vse zmore človeška! roka in človeški um napraviti. Pred tremi leti, kakor so m!i pravili, je bilo tukaj samo močvirje, sedaj je pa tam veličastni park, posajen z vsakovrstnim drevjem. Jablane že rode sadje, cvetlic je tam nič koliko in tudi mnogo umetnih vodometov. So tam številni paviljoni in umetne stavbe, postavljene menda iz vseh dežel sveta, samo Nemška menda ni zastopana. Najlepša je ruska in ame-liiška, a so tudi vse druge le-! pe. Na vsaki je napisano, h kateri deželi, oziroma državi , spada. Tudi v jugoslovanskem ; paviljonu smo bili, kjer snlo videli lepe narodne noše slovensko, srbsko in hrvatsko in še .več drugih, potem veliko > steklenic "rakije" ter vsako-• vrstnega semena; po stenah - vise vsakovrstne slike. Tudi sem videla tam eno staro sliko Matere božje z d'eteto'm Jezusom v naročju. Zelo se mi je tudi dopadlo poslopje Ge-
^ I si ; i g*
jŠS
! -ji Ki
i i Si
i i j i
» 3- $ f
i 1 * i
i ^ * * f
• "3 g ji 11|
11 LjJ*
Stopimo do Slovencev. Vsak vidi, da smo zelo maj- _ eken narod. Že čas sam na sebi je najmanj tak, da vse j drvi le za materielnimi dobrotami, dasi to še ni ravno ma- . terializem. Ampak prav tudi v golem materialističnem , naziranju smo Slovenci tu v Ameriki in tam onkraj morja i prav do vratu. Materialistična "filozofija" se nam vsi- ; 1 juje na vseh koncih, ker imamo pač svoboden tisk. Izrecno se tu Slovencem priporoča F. Engelsa "Izvor ...", A. Vo- ; detove "Žena ..E. Kardelja "Potovanje ...", Z. Topa-lovieeva "Pomlad ..." Nekdo je kričal: "Citajte, čitajte, Čitajte". Brezdvomno ubogajo in čitajo. Nikakor ne trdim, da bi bilo vse le zmotno, priznam, da je marsikaj tudi za pouk, ampak podlaga je materialistično naziranje, in spodrivanje idealističnega naziranja. Materializem je pa zmota, in kdor se materializma oprime, se oprime zmote, in zmota ga uniči, ako se je stalno drži. Vsak tak posameznik je za narod izgubljen, in ker smo Slovenci zelo majčken narod, je pri nas izguba veliko bolj občutljiva, kakor pa je pri velikem narodu.
Naš najboljši filozof, s kakršnim se noben velik narod ne more ponašati, je zapisal: "Velik narod ima dovolj prirodnih, bioloških sil, da mu tudi samo materialistično pojmovanje človeka in dražbe ne vzame možnosti nadalj-nega vztrajanja. Mali narod pa postaja ob takem pojmovanju kar naravni in neizogibni plen velikega. Zato so taki pisatelji, ki uspešno širijo materialistično gledanje na svet in življenje, pravi "sovražniki št. 1 malega naroda". (F. Veber: Nacionalizem in krščanstvo str. 190). Nihče naj ne skače radi take zaušnice. Naj vzame knjigo v roke in jo preštudira. Bojim se pa; da bo le skakal, študiral pa ne bo. Pri materializmu ni treba študij.
O tisku v Rusiji ;
1 —"—*— j
Ruski tisk se je silno razmnožil. To je dejstvo. Ali s tudi v kakovosti? Mnogokaj je pri tisku nevtralne vse- J bine. Tu sem spadajo strokovnjaške razprave. 2e pri j znanstvenih razpravah je nevtralnost kočljiva zadeva, ker t gre za znanstveno resnico, in zmota ni nobeno znanstvo, t če vzamemo strogo pojm znanstvenosti. Teorije kot take i bi še mejile na nevtralnost. Akp imajo Rusi dosti takega 1 tiska, jim utegne hasniti. Pa se omenja, da ruski tisk J prinaša tudi filozofične razprave. Filozofija je najvišje } znanstvo, ako je znanstvena, išče le resnico, ne zaide, se ne . zmoti, in se resnice tudi drži. Tu utegne biti križ s seda- ] njim ruskim tiskom. Le absolutni stalinovci bodo trdili, f da je ruski tisk svoboden. Jaz celo trdim, da niti biti ne • more. Vsa zidava Sovjetov sloni na materializmu, natu-ralističnem naziranju o svetu in življenju, sloni na golem ateizmu, in z ateizmom stoji, kolikor pač stoji, in pade, , ako bi ateistično in materialistično stališče padlo, bi zidava to stališče opustila. Naravno je toraj, da se mora filozofija že naprej držati in se sukati le okoli materializma. Kaka količkaj idealistična razprava1 je že naprej izključena.
Nastane vprašanje: Ali je materialistično naziranje tudi pravilno, gola in prava resnica? Ako je, potem je taka materialistična filozofija nekako še na mestu, ker bi -bila pač resnična, dasi bi tisk tudi v tem slučaju ostal ne-svoboden. Če pa materializem ni resnica? Kakšna bo potem filozofija, kakšne bodo filozofične razprave, nad katerimi se divijo stalinovci? In materializem ni objektivna resnica o svetu in življenju. Kakšen je toraj vsaj v filozofiji sedanji ruski tisk? Ce bi bil tudi svoboden, bi zmota nikomur ne mogla hasniti.
