kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 247 ORJUNAŠI NA SODIŠČU jelka melik Letos mineva 65 let od znanih dogodkov v Trbov- ljah, ko je 1. junija 1924 prišlo do spopada članov Orjune in rudarjev. Orjuna, skrajšano od Organizacija Jugoslovenskih Nacionalista, je delovala najprej kot Jugoslovanska Napredna Nacionalna Omladina katere prvi sestanek je bil 23. 3. 1921 v Splitu.' Njen program, objavljen v »Pobedi« 15. 10. 1921 in kasneje priključen statutu Orjune^, je v 3. in 4. odstavku prve točke določal: »Doktrina nacionalizma vsebuje predvsem kult rase, zato podreja vse funkcije življenju posameznika in naroda, ustvarjanju posebnega organizma, ki naj iz- vrši etično narodovo poslanstvo. — Vsled tega propa- gira napredna nacijonalistična omladina integralni nacijonalizem v prosvetnem, pravnem, gospodar- skem in socialnem življenju naroda, ki je predpogoj, da se dviga in manifestira duševna kultura naroda, ki ima svoje jedro že v svoji narodni psihi.« 2481 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 Po podatkih, ki jih je navedel v svoji brošuri N. Bartulovič je bila organizacija ustanovljena v Ljub- ljani 7. 4. 1922.' Imela je težave pri potrditvi pravil, ker jih je takratni pokrajinski namestnik I. Hribar kar štirikrat zavrnil.* Organizacije so nato ustanav- ljali ob italijanski meji z namenom zavarovati mejo proti Italiji, nato proti Avstriji in Madžarski in na- zadnje v notranjosti Slovenije.^ Ime Orjuna je dobila organizacija s sprejetjem sta- tuta 1.11. 1922 v SpUtu. Statut je potrdilo ministrst- vo za notranje zadeve 28. 11. 1922, kljub temu, da je bila v 2. čl. dovoljena uporaba fizične sile.* Ta člen je namreč določal: „Namen organizaciji je s pomočjo vseh moralnih, intelektualnih, po potrebi pa tudi fizi- čnih moči svojih članov stati na braniku vseh politič- nih, kulturnih in gospodarskih uspehov, ki jih je ju- goslovanski narod dosegel s svojim ujedinjenjem; — s svojim delovanjem izven vseh strankarskih, raz- rednih in verskih interesov kakršnekoli grupacije v državi dvigati in širiti v narodu jugoslovansko mi- sel enotnosti in zavest dolžnosti napram zajednici, narodu in državi; — energično nastopati proti vsakemu delovanju, ki bi moglo ogrožati temeljne pogoje narodne bodo- čnosti — edinstva naroda in države; — boriti se proti vsej pojavom, ki izražajo stremlje- nje za separatizmom, plemenskim ali verskim; — pomagati pri zgraditvi edinstvenega rasno- nacijonalnega jugoslovanskega tipa in izrazite ju- goslovanske nacije itd." Tako kot so dokaj nejasni začetki organizacije je nejasen tudi njen konec. Orjuna je bila razpuščena 28. 6. 1926 na ozemlju ljubljanske oblasti.^ V celoti pa organizacija verjetno ni bila razpuščena pred uki- nitvijo ustave in proglasitvijo diktature 6. 1. 1929. V tem prispevku ne nameravam obravnavati delo- vanja Orjune v celoti temveč opozoriti le na nekatere primere njenega delovanja, ki so razvidni iz spisov Deželnega sodišča v Ljubljani. Prvi kazenski spis,' ki ga bom opisala se začenja na območju Okrajnega sodišča Cerknica torej ob itali- janski meji. 3. januarja 1922 so orožniki iz Rakeka, zaradi suma »ovaduštva«, aretirali Josipa Urha iz Postojne in ga v večernih urah istega dne oddali v za- pore sodišča v Cerknici. Ponoči, v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne pa sta se pri sodnem slugi Gaš- perju Jesenovcu oglasila dva moška, ki sta se izdajala za uradnika obmejnega komisariata na Rakeku. Trdi- la sta, da morata zapornika odpeljati nazaj na Rakek na zashšanje. Sodni sluga jima je, kot je razvidno iz njegove izpovedi, po krajšem prerekanju, češ, da mo- ra zapornik po odredbi sodnika zjutraj v Ljubljano, izročil jetnika. Sodnik je za nočni dogodek zvedel šele zjutraj in nekaj ur za tem, ko se je prepričal, da na obmejnem komisariatu v Rakeku o tem nič ne vedo, tudi ugotovil, da je šlo za prevaro. Sklepal je, da je zaprti s prijatelji-osvoboditelji ušel čez mejo domov., »Tako je ostala stvar do sobote 7. januarja« je na- pisal sodnik v uradni zaznambi, ki jo je kasneje poslal na Deželno pravdništvo v Ljubljano in nadaljeval: »v soboto dopoldne pa pove sodni sluga Jesenovec v uradu, da je bil Urh najden blizu meje na italijanski strani s prestreljeno glavo. Sedaj je prišel sum, da Ur- ha niso odpeljali prijatelji... Sodnik je bil v težavnem položaju, kajti Urh je bil ubit na italijanski strani, z druge strani je bilo pa sodišče prizadeto, ker je bil Urh vzet iz sodnih zaporov.