Imam pa nekaj drugega pred očmi. Rusija je velikanska enota, lahko rečemo, da je Rusija velika narodna skupina, velik narod. Zmota kjerkoli nikomur ne more hasniti, vsakemu le škoduje. To je jasno tudi priproste-rau človeku. Ampak škodo zmote, neresnice kak velik narod lažje prenaša, kakor kak;mal narod. Tudi to je jasno. Zmota nekako uniči posameznika, ki se je oprime, ga iz narodnega telesa izloči, je za narodno skupino izguba. Velik narod lažje prenaša tako izgubo, mal narod veliko težje, ker ima pač malo poedincev na razpolago.
V PRIJATELJSKEM RAZGOVORU
ilp§§f§
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Nedelmki kotieek
ciy	i
J. M. Trunk.
DRUGA NEDELJA V AVGUSTU
Sv, Janez uči, da vladajo v svetu tri strasti, od katerih 'Wenuje drugo "poželjenjf 0ci." S teta' izrazom hoče povedati, da poželimo po vsem, kar oči naše zagledajo, vidijo.
to bi radi imeli kot naše, našo posest, da bi ga petem mogli tudi vživati. Oči toraj vodijo le naših teles, i da vidimo, kam gremo, ali kam aai se ne podamo, temveč na-l5eL1ujejo in vladajo tudi naše notranje, duševne želje in zahteve. Kar vidi in zazre °ko, to bi rado imelo in zahteva naše srce. Kar je okno in so vrata za stanovanje, to ih še mnogo več je oko za telo. pred vse'm' pa za dušo Veliko več. Skozi okno prihaja -Uč, kar nam naredi življenje Prijazno, mogoče, ampak slco-21 oko pride v dušo poželje-nie, ki nam postane, ako nismo previdni, v strast in poceni. v pogin. Mnogo hudega \ Postane tako res "poželjenje (Ct'i-" Zato pravi sv. pismo: Oč,i človeške niso site nikdar (pi'eg. 27, 20)." Vsaka nečimrnost in prav vsaka vrsta Srehov se toraj lahko splazi ln vtihotapi skozi oči v dušo
in naše nenasitno srce.
Ako malo resno premisliš in prehodiš svoje dosedanje življenje, kako si padal in se potapljal, boš našel, če si iskren sam s seboj, da si padal v hude in grde izkušnjave m celo v velike in enako grde grehe, ker nisi bil dosti previden v pogledih, nisi skrbno pazil na svoje oči. Pogled je bil morda le kratek, hipen, trajal le kak trenutek, izkuš-njava, pa te ni hotela zapustiti skozi leta in leta, ako te ni pogostoma popolnoma podiia, spravila v grehe. Čemu sploh želiš videti, česar zahtevati ne smeš? Ali naj vlada v tebi jasni razum, ali pa strastno srce ?
Koliko ljudi bi se ne bilo pogu!bilo, ko bi njih oči ne bilo gledale, kar jim je prepovedala gledati vera, zabranje-,val zreti zavestni razum. Sv. pismo govori vso resnico, ko pravi: "Oči nespametnih švigajo do pokrajin zemlje (Preg. 17, 24)". Saj hočeš se prištevati med pametne, razsodne. Ako res hočeš tak biti in ostati, čuvaj svoje oči,
IZ GORIŠKE, PMMORJA IN ISTRE
Beseda o tem in onem
drobtine o tisku
Piše And. Tomec <»;
Predsednik Roosevelt in poštni mojster Farley ob nedavni konferenci na predsednikovem domu v Hyde Parku. Farley se je odpeljal na počitnice v Evropo in namerava obiskati tudi Poljsko.
polno paro pridirjali v Vod-njan. Eden pa, ki je vozil kakih 20 metrov za. skupino, ni zmogel tolike srčnosti, da bi bil prevozil mimo bele pošasti,obrnil se je nazaj proti Ga-ležani. Slučajno je čez nekaj časa dobil voz, ki je vozil proti Vodnjanu, se je vsedel nanj in se vrnil domov. — Pošast je pa bila navadno strašilo v žitu, kateremu je veter opletal s šjirokimi raztrganimi rokavj.
-o-
Teden isterskega vina
V Istri pridelajo mnogo izredno dobrega vina takšnega, ki po svoji kakovosti ni znano samo v Italiji, pač pa tudi 'drugod, precej daleč po svetu. Kakor za vsa druga vina, pa je treba tudi za to, če ga ljudje hočejo prodati, delati reklamo. Saj v današnjih časih že ni nič posebnega, če mora človek na široko hvaliti tudi tisto 'blago, ki se po svoji prvovrstni kakovosti najbolje samo hvali. Zakaj ne bi po tolikšnih različnih 'tednih' uriredili tudi enkrat "Teden
Slovenske narodne noše na prireditvi v Trstu
Zadnjič je bilo med drugim Poročano tudi o gospodinjskem tečaju, prirejenem v ^'rstu in smo omenili, da so lla njem.1 vzbujale posebno pokornost predvsem krasne slo-veiiske narodne noše, ki so se Pokazale pri zaključnem nastopu pevskih zborov iz posameznih krajev. O tem na-sf-opu smo zdaj zvedeli še nekatere zanimive podrobnosti, ki ne zaslužijo, da bi jih predli, čeprav poročamo q njih *ele danes. Pred prireditvijo J® bilo izdano sporočilo, da ^deleženci lahko nastopijo v Cističnih uniformah, če pa ^h morda ponekod ne bi ime-Pa smejo nastopiti v narodih nošah. To dovoljenje je ''Zbudilo za celotno prireditev večje zanimanje, predvsem ^ed slovenskim prebivalstvom Julijske Krajine. Tista slo-Venska dekleta, ki nimajo do-^■a narodnih noš, so zaprosila, Ce si jih smejo za to svečane Prožnost nabaviti tostran l^eje. Oblasti\so jim to dovOli-e> toda pod pogojem, da bo-1,0 po prireditvi prišle te na-r°dne noše ispet v roke njiho-vih lastnikov. Vsa ona dekle-*a> ki bi rada nastopila pri zaključnih svečanostih gospo-^njskega tečaja v Trstu v slo-Venskih narodriih nošah, a teh r'0Š niso mogla dobiti med slo-^nslcim prebivalstvom v Ita-so pustili, da so si, jih nabavila v Sloveniji. Pisalu so sy°jim znankam čez mej o,naj Mth! narodne noše preskrbe in n.a-i .jih pošljejo na Rakek,kjer bodo obmejne oblasti predele in izročile prosilkam. ;' je šlo v najlepšem redu: ^Yaša dekleta so radevolje pogodila slovenskim dekletom v Galiji svoje krasne narodne obmejne oblasti so toč-110 zapisale, čigava je katera kdo naj jo dobi na posodo. Slovenke iz Julijske Krajine s° se z njimi na tržaški prire-^t' izredno postavile, nato ! lJa jih spet v redu vrnile na I J^io, odtod' pa obmejne ob-asti nazaj tistim, ki j;m pripadajo. V znamenju jugoslo-Vansko-italijanskega prijatelj-jVa se je po tolikih letih, od-'ar Poteka državna meja to-Istre, Goriške in Krasa,
lahko zgodilo, da so primorske Slovenke nastop,ile sredi Trsta v svojih pristnih narodnih nošah in jih dobile s pomočjo oblasti celo čez ,mejo! -o-
Pričakuje se živahnejša česna kupčija z Jugoslavijo
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je zadel hud udarec tudi tržaško pristanišče. Prej je avstrijska zUnarija trgovina v veliki, meri težila ravno k Trstu in je bil promet z Avstrijo tu izredno živahen. Ko pa je Avstrija izginila, je seseda to moralo prenehati. Nemčija danes pripisuje mnogo-večji pomen svojim severnim pristaniščem, ker so ji na jug vrata zaprta. Zato se Trst na vso moč prizadeva, kako bi dobil druga tržišča predvsem v soseščini, v Jugoslaviji. V prvi vrsti prihaja v po-fitev les. Kako se je trgovina z lesom gibala v zadnjih šestih letih, naj povedo tele poučne številke. Leta 1932 je prišlo v Trst 533,480 stotov lesa. V naslednjih letih je 'ta številka hitro naraščala in je dosegla svoj višek 1. 1937. Tega leta je prišlo v Trst že kar 2,238.-975 stotov lesa in sicer dobra polovica iz Avstrije. Naslednje leto 1938 pa je prineslo silen preobrat. Le 992.395 stotov lesa je prispelo še v Trst. Kakor rečeno, se v Italiji zdaj prizadevajo, da bi pospešili v nadomestilo za avstrijski lfes uvoz iz Jugoslavije. Napovedujejo, da bo lesna kupčka med jugoslovanskimi lesnimi trgovci in veliko tržaško družbo, ki bo imela monopol za jugoslovanski les, spet oživela.
-o-
Junaki pa taki Iz Vodnjana v Istri poročajo,da se je večja skupina vod-njanskih mladeničev podala s kolesi v sosednjo vas Galež^n. Ko so se zvečer vračali nazaj v Vodnjan, so ciožiiveli neugodno iznenadenje. Nekako v sredini pota so naenkrat 0-pazili, kako se jim približuje neka bela pošast, ki jim preti z dolgimi rokami. Mladeniče, ki so se vozili v skupini, je nekaj stisnilo v prsih, o'blil jih je mrzel pot in lasje so se lirri naježili na glavi, vendar so uporabili zadnje moči, da so pritisnili na kolesa in
[nesrečni Kobal umrl že v ne-; kaj urah.
*
Sežana. — Ker se je mu zdelo, da zadnje kolo ni v redu, je 14 letni Aleksander Stare jz Opčin, pogledal nazaj in je pri tem zgubil ravnotežje ter tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomlil ključnico in zadobil številne lažje in težje poškodbe po vsem te-Nesreča se je zgodila na blizu Sežane.
Trst. — Ko je delal v ka-menolomu je nenaden plaz zemlje in kamenja zasul 25 letnega Gregorja Križmana.
Njegovi tovariši so ga takoj rešili iz neprijetnega položaja. Na srečo se mu nič ničesar zgodilo, le nekaj prask je do-bf.l pri tem.
*
Reka. — Mlada filmska igralka Pipi Seljanova je odšla v Budimpešto, kjer, žanje precejšnje uspehe. Baje namerava oditi v Ameriko in Egipt. *
Trst. — Pod avtomobil je prišel 54 letni Alfred Cerne. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v bolnišnico,kjer so ugotovili, da ima pretresne možgane. Njegovo stanje je nevarno.
Katoličani se ne branijo stroškov in žrtev za svojo vero in svoje spolnovanje verskih dolžnosti. Koliko jih stanejo cerkve, katoliške šole in druge svoje naprave!