« Kljub temu je začel sodnik še isti dan, 7. I., kazens- ki pregon proti »neznanim storilcem« in zaslišal naj- prej nekaj oseb: komandirja obmejne straže iz Unca, obmejnega komisarja z Rakeka ter fotografa iz Unca. Prvi dve priči naj bi razjasnili okoliščine po umoru, tretja je bil očividec. Od komandirja obmejne straže je izvedel, da sta truplo našla dva ruska vojaka ob- mejne straže v Uncu in da je na kraju kaznivega de- janja opravila ogled italijanska sodna komisija. Pri- soten je bil tudi obmejni komisar z Rakeka. Na zasli- šanju je povedal med drugim, da ljudje slovenske na- rodnosti onstran meje govorijo, da je bil Urh »velik lump, ki je veliko škodoval našim ljudem... da je bil fašist in da seje udeleževal kot pomočnik Petrolinija, voditelja fašistov v Postojni, vseh fašistovskih poho- dov proti našim ljudem... Bil je tudi italijanski vo- hun.« Povedal je tudi, da je od maršala karabinjer- jev, ki je prisostvoval ogledu izvedel, da so tudi pri Idriji našli mrtvega fašista, ubitega na isti način, le nekaj korakov od meje. Tretja in najpomembnejša priča, fotograf iz Unca, se je sodišču sam javil. V no- či, ko se je zgodil zločin je spremljal dve ženski, ki sta hoteli čez mejo prenesti nekaj tobaka. Videl je lep voz v katerega sta bila vprežena dva prav tako izredno le- pa konja, kakršnih niso imeh kmetje. Videl je kako se je voz ustavil, kako je nekaj moških skočilo z voza in odšlo v gozd prav tja kjer je bil kasneje najden mrlič, slišal je iz gozda prepir in nato tri strele. Ta izpoved je iskanje storilcev usmerila na Planino, na Windischgraetzovo graščino, saj je bilo znano, da je imelo posestvo^ zelo lepe konje. V ponedeljek 9. januarja so orožniki žandarmarijske postaje na Rake- ku aretirali in pripeljali v zapore okrajnega sodišča na Cerknici štiri osebe. V ovadbi beremo, da so: »Vla- dislav Arko, rojen 6. 1. 1898 v Postojni, carinik IV klase, Miha Čop, rojen 10. 10. 1888 na Blejski Do- bravi, glavni revizor centralne blagajne na Rakeku, Josip Kukec, rojen 27. 2. 1894 v Postojni, delavski nadzornik pri upravi državnih veleposestev,'" osum- ljeni umora Josipa Urha.« Po »Opisu dejanja«, ki je sestavni del ovadbe pa povzamemo na kratko: Dne 3. 1. 1922 okrog 23. ure so prišli osumljeni v hlev kneza Windischgraetza pri Planini, zahtevali od hlapca in kočijaža, da vprežeta konja v voz ker se bo- do odpeljali na Rakek. Kočijaž se je ponudil peljati voz a so ga zavrnili in se sami odpeljali. To so osum- ljeni tudi priznali, odločno pa so zanikali, da so ka- korkoli sodelovali pri umoru. Pri hišni preiskavi so orožniki našli pri Arku nabit browning in ugotovili, da je bilo iz njega pred kratkim streljano, sabljo in vojaško bluzo, pri Kukcu vojaško puško, pri Žnidar- šiču pa so našH nabit browning v njegovem žepu. Še istega dne 9. L, so prišli na sodišče v Cerknici major, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 249 Del slovenskih udeležencev kongresa Orjune 1925. leta v Beogradu na izletu v Zemunu. Skrajno levi je Josip Kukec poročnik in dva vojaka. Z besedami: »Zakaj vi naše \ ljudi zapirate, odmah ven z njimi« in grožnjami z ka- i rabinko so zahtevali od sluge, da izpusti Arka, Čopa, ; Kukca in Žnidaršiča. Sluga sam ni upal več ukrepati '¦, in je poiskal sodnika, ki je po tem dogodku napisal že ¦ zgoraj omenjeno uradno zaznambo v kateri na koncu : navaja: »V Cerknici je major posredoval pri sodniku i in sodnik je izpustil jetnike proti pismeni izjavi ma- : jorjevi, da bodo jetniki na zahtevo