Posebno pa se ne strašijo stroškov in žrtev ob priliki kr stov otrok,prvega sv. obhajila in sv. birme, ko ne žrtvujejo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, temveč še veliko navržejo.
Kar poglejte kolike stroške si ljudje napravljajo ob krstu o-troka, kaka gostija se po nekod napravi, kako se je in pije, poje :n pleše ;ko obhajajo takozvano "kristijo", katere so mnogim več kot krst sam. Tu se ne vpraša nič koliko to stane. Tako je ob prvem obhajilu, tako ob birmi, pa naj bi potem zato manjkalo tudi za sol.
Toda za nekaj, kar še le da pravo veljavo sv. krstu, sv. obhajilu, sv. birmi, kar primeroma malo stane, za kar se lahko tudi odloži in počaka, za kar se sploh nikjer nič ne pozna, za na ročnino katoliških listov, oh, to je pa tako težko odšteti kak do-larček, za "papir" je pa tako škoda vsakega centa.
Tako ravnanje je pa za las podobno ravnanju tistega Janeza, ki je vse mazilo porabil za mazanje celega voza, samo za kolesa, kar edino je bilo v resnici potrebno, mu je pa mazila zmanjkalo. ; ii.
mo pri onih, ki so brez vere in proti veri, brezverski listi pa imajo vspeh tudi pri vernih, mlačnih, nezavednih, slabo poučenih, lahkovernih in neprevidnih katoličanih, ki protiverskih listov ne čitajo, ker vedo, da so isti proti njih veri, ki imajo že na svoji zastavi zapisano, da so proti veri, da že od daleč spoznajo sovražnika svoje vere.
Vse drugače pa je glede brez-verskih takozvanih "nepristranskih", "naprednih", brezbarvnih liberalnih listov, ki trdijo, da niso proti veri, ki pa v resnici niso proti veri le v toliko in le tedaj, da so ob drugi ugodnejši priliki tembolj in uspešnejše proti veri, da na eni strani včasih in ene duhovnike hvalijo, da na drugi strani včasih po drugih duhovnikih lažje vdarijo, da na eni strani oglašajo in prodajajo verske in nabožne knjige, na drugi strani pa oglašajo in priporočajo najbolj strupeno proti verske knjige, da tu pa tam priobčijo kak dober spis ali članek, ki bi
IZ DOMOVINE
l* oKna je paael
V Franzovem mlinu v Melju v Mariboru se je pripetila usodna nesreča. 32 letni delavec Maks Huber iz Studencev
istrskega vina"? In tak teden so imeli te dni v Pulju. Pravijo, da je imel velik uspeh, Ta prireditev je mnogo pripomogla, da bo v bodoče več povpraševanja bo istrskem vinu in tako bo seveda tudi potrošnja večja. Čemu bi drugod plačevali dražje vino, ko ,pa imajo doma cenejšega in morda celo boljšega.
KRATKE NOVICE Trst ima zdaj svojo univerzo. Lahko rečemo, da jo ima, čeprav je tu dozdaj še samo pravna fakulteta. Napovedujejo, da se ji bodo v dogled-nem času pridružile še nekatere druge fakultete. Pravijo, da pride prva na vrsto medicinska fakulteta, ker da je tudi najbolj potrebna, kajti zdravnikov menda manjka najbolj, seveda dobrih. Zgradili jo bodo v bližini, sedanje tržaške bolnišnice. Pri izkopavanju so tudi naleteli na človeška okostja.
*
Komen. — 11 letna Pavla Kavčičeva se je neznatno ranila s trnom, ko je nabirala cvetice. Ker ni polagala paž-nje, se ji je rana zastrupila. Kmalu se ji je stanje poslabšalo in ker ni mogla premikati udov in vpogibatj hrbtenico so zaskrbljeni starši poklicali zdravnika, ki je ugotovil zastrupitev krvi (tetanus) v zadnjem stadiju. V bolnišnici le malo upSjo, da bi jo rešili.
je padel z okna 11 metrov glo joko ter obležal nezavesten s počeno lobanjo. Odpeljali so ga mariborsko bolnico.
delal čast tudi katoliškemu listu, zato, da ima temveč ji vspeh kak drugi njihov članek, ki vsebuje napad na "klerikalizem" ali na kakega duhovnika, da si njega čitatelji mislijo, da mora tako pisanje že biti pravo, ki ga piše nepristranski list, sicer bi drugače ne pisal tako dobre članke drugikrat in nikdar ne pohvalil kakega duhovnika, če bi bil proti veri.
Po krmo je šla
Ko je mislila iti 18 letna ko-čarska hči Marija Roškar iz Borove, občina Sv. Marko ni?e Ptuja, na hlev po krmo za živino, je padla z lestve tako nesrečno, da si je zlomila ključnico.	.fJii.LU-.
Padec s češnje
Posestnikova hči Štefanija Kranjc iz Pobrežja si je hotela natrgati na drevesu nekaj češenj, a se ji je ulomila veja in je padla v globočino ter se nevarno potolkla; dobila je tudi močne notranje poškodbe. -o——
Trst. — Usodno pomoto je napravil 45 letni mizar Anton Kobal. Med delom ga je radi silne vročine mučila žeja, pa si je napravil lim'onado. Zaradi sličnosti kozarcev je pomotoma vzel kozarec z raztop-ljino hudičevega olja ter napravil usoden požirek. Rešilna postaja mu je takoj izprala želodec, toda	temu je
Dve nesreči
Zasebnik Vili Kutnar se je vozil z motornim kolesom z Bleda proti Ljubljani. V bližini Ljubljane je z motornim kolesom zadel v neko oviro, njega je pa sunek vrgel s tako silo po tleh, da se. je nevarno poškodoval na glavi. Na skoro enak način se je nevarno pobil z motornim kole som PaVli Viktor, natakar iz Ljubljane. Oba sta morala 'bolnico.