sodišča na razpo- ^ lago in ker je bila stvar sodniku tako naslikana, kakor i da gre za vojaško zvezo ali morda za vojaško krivdo i in tako je moral sodnik smatrati, da ni pristojen za ! uradovanje, posebno ker se je sodniku tudi namigni- lo, da je bil očrnjen, namreč sodnik, kot državi neva- ren ali vsaj nenaroden in zato se je sodnik še posebej bal, da ne bi, čeprav po krivem zatožen, škodil državi s svojim postopanjem in zato je jetnike izpustil. Sod- ; niku se je reklo, da bode stvar hitro urejena in zato je ; čakal do danes s predložitvijo spisov. Ker se pa zdi, da gre za organizacijo, morda celo za državno organi- zacijo, proti kateri sodišče ne sme postopati, sklene sodnik da predloži spise pristojni oblasti namreč državnemu pravdništvu posebno tudi radi tega, da bi ; se vedel ravnati za naprej v podobnih slučajih.« ; Deželno sodišče v Ljubljani je 28. 1. 1922 prejelo i predlog Državnega pravdništva Ljubljana, da se uve- : de uvodna preiskava zoper Arka, Čopa, Žnidaršiča in | Kukca zarasi suma hudodelstva navadnega umora ter j zoper Jesenovca zaradi suma hudodelstva sokrivde j pri umoru in da se proti vsem petim odredi preisko- ; valni zapor. Sodišče je torej odprlo kazenski spis, j vanj vključilo vse dokumente okrajnega sodišča in začelo z iskanjem dokazov. Predvsem je zaslišalo vse obdolžene in preko deset prič. Obdolženci so vztrajah pri svojem prvem zagovoru, da so namreč Arko, Čop in Žnidaršič kritičnega večera popivali v gostilni Kia- uta na Planini, da je Žnidaršič obljubil Arku in Čopu prevoz domov na Rakek in obljubo izpolnil tako, da je na Windischgraetzovem posestvu, kjer je bil v službi, ukazal pripraviti voz. Skupaj s Kukcem, prav tako uslužbencem posestva, sta odpeljala Arka in Čo- pa do Rakeka in se vrnila na posestvo, kjer sta tudi stanovala. Zanimiva pa je izjava ene priče, žene foto- • grafa, že omenjenega očividca zločina. Povedal je, da i je njen mož sedaj v Linzu, kjer ima službo kot meha- : nik. V noči od 12. na 13. januar sta namreč vdrla v njuno hišo dva moška. Eden je bil Arko, drugega ni j poznala. Moža sta napadla in tepla s puško, mu gro- zila z ubojem, češ kaj je imel opraviti ponoči zunaj. Pol ure za tem, ko sta napadalca odšla se je oblekel in odšel čez mejo. Med dokumenti v spisu pa moram omeniti še dopis Okrajnega sodišča v Postojni v katerem je to sodišče prosilo Okrajno sodišče v Cerknici za zaslišanje dolo- čenih oseb in za informacijo o rezultatih poizvedb za storilci zločina ter mu obenem poslalo obdukcijski iz- vid iz katerega je razvidno, da je Urh umrl zaradi dveh strelov v glavo in enega v prsi. Zadet je bil še z enim strelom v nogo ter poškodovan na zatilniku z nekim ostrim orožjem. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili trije streli izstreljeni iz samokresa kalibra 9 mm in eden iz puške. Na predlog državnega pravdnika te- mu dopisu ni bilo odgovorjeno in prav tako na nje- gov predlog je deželno sodišče izdalo 29. 3. sklep, da^ 250 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 se preiskava ustavi in obdolženci takoj izpusto na prosto. Opisana kazenska zadeva je uvrščena v pri- spevek zaradi domneve, da gre za začetke delovanja Orjune oziroma njene predhodnice. Trditev temelji deloma na samem značaju delikta, deloma na opaz- kah sodnika okrajnega sodišča in končno na enem iz- med osumljenih storilcev kaznivega dejanja, ki se kasneje pojavi kot storilec novega kaznivega dejanja, tokrat že izrecno označen kot član Orjune. Kazenski spisi Deželnega sodišča v Ljubljani v letih 1923 in 1924 kažejo, kako se je dejavnost Orjune raz- mahnila. Kazala se je pred vsem na ulicah in v gostil- nah kjer so orjunaši izzivali, groziU, se pretepali in tu- di streljali. O njihovih izgredih je dnevno poročal Slovenec vendar vedno povdarjajoč, da policija ni smela nastopati, da je oblast to početje ne le trpela temveč ga celo podpirala." Na sodišču se je vendarle nabralo nekaj spisov. Nekateri postopki so bili zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeni, nekateri so se kon- čali z oprostitvijo, padle so tudi obsodbe. Med sodnimi spisi je zopet kazenska zadeva z ob- močja Okrajnega sodišča v Cerknici,kamor je 12. julija 1923 prispela ovadba žandarmerijske postaje Rakek. Iz ovadbe in kasnejšega postopka pred zgoraj omenjenim sodiščem razberemo, da je 8. julija 1923 priredilo gasilsko društvo letno veselico v gostilni na Rakeku. Istega dne je imelo veselico tudi društvo »Orjuna Rakek« v gostilni na Uncu. Po zaključku te druge veselice je nekaj orjunašev prišlo na veselico na Rakek, med njimi: Josip Kukec, ki ga že pozna- mo, Evgen Lutman lesni manipulant, rojen 26. 6. 1899 v Vehkih Laščah ter Egidij Peric uradnik, rojen 1. 9. 1896 v Trstu. Peric je nekega gosta začel zmerja- ti, da je »švaba« nato pa sta ga skupaj z Kukcem na- padla, »ga tolkla s pestmi po glavi in obrazu ter mu prizadejala glasom priloženega zdravniškega spriče- vala lahke telesne poškodbe. Na ta napad nastalo je med množico vznemirjenje in morali so člani gasilne- ga društva narediti red in mir.« Lutman je začel gro- ziti s samokresom, Kukec pa je tekel po karabinko in z njo ustrahoval nekaj ljudi pred gostilno. Prestrašeni gostje so pokhcah na pomoč orožnika, ki je bil slu- čajno v gostilni. Tudi proti njemu je Kukec naperil puško in mu grozil, da ga bo ubil. Kasneje pri hišni preiskavi so orožniki pri Kukcu zasegli dve karabinki in samokres, pri Lutmanu pa primitivni browning. Na zashšanju je edino Peric priznal dejanje, Kukec je zanikal, da je sodeloval v pretepu, glede puške pa je trdil, da se je z njo branil pred množico, ki je, ko je Peric ušel, navalila nanj in na Lutmana. Prav tako se je zagovarjal tudi Lutman in trdil tudi, da ni imel sa- mokres temveč le cigaretno dozo. V nadaljnem po- stopku je Deželno pravdništvo vložilo pri Deželnem sodišču obtožbo zoper Kukca in Lutmana, da sta za- krivila: »Hudodelstvo javne posilnosti z nevarnim pretenjem« po čl. 99 kazenskega zakona,prestopek »nalaščne poškodbe na telesu ali pa take, ki se prime- ri pri tepežih« po čl. 411 kazenskega zakona ter pre- stopek zoper zakon o posesti in noši orožja z dne 28. 2. 1922. Glede Perica pa je predlagalo Okrajnemu so- dišču v Cerknici, da ga kaznuje za prestopek po 411 čl. kazenskega zakona. Kako je postopalo cerkniško sodišče iz spisa ni razvidno, ljubljansko sodišče pa je Lutmana v celoti oprostilo obtožbe, češ, da se je pri njem res našla cigaretna doza podobna samokresu in je zaradi pomanjkanja protidokazov sodišče verjelo njegovemu zagovoru. Prav tako tudi ni bilo dokazov, da je Lutman sodeloval pri pretepanju in tudi ne, da bi imel orožje za katerega bi potreboval dovoljenje. Tudi Kukca je sodišče oprostilo obtožbe hudodelstva po čl. 99 kazenskega zakona ker je po izrečeni grožnji zbežal in je smatralo sodišče, da je bilo iz njegovega obnašanja razvidno, da »da ni imel namena resno ogrožati oseb, ki so mu prišle nasproti.« Obsodilo ga je le za oba zgoraj navedena prestopka in to na 200 din denarne kazni oziroma v primeru neizterljivosti na 4 dni zapora. Kazenski spisi, ki so nastajali ob kazenskih postop- kih proti orjunašem so navadno zelo zajetni. Iste ose- be so bile prisotne pri večih orjunaških akcijah, ki so si sledile v majhnih časovnih intervalih in zato je sodi- šče obravnavalo več storilcev in več kaznivih dejanj skupaj, dostikrat pa je nato združilo še več kazenskih zadev. Tako je bila 26. 1. 1924 izdana sodba deželnega so- dišča, s katero so bili obsojeni: Anton Hrovatin, ro- jen 16. 2. 1899 na Opčinah pri Trstu, trgovski pomoč- nik v Ljubljani; Pavel Arzenič, rojen 28. 8. 1892 v Iloku, carinski uradnik v Ljubljani; Ivan Omerza, ro- jen 15. 4. 1903 v Novem mestu, trgovski pomočnik v Ljubljani; Franc Gerbec, rojen 27. 12. 