Napad in nesreča
Trije mošk,i so v Stopčah pri Grobelnem napadli 17 letnega Franca Križanoa, sina upokojenega železničarja iz Št. Jurija ob juž. železnicj in ga zabodli z nop v hrbet. — Ponesrečil se je nekega popoldneva 27 letni delavec Edvard Pohlin iz Gel j a. Pri delu mu je namreč padlo na roko električno dvigalo in mu zmečkalo nekaj prstov.
-rO-
Požarna nesreča
V Črni vasi na Barju je začelo hkrati goreti na hlevu in
kozolcu posestnika Jakoba item'zgarja. Od tod se je ogenj naglo razširil še na pod in tako so imeli gasilci precej težav, predno so ogenj zadušili. Vendar od hleva ni ostalo drugega kot golo zidovje, od poda pa nekaj ožganih tramov. V hlevu sta se zadušila dva kopja in osem glav goveje živine; seveda je zgorela tudi vsa zaloga sena. Rem-žgar trpi škode do 80.000 dinarjev, zavarovano pa ni bilo niti za polovico.
r.Tfl« Nesreča
V Kranjski gori je restavra-terju Andreju Cernetu zgorel hlev in svinjak. Živino in prašiče so srečno rešili, zgoreh so pa vozovi, stroji in veliko desk.
--o-
Srebrni jubilej
Upravitelj župnije Marijinega Oznanenja v Ljubljani, p. Angclik Tominee, OFM. je pred kratkim praznoval sre-Ob tej prili-
Koliko je vredna ena sama dobra knjiga?
Toliko kolikor to, kar po knjigi spoznaš, se dobrega in koristnega naučiš in iz nje zveš, k čemur te branje knjige nagne in privede.
Spoznaš po branju knjige svojo zmoto, napake, krivdo in grehe in spoznaš pripomočke se popraviti; spoznaš-svojo slabost, ničevost in nezmožnost pred Bogom iii svojo odvisnost od Boga, da postaneš ponižen, kar je le tebi in drugim v korist in srečo. Spoznaš pravo pot, po kateri ti je hoditi, da dosežeš svoj namen, za katerega edino si vstvarjen, da dosežeš časno in večno srečo.
Po dobri knjigi dosežeš svoj mir, zadovoljnost, srečo, Boga, večno zveličan je. Po dobri knjigi torej dobiš več, kakor je vreden cel svet.
Ali zdaj veš koliko je zate vredna ena sama dobra knjiga?
Ne sto, ne tisoč, ne milijon dolarjev, tudi ne celega sveta. Dobra knjiga je zate toliko vredna, kolikor je zate vreden tvoj mir, tvoja zadovoljnost, tvoja sreča, tvoje znanje, tvoje pravično, čednoštno in krščansko življenje, je. vredna toliko, kakor Bog sam, kolikor so vredna
brno novo maso
ki mu je, kakornekd^ na no- ^	tvoje zvdičanje
Dobra knjiga ali. pa tudi dober časopis je zate neprecenljive, neskončne vrednosti. Saj je lahko tvoja rešiteljica; zato naj ti ne bo žal nekoliko borih centov zanjo.
vi maši, pridigal p. Hugo Bren, ki je znan tudi mnogim Amerikancem.
Da, tako čitatelji takih listov sklepajo in v svoji kratkovidnosti ne spoznajo hinavščine, s katero svoje žrtve goljufajo, da jih prištevajo k drugim dobrim, katoliškim listom ali pa jih imajo celo še za boljše, ker se tako ne "fajtajo" in verske sovražnike pri miru pustijo.
Toda naj bi čitatelji takih nepristranskih listov nekoliko pomislili, pa bi sprevideli, koliko so taki Ustji za katoličane vredni.
Kar poglejte, če imajo taki listi ki jih imate za tako nedolžne in katoličanom simpatične, kako dobro besedo za katoličane, ko se istim kje krivica godi? Ali berete v takih listih kaj takega, ki bi katoličane branilo in zagovarjalo, ki bi se za njih pravice potegovalo 9 Ali taki listi kaj sim-palizirajo s katoličani, kateri so po nekaterih krajih tako kruto in krvavo preganjani? Ali se taki listi zgražajo nal sovražniki, kateri s katoličani tako kruto postopajo in jih morijo? Kdaj so se taki listi za katoličane še potegnili, kdaj njihove sovražnike obsodili? Kdaj so o kakem večjtših gibanju katoličanov obširnejše poročali, kdaj kako akcijo
Koliko te stane ena samo slaba knjiga ali slab časopis?
Nič več in nič manj kolikor je vredno to, kar po branju slabe knjige, slabega časopisa, zgubiš
Zgubiš pa po branju slabe knjige in slabega časopisa vero, milost božjo, mir, zdravje, zadovoljnost, Boga, večno zveliča-nje, srečno večnost.
Vidiš, tako je draga zate ena sama slaba knjiga, en sam slab časopis, prav toliko te staneta ista.