1902 v Trstu, trgovski pomočnik v Ljubljani ter Miha Sviličič, ro- jen v Konusi, star 27 let, delavec v Konusi, vsi za »hu- dodelstvo javne posilnosti s silovitim napadom na tu- je nepremakljivo blago« po čl. 83 kazenskega zakoni- ka, Anton Hrovatin tudi za »prestopek hudobne poš- kodbe tuje lastnine« po 468 čl. kazenskega zakonika in Pavel Arzenič tudi za »prestopek nalaščne poškod- be na telesu ali pa take, ki se primeri pri tepežih« po čl. 411 kazenskega zakonika in sicer Antona Hrovati- na na 2 meseca, Pavla Arzeniča na 6 tednov, ostale pa na 1 mesec »navadne ječe«.^" V obrazložitvi obsodbe glede je zapisano: »Ker je Franc Erklavc v kavarni "Merkur" vzel Antonu Hrovatinu orjunaški znak, kakor navaja obtožba, se je dne 7. 5. 1923 A. Hrova- tin s soobtoženci napotil v gostilno "Pri Trnovskem zvonu", da bi tam od Erklavca izsihl vrnitev odvzete- ga znaka. V gostilni so obtoženci obstopili F. Erklav- ca, mu nastavili na prsa samokrese, pri čemer mu je P. Arzenič zapovedal, da dvigne roke ter zahteval vrnitev znaka. Nekdo je pri tem preiskal Erklavcu žepe in Arzenič mu je zapredil, da mu bodo razbih hi- šo in stojnico, ako ne vrne znaka. Obtoženi Jeremič^' je še dostavil, da ga bodo umorili. Nato je Arzenič re- kel Hrovatinu, naj da Erklavcu zaušnico, kar ta tudi storil, kakor tudi ostala obtoženca Arzenič in Jere- mič. Ko je gostilničar Grajzer hotel napraviti red, mu je Arzenič zavrnil, da so danes oni gospodarji v go- stilni in da bo naslednjega dne mrtev. Prestrašeni gostje so odšli v drugo sobo in zaklenili vrata, pa so KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 251 obtoženci zopet navalili in vrgli vrata s tečajev.« V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo obdolže- ne in več prič. Vsi obtoženci so dejanje le deloma priznavali, tajili so predvsem, da so bili oboroženi. Trdili so namreč, da samokresi niso bili pravi temveč, da so bili le tintniki v obliki samokresa oziroma doza za očala v obliki samokresa. Vendar je sodišče sma- tralo dejanje za dokazano na podlagi izjav prič in po- licijske ovadbe. V končnem postopku je sodišče zgoraj opisano ka- zensko zadevo združilo še z dvema v začetku samo- stojno obravnavanima zadevama. Pri prvi'^ je bil uveden kazenski postopek na podlagi ovadbe ravna- telja I. delavskega konzumnega društva Alojzija Koc- murja, ki navaja: »Dne 6. septembra t.l. je porabila "Orjuna" s petkrat večjimi črkami kakor ostalo bese- dilo, kar da sklepati, da je bil glavni smoter cele prire- ditve-agitacija za "Orjuno" ... Popoldne med 4 in 5 uro je prišel Pavel Arzenič... v prodajalno I. delav- skega konzumnega društva v Ljubljani na Kongres- nem trgu št. 2. in zahteval od našega osebja, da mora obesiti te letake v izložbo. Naši uslužbenci so to ova- denčevo zahtevo odklonili, ker bi razobešanje rekla- me za "Orjuno" glede na značaj naše zadruge vseka- kor pomenilo smešenje zadruge. Ker so naši usluž- benci ovadenčevo zahtevo zavrnili, se je ovadenec razljutil in grozil v naši trgovini, da nam bodo Orju- naši vse izložbe razbili. Pri tem sta sekundirala ova- dencu Arzeniču tudi še dva njegova tovariša... Ko je ovadenec videl, da se mu tudi z grožnjami ne posreči pripraviti naših uslužbencev do tega, da bi dotične le- take nalepili v izložbo... je sam pritrdil letak na naša vrata... Ko je eden izmed naših uslužbencev letak snel, je ovadenec planil takoj v družbi nekaj svojih tovarišev za dotičnim našim uslužbencem v našo vežo in ga preganjal v gostilniške prostore v podpritličju, nato pa napravil na stopnišču, ki vodijo v našo gostil- no velik hrup in krik... Ko sem proti 7^ hotel zapu- stiti prostore Konzumnega društva — vsled hrupa se namreč načelstvena seja ni mogla vršiti, sem zagledal ovadenca stati na cesti in se prerekati s policijsko stra- žo. Stopil sem k policijskemu stražniku... ter mu re- kel kazaje na ovadenca "To je dotični gospod, ki je prej v naših prostorih razgrajal in grozil z napa- dom." ... V istem hipu me je ovadenec udaril čez levo uho, sence in oko s tako silo, da se mi je pred očmi zatemnilo in da sem hipno izgubil vid. Opotekel sem se in so me navzoči moji prijatelji prestregli, da nisem padel... Po izvršenem dejanju je skušal ovadenec ju- naško ubežati. Med begom je še enako kakor mene udaril tudi člana nadzorstva I. del. konz. društva g. Ivana Krvina in tudi njega po obrazu poškodoval.« Po izvedenem dokaznem postopku je na podlagi del- nega priznanja obdolženca, izjave prič Ivana Krvine in Alojzija Kocmurja ter zdravniškega spričevala smatralo sodišče tudi to dejanje za dokazano ter ga označilo kot prestopek po čl. 411 kazenskega zakona, čeprav je po mnenju izvedenca-zdravnika Arzenič povzročil Kocmurju težko telesno poškodbo. Pri drugi kazenski zadevi^' pa je bil kazenski po- stopek sprožen s policijsko ovadbo Antona Hrovati- na, ki naj bi storil več dehktov. V zapisniku, ki ga je sestavilo Kr. policijsko ravnateljstvo ob aretaciji je zapisano, da je bil Hrovatin »ustavljen v Prešernovi ulici in predveden na policijsko ravnateljstvo od poli- cijskega stražnika Anton Sojer-ja o prihki demon- stracij po protestnem shodu v prilog koroškim in pri- morskim Slovencem. Navedeni je bil v Knafljevi ulici aretovan radi vmešavanja v službo, s tem, da je hotel rešiti enega aretovanca iz rok nadstražnika Franc Lu- pinca... Ko mu je stražnik Sojer napovedal aretacijo, se mu je iztrgal iz rok in stekel; pozneje ga je aretoval nadstražnik Gradišek. Ko je na stražnici odložil suk- njo in čepico na klop, je pregledal nadstražnik Josip Luin suknjo in čepico, ter našel v čepici priloženi sa- mokres s 6 naboji, od katerih so trije izstreljeni. Ker se je pri nocojšnjih demonstracijah streljalo med de- monstranti, se sumi, da je streljal Hrovatin. Ta sum je tembolj opravičen, ker so bili od strani demon- strantov ravno trije streli, od istih prvi na Poljanski cesti, drugi na Vodnikovem trgu in tretji v Prešernovi ulici; vsi trije neposredno pred aretacijo Hrovatina. Nadstražnik Luin spozna Hrovatina za tistega, ki je dne 27. t.m. okrog 21.1/2 ure splezal po žljepu pred Jadransko zavarovalnico Pod Trančo, št. 2 in tam odtrgal en del droga, ki rabi za senčenje. Ko je bil nato prejet od višjega nadz. Slanovca, se mu je iztrgal, ter zbežalmed druge demonstrante.« Hrova- tina je sodišče obsodilo le za zgoraj že omenjeni pre- stopek po čl. 468 kazenskega zakona. To dejanje je obdolženec tudi priznal, glede ostalih deliktov pa ga je sodišče oprostilo obtožbe z utemeljitvijo: »Da bi obtoženi Anton Hrovatin oddal ob priliki demonstra- cij 3 strele in da bi nosil, oziroma posedoval nepri- javljeno orožje-samokres, se sodišče ni moglo prepri- čati, ker je povsem podana možnost, da je v veliki množici tudi drug streljal in je verjetno, da bi pri šte- vilnih aretacijah ob dogodku kak drug položil samo- kres v čepico obtožencu.« Vidimo torej, da je sodišče z obtoženci postopalo zelo milo tako pri obsodbi kot pri izreku kazni. Po zakonu bi moralo sodišče odme- riti kazen v mejah, ki jih določa kazenski zakon za najtežje kaznivo dejanje, ki ga je storil obsojenec in za hudodelstvo po čl. 83 kazenskega zakona je bila predvidena kazen od 1—5 let težke ječe. Kazenski za- kon je tako izredno omilitev kazni, ko sodišče določi lažjo vrsto zapora in skrajša kazen pod 6 mesecev, dovoljeval v primerih kadar je sodišče iz več olajše- valnih okoliščin lahko trdno upalo v poboljšanje zlo- činca (54. čl. k.z.). Kljub tej, lahko rečemo celo ugodni obsodbi, so se vsi obsojeni pritožili. Stol sed- morice, oddelek B v Zagrebu kot kasacijsko sodišče je 25. 11. 