Zato nikar ne sprejmi nobeno knjige, nobenega časopisa za tako veliko in neskončno ceno!
Brezverski listi so hujši in nevarnejši kakor proti verski, ker protiverski listi imajo vspeh sa
prid katoličanov priporočen ili celo pri njej sodelovali?
"Nepristanski," brezbarvni ist,i niso naravnost in tako oči--to proti veri, kot so izrazito protiverski listi, toda s svoj'm prikritim sovraštvom do verb mnogokrat dosežejo, kar odkriti protiverski listi nemore-jo. Zato pa, so prikriti, potuh-ijeni in hinavski sovražnki hujši in nevarnejši, kakor odkriti in se jih je treba še skrb-nejše varovati.
Pregleduje oči in predpisuje očala i 23 LET IZKUŠNJE
I DR.JflHNJ.SMETANA*
OPTOMETRIST
S
1801 So. Ashland Avenue 1	Tel. Canal 0523
H Uradne ure: vsak dan od 9 i zjutraj do 8:30 zvečer.
^ItCl' 8EE! il £ 191H Hi MlilllXRlili B9mil SMtlUIflBIluSCiiilMUllllMtK^KKl'.'. &..
DENARNE
POŠIUATVE	j
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita.	j
lijo in vse dele sveta po dnev-	,
1 nem kurzu. Prejemniki dobijo	<
; lenar na dom po pošti. Včeraj	S
►	io bile naše cene:	J
[	ZA DINARJE 1
[ Za S 2.30................ 100 Din	\
!; Za $ 4.50................ 200 Din	J
I Za $ 6.60................ 300 Din	,
!; Za $10.25................ SOO Din	]
►	Za $20.00................1000 Din
►j Za $39.00............-.2000 Din	j
(!	ZA LIRE:
»! Za $ 6.30_________________ 100 lir	]
[' Za $12.00................. 200 lir	;
[i Za $29.00________________ 500 lir	,
»I Za $57.00________________1000 lir	;
I	—	,!
►	Vse pošiljatve naslovite na:	J
I JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road.	1
CHICAGO. ILL.	5
__Torek, 8. aUgUsta 1939
Tatenbah
ZGODOVINSKA POVEST
Spisal Dr. O. Ilaimig
Kakor poročajo iz Splita v Dalmaciji so tamoanji ribiči v eni noči samo bjizu Komiže ujeli okolu 40.000 sardel. Sa-
mo en ribič jih je nalovil vec nego en vagon. Ves ribji plen so ribiči prodali tovarni z ribami po B dinarje kilogram.
f Oči vseh so se obrnile na mladega ple-menitaša, ki je začel govoriti.
Nekateri nasprotniki so mrmrali, češ, kaj bo ta govoril, ki je še tako mlad, kaj on ve.
A kmalu so morali utihniti, ko je grof Frankopan s prijetno zvenečim glasom vedno bolj živahno zastopal stališče, da se varujejo stare pravice.
"Tudi jaz sem član štajerskih deželnih stanov, zato imam pravico govoriti, če tudi vidim, da nekateri majejo z glavo, kakor bi hoteli reči: kaj nam bo ta povedal. Toda kakor sem mlad, tako tudi vem, da imajo deželni stanovi tudi svoje pravice in ne samo dolžnosti. Od nekdaj je bilo tako, da je moral vladar razpisovati deželni zbor, ki potem zahteva poklonitev. Ce prevzamemo dolžnosti, nam pristoja tudi, zahtevati naše pravice. Zakaj bi se naenkrat vpeljale novotarije; staro je nase plemstvo, stare so tudi naše zahteve, ki 30 jih dosedaj priznali vsi vladarji.
"Dobro, dobro, Frankopan," se slišijo glasovi v njegovi bližini.
"In kako hoče cesar priseči," nadaljuje Frankopan in se vedno bolj razvnema, 'sporočilo se je, da hoče storiti prisego pred odposlanci deželnih stanov. To je zo-oet nekaj novega. On je naš vladar, za-lo pa imamo tudi pravico, da položi očitno »red nami prisego, vsi hočemo to slišati, .:akor tudi mi javno prisegamo."
"Izvrstno, le dalje," slišijo se zopet medklici.
"In kaj nam pomaga poklonitev," nada-juje grof Frankopan, "ako cesar ne ugodi vsem težnjam in pritožbam, gospodje, aka poklonitev je naravnost otročja .gra, — na to mi ne pristanemo."
"Čisto prav ima, mi mu pritrjujemo," :'akličejo posamezni na goVornikovi strati, med tem, ko nastaja na nasprotni strani nemir.
"Naše zahteve so utemeljene," pravi Frankopan, "mi hočemo imeti pismeno potrjene naše pravice in svoboščino, kar se mora zabeležiti v posebni knjigi in za-jamčiti s cesarjevim pečatom, in sicer v treh mesecih, v kateri dobi se imajo rešiti tudi vse pritožbe."
Po teh besedah je nastal občen hrup, ki se je še le polegel, ko se je dvignil baron Purgstall ter zagovarjal svoje stališče. Ob koncu je še pripomnil:
"Če bi obveljalo stališče grofa Franko-pana, bi moral cesar še pred vhodom v mesto pred zaklenjenimi Železnimi vrati, kakor je bilo ob času cesarja Rudolfa, položiti prisego in potrditi vse pravice in svoboščine."
"Kaj, to je zasramovanje," zakriči Frankopan ves rdeč, "jaz sem grof starodavnega plemenitaškega rodu, tako se ne dam zasmehovati."