1925 zavrnilo pritožbe Arzeniča, Omerze in Gerbca a razveljavilo obsodbo glede Sviličiča in vrni- lo zadevo deželnemu sodišču v ponovno razpravo, češ, da ugotovitve razsodbe ne razodevajo s čim in kako je bil ta obtoženec dejansko udeležen na izvršit- vi kaznivega dejanja. Kakšna je bila nova razsodba iz spisa ni razvidno. Ugotoviti je možno le, da so Omer- za, Gerbec in Hrovatin kazen prestali, Arzenič pa se 252 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 je obrnil še na kralja s prošnjo, da bi mu spregledal naloženo kazen in utemeljitvijo, da je imela zadeva »zgolj politično ozadje in gre za navadno politično demonstracijo proti političnemu nasprotniku iz na- cionalnih motivov«. Prošnjo je kralj deloma uslišal in mu kazen zapora zamenjal za denarno kazen v znes- ku 420 din. V letu 1924 je dejavnost Orjune dosegla vrhunec. Navajam nekaj podatkov iz kazenskega spisa, ki je nastal na podlagi policijske ovadbe, katere sestavni del je zajeten zapisnik številnih poročil stražnikov in policijskih detektivov, naznanil institucij in posamez- nikov, neposredno po trboveljskih dogodkih v Ljub- ljani.Vtej ovadbi beremo: »Državnemu pravdništvu se naznanja, da so po trboveljskih dogodkih, oziro- ma pred pogrebom žrtev Orjune hodih nekateri Orju- naši po hišah v Ljubljani ter od raznih oseb z nevarno grožnjo zahtevah, da se razobesijo žalne zastave... Kakor so tuuradne poizvedbe dognale prihaja kot glavni krivec v poštev: Ignacij Oblak, roj. 30. 3. 1900 v Ljubljani, oženjen, bivši ključavničar tobačne to- varne, stanujoč v Florjanski ulici štev. 19.« Iz poroči- la varnostne stražnice je razvidno, da je Oblak istega dne 2. 6. 1924 zvečer z gomijevko surovo pretepel ne- kega Krašovca. V policijskem zapisniku najdemo tudi prijavo (brez datuma) Franca Žarna, ravnatelja Go- spodarske zveze na Dunajski cesti 29: »Pred 1/4 ure je prišel k meni Oblak, se predstavil kot zastopnik Oblastne orjune ter v njenem imenu zahteval, da mo- ram takoj pustiti raz poslopje obesiti žalno zastavo si- cer bodo Orjunaši tekom 1 ure razbili poslopje. Pri tej priliki je orjunaš Oblak segel v zadnji hlačni žep in iz njega na polovico izvlekel revolver, nato pa ga zo- pet pustil pasti nazaj v žep... Ker se vsled te grožnje bojim, da bodo Orjunaši svojo grožnjo res izvršili prosim za primerno zaščito in pomoč od strani polici- je.« Poročilo policijskega detektiva z dne 11. 6. še do- daja, da je med tem, ko je šel Žaren na policijo prija- vit zadevo, prišlo še deset orjunašev v poslopje Go- spodarske zveze kjer so »strašno vpili in razgrajali, češ, da bodo vse razbili s čimer so potem prisilili Žar- na, da je razobesil zastavo. Kdo so bili ti orjunaši se ni moglo ugotoviti.« V omenjenem policijskem zapis- niku je tudi dopis Uprave Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba z dne 4. 6. 1924: »Usojamo se vljudno ja- viti, da se nam godi velika krivica pri razpečevanju dnevnika "Slovenca" po Ljubljani. V dokaz navaja- mo naslednja dejstva: Včeraj dne 3. t.m. dopoldne je nek neznan nasprotnik kljub protestu odvzel 30 izvo- dov "Slovenca" invalidu Leopoldu Šlajpahu in Fran- čiškanskemu mostu, danes dopoldne med 8. in 9. uro je bilo pa 18 izvodov "Slovenca" odvzetih in raztrga- nih v trafiki Šterkovič na Dunajski cesti, ter približno enako število trafiki Blaž tudi na Dunajski cesti. Ena- ko se je zgodilo trafiki Sitar na Florjanski ulici št. 22 kateri je danes dopoldne neznanec odvzel 13 izvodov "Slovenca". Pripeljal se je tja na kolesu. Od drugod doslej še nimamo poročil, a ljudje, ki prihajajo po Slovenca v upravo pripovedujejo, da ga po celem mestu ni več dobiti. — Ker trpi podpisana uprava vsled tega veliko škodo in ker je treba, da se proti ta- kim, doslej v kulturnem svetu nepoznanim dogod- kom takoj v pričetku temeljito nastopi, prosimo ugledno ravnateljstvo, da izvoli nemudoma ukreniti vse potrebne korake.« Končno najdemo v policijs- kem zapisniku še prepis prošnje Društva tiskarnarjev vehkemu županu, da ukrepa v smislu zaščite svobo- de grafičnih podjetij, kjer navaja: »Dne 2. 6. t.l. se je zglasila v ljubljanski tiskarni Merkur deputacija orga- nizacije Jugoslovanskih nacijonalistov in zahtevala, da se v tej tiskarni takoj preneha s tiskanjem lista "Glas svobode" in "Strokovna borba", če se hoče tis- karna izogniti morebitnim neprijetnim posledicam in temu, da bi sicer zletela v zrak.« Na podlagi obravna- vane pohcijske ovadbe ter preiskave v kateri je preis- kovalni sodnik zaslišal preko deset prič je moglo državno pravdništvo vložiti obtožbo pri Deželnem so- dišču v Ljubljani le zoper že omenjenega Ignacija Oblaka. Drugih storilcev ni bilo mogoče ugotoviti. Oblak je dejanje v glavnem priznal, tajil pa je, da je bil oborožen. Istočasno je pri deželnem sodišču tekel še eden ka- zenski postopek zoper Oblaka, katerega predmet je dejanje, ki se je zgodilo 30. 6. istega leta zvečer v go- stilni pri Zupanu na Krakovskem nasipu.Prišla je skupina orjunašev, obstopila J. Malina, J. Turšiča in F. Jerino, jim z vzklikom »roke v vis« namerila sa- mokrese na čelo, jim preiskala žepe in dva tudi teles- no poškodovala. Državno pravdništvo je vložilo obtožnico le za I. Oblaka ker ga je J. Mahn spoznal. V obtožnici je pravdništvo tudi predlagalo združitev obeh opisanih kazenskih zadev. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče razsodilo, da je Oblak zakrivil: 1. »hudodelstvo javne nasilnosti z izseljevanjem« po 98. čl. k.z. z dejanjem v Zupanovi gostilni in ko je z grožnjami hotel izsiliti izobešanje žalnih zastav, 2. poiskus prestopka lahke telesne poškodbe po čl. 441 k.z., ko je pretepel Rudolfa Krašovca, 3. prestopek zoper varnost lastnine po 468 čl. k.z., ko je po trafi- kah uničeval časopis Slovenec in 4. prestopek po 2. in 4. členu zakona o posesti orožja ker je nosil strelno orožje brez dovoljenja pristojnega organa.^" Obsodilo ga je na »5 mesecev težke ječe dopolnjene in poostre- ne z enkratnim samotnim zaprtjem v temnici, enim poštenjem in enim trdim ležiščem vsak mesec« Po zakonu bi moral biti Oblak obsojen na težko ječo od šestih mesecev do enega leta a mu je sodišče »z ozi- rom na obtoženčevo ženo in tri otroke kazen izreklo pod najnižjo zakonito mero zato pa poostrilo«. Državno pravdništvo ni bilo zadovoljno z izrekom kazni in je kot utemeljitev navedlo, da je iz poizvedb, ki jih je opravilo sodišče razvidno, da je I. Oblak »na glasu kot pretepač, podvržen pijači, da zanemarja svojo družino ter se klati naokoH z drugimi ženska- mi«, da torej izredna omilitev kazni ni utemeljena. Višje deželno sodišče v Ljubljani je kazen zvišalo na šest mesecev težke ječe, dopolnjene in poostrene ka- kor je določila prvostopna sodba. Navedeni primeri, kot je bilo že omenjeno, seveda ne prikazujejo celote delovanja Orjune vendar ilustri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 253! rajo V določeni meri njen razvoj. V začetku organiza-, cija zlorabi prizadetost zaradi meje in delovanja faSi- j stov ter ob tem uživa določeno podoro države. Z leti i narodno obrambna dejavnost stopi v ozadje, v ospredje pa napadalnost proti nasprotnikom unitari- stične oblasti. V borbi za red v državi postane Orjuna i glavna nosilka nereda in tudi podpora države, kot i nam kaže zadnji primer, slabi. OPOMBE l.Niko Bartulovič, Od Revolucionarne Omladine do Orju- ne, Split 1925, str. 81 (v nadaljevanju Bartulovič). — 2. Sta- tut in program organizacije jugoslovenskih nacionalista, Ljubljana 1923, str. 31. — 3. Bartulovič, str. 93. — 4. Bar- tulovič, str. 101. — 5. Bartulovič, str. 101. — 6. Ivan Hri- bar, Moji spomini, II. del, Ljubljana 1984, str. 456. — 7. Boris Wider, NaSa kronika, Kronika 3, 1936, str. 191. — 8. Vsi uporabljeni viri so v Arhivu SR Slovenije, fond Deželne- ga sodišča v Ljubljani. Vr 124/22 (dalje citiram Deželno so- dišče v Ljubljani). 9. Uradni naziv: Državni upravitelj vele- posestva (zapuščine) Hugona Wer. Windischgraetza pri Pla- nini in Cerknici. — 10. Isto kot pod opombo 9. — 11. Slo- venec, 7. junij 1924, str. 2. — 12. Deželno sodišče v Ljublja- ni, Vr 1217/23. — 13. Kazenski zakon o hudodelstvih, pre- greških in prestopkih z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zako- nika, zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, Ljubljana 1889, okrajšano k.z. Vse nadaljne omembe ka- zenskega zakona se nanašajo na ta zakon. — 14. Deželno sodišče v Ljubljani, Vr 805/23. — 15. Postopek proti S. Je- remiču se je na predlog državnega pravdnika prekinil, ker ga ni bilo mogoče izslediti. — 16. Deželno sodišče v Ljublja- ni, Vr 1314/