"Prav ima Frankopan," pritrdijo njegovi somišljeniki, "tukaj ni prostora za tako porogljivo izzivanje, naj se glasuje, pokazalo se bo, kaj je bilo od nekdaj običajno."
In res, ko je prišlo do glasovanja, je ostalo pri stališču, ki ga je zagovarjal grof Frankopan.
S tem je bilo tudi zborovanje zaključeno. Ponosno je stopal Frankopan iz dvorane, baron Purgstall pa je bil bled v Obrazu, saj ni pričakoval, da podleže tako
mlademu plemenitašu in to še Slovanu.
Seve, kar so sklenili deželni stanovi, državni minister knez Porcija ni potrdil v celem obsegu.
Cesar je prisegel dne 5. julija po slavnostni maši, in sicer v cesarjevi sobi v navzočnosti pet odposlancev deželnih stanov. Nato je sledila prisega deželnih stanov v veliki dvorani, na kar so se še enkrat zbrali v cerkvi, kjer se je zapela zahvalna pesem.
Po končani slovesnosti se je začela slavnostna pojedina v isti dvorani, kjer se je izvršila prisega. Cesar, zelo bled, je sedel pod baldahinom, njemu ob strani nadvojvoda Viljem, za cesarjem sta sedela poslanika španske kraljevine in beneške republike. Na levi strani je stal deželni maršal grof Saura, držeč v rokah goli meč. Imovitelji dednih činov so opravljali vsak svojo službo. Cela ta slavnost se je vršila strogo po običajih, govorilo se ni nič, svirala je le neprenehoma gtfdba in iz Schlossberga so se oglašali topovi.
Ob eni popoldne je bil končan obed, nakar so spremili činovniki cesarja v njegove dvorane.
Ceermonijelnost, ki je vladala prej, je nehala, začel se je veseli, neprisiljeni del.
Cesar je dal vsem dednim činovnikom pripraviti slavnostno pojedino v drugem delu gradu.
Vsak dedni činovnik — bilo jih je dvanajst — si je smel povabiti k svoji mizi svoje prijatelje.
Razun tega še je postavilo v veliki dvorani pred pisarno tajnega sveta več miz, pri katerih so pogostili 40 oseb različnih stanoy. Jedlo in pilo se je, kakor je komu poželelo srce, saj slavnost je minula v najlepšem redu brez vsakega neprijetnega pripetljaja.
Pri mizi dednega deželnega maršala Jurija Kristijana Saurau so bili med drugimi povabljeni kot gostje Leopold Viljem grof Tatenbah ter Ivan Erazem Tatenbah Z njim je bila tudi njegova soproga Ana rojena Torgaez.
Ker je imel grof Viljem Tatenbah v svoji hiši kot goste odposlance iz Ogrske, ■ oba grofa, Zrinjskega in Frankopana, je dosegel, da je povabil deželni maršal oba in tudi grofico Zrinjski k svoji mizi.
Naneslo se, da sta sedela grof Erazem Tatenbah in grofica Zrinjska skupaj. Frankopan pa je dobil sedež zraven grofice Tatenbahove.
Živahni grof Frankopan je spravil kmalu celo družbo v najboljše razpoloženje, kar je bilo grofu prav ljubo, kajti njegov nastop v dvorani deželne hiše mu je vrlo ugajal ter je občudoval govorni-kovo spretnost, ko je branil stare pravice.
Duševno ne na posebni stopnji in tudi ne s posebno lepoto obdarjena grofica Ta-tenbahova je bila tega družabnika prav vesela, saj ji je znal pripovedovati tako zanimive stvari in ji pokazati pri vsaki malenkosti svojo pozornost, da je bila od te ljubeznivosti kar očarana.
(Dalje prih.)
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiv'erski tisk.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije fn posameznike, lično in poceni.
Poskusite In prepričajte sel
P 1849 West Cermak Road, I CHICAGO, ILLINOIS &
M. men & SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
MOLITVENIKI
ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Kadar naročate mo-litvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku.
SLOVENSKI MOLITVENIKI: /
praktični za starejše in mlajše.
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan ....................................—............— 85c
Lepo vezan, zlata obreza______________________________________________________________...$1.25
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza----------------------------------------- 75c
Zlata obreza ...................................................................................$1.00
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ........................................................................-............$1.50
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza ...................—..................................................... 95c
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza...............—----------------------------------------$1.50
Rdeča obreza ........................................................................................ 95c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ....................................................................................$1.50
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane judeča obreza....................!.......................................................... 75c
Lepo vezan, zlata obreza......................................................................$1.00
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnjč vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50
Vezan v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo ....t.......................................$1.50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................. 85c
Zlata obreza ___________________________________________________________________________________31.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza..................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepnb bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza .......................................................................................51.50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI:
"THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c
CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana ............................................................................... 25c
"KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje
vezan, rudeča obreza ........................................................................... 50c
"KEY OP HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OP HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza .........................................................................$1.50
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75
"KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50
"KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza..................................................„...$2.75
Druge knjige in molitveniki:
"THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri-
priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................................$2.00
V fino usnje vezana, zlata obreza....................................................$2.50
"THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in
praznike, rudeča obreza ..................................................................... 50c
Boljše vezane, zlata obreza....,..........................................................$1.50
Fina vezane, zlata obreza_______..__________________________________________________________$1,75
SVETO PISMO V ANGLEŠČINI:
"THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papilju, 950
strani, trdno vezan......................................................._.........................52.50
-THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan..................................................................................52.75
Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika :njige, ki'jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji oo-
ali knjige streči
H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pisano polje
J. M. Trunk
IVERI.
Vest in komentar. Vest, kako postopa nacijzem zoper katoliško cerkev v bivši Avstriji prinese lahko vsak list. Komentar se bo ravnal po men-taliteti lista. Socialist popra-šuje: "Kdo je proti cerkvi?" in komentira: "Katoliška cerkev v Avstriji (in Nemčiji je bila silovito proti socialni demokraciji, češ, da je za uničenje cerkve. Pomagala je vsled tega Hitleru, v povračilo pa ji zdaj pleni imovino." Well, recimo, da bi 'bila socialna demokracija mesto Hit-lera. Ali ste tako gotovi, da bi si bili socialisti nadeli ro-ženkranc na vrat? Upajmo vsaj. Socialisti brez moči so pogostoma O. K., pri moči postanejo druga umara. "Pomagala Hitleru. ." well, tu pa nočem komentirati sociaftstične-
ga komentarja.
*
Mladinski kongres v New Yorku ni dosti izpremenil vremena). Komunisti se trkajo na prsa, ker je zmagal — demokratičen veter, in celo trpkemu slovenskemu socialistu (Molku) se je zjasnil obraz, češ, vretae kaže na demokratičen spreobrat na svetu. Prav, da kdo gleda bolj na sončno stran, in pri tem gledanju je morala biti tudi Mrs. F. D. Roosevelt, ko se ni obotavljala podati se med to mladin-sko-demokratično družbo.
Dvomim pa, da bi bila prava in pravilna demokracija kaj pridobila, dasi je bila re-zolucija naperjena tudi proti komunizmu, ampak tako, ka-kotr pravi pregovor. Izperi mi kožuh, pa me ne zmoči! Komunisti ne bodo kratkomalo sami sebe vgriznili v usta, demokracija pa. je gumilastika, saj je prav na vrhuncu in v najpopolnejši obliki celo zdaj v Rusiji, in dokler ravno ni treba živeti' pod blagoslovom te blažene ruske demokracije, in zato ostainemo v Ameriki, pa 'hvalimo demokracijo v Rusiji.
Kakih deset Coughljnovih delegatov je nekaj repenčilo> in se postavljajo tako, da j® moi'al celo komunizem dobiti zateklo oko, dasi je bila to le malenkost, kakor pripovedujejo amerikanski ruski demokrati in trdijo slovenski ruski demokrati. Saj res. Ti "cough' linovci," le deset fantov jih je, pa se postavljajo zopet tisoč korenjakov! In Rusijo naj bi bil kongres obsodil. Nemčijo pač in naj, ko je pokrusta-la Avstrijo*, Čehoelovaško. -in Italijo naj, saj je požrla Etiopijo, Albanijo, .ampak, kog& poprašujejo slovenski ruski demokrati, koga je pa požrla Rusija? In baje "coughlinov-ci" niso zinili niti besedici prav sramotno so ostali na dilu, ti obrekovalci Rusije, ki nikogar ni požrla. Saj res. Ti Coughlinovi fantje so morah biti duševne reve, da njso videli trika, ako je bilo tako, kajkor pripovedujejo okoj1 "Napreja." Ali so zahtevali, naj se kongres postavi zoper komunizem, ali zoper Rusijo' Ali je komunizem Rusija i" Rusija komunizem? Ali j® grda grdoba fašizma in nacij-zma le v tem, da sta nekaj in precej požrla, in bi bil komunizem nedolžen ko novorojeno dete, ker nikogar ni požrl' Nobenega naroda menda' še n1 požrl?
Vsekako se vidi, da je bi' pač ta kongres-mladinski kongres,ker je bilo veliko mladinskega ognja, pa malo soli v glaVah.
ŠPANCI IZRAŽAJO ZAHTEVE ZA GIBRALTAR
Madrid, Španija. — Vladno časopisje je zadnji torek izjavilo zahtevo, da mora priti Gibraltar, ki je bil angleška trdnjava skozi 235 let, nazaj v španske roke. Ne pričakuj" pa se, da bi to vprašanje Prl" slo v resen stadjij v doglednetf1 času.
Društvo sv. Vida
Stev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Leto 1939. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. SeliSkar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur, Dr. J.
F.	Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kem. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment* se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
IJslen to and Advertise, over
PMDECH'S YUGOSLAV RADIO
Folk Songs and Music Tamburiiza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 3006
m
w
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
39 leto pri K. S. K. Jednoti
Seja se vrši vsako drugo nedelj0 ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo
nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
'Z I V I IZVIRI'
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsak0^ ga zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjit° "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na fine01 knjižnem papirju, platnice klasično mod®1"' no opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1C49 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Al Ž
IZOLIRANA GARAŽA ZA D VA AVTA 4 AA
Nizka cena	Postavite na svoji £ jj jj
I	iT	Povabimo vas, da si ogledate na-
Doccla postavljene na vaših lo- še garaže, predno kako kupite, tah z dobrim materijalom, po- Nizke cene zaprtih porčev in polnoma dokončane. Vse delo z letnih domov, unijskim delavstvom.	UGODNI OBROKI.
KAREL KAFKA, poslovodja____
ČlH WRKG. & LUMBER M. ^ftttSST
Odprto ob nedeljah 10 do 4
S
Dober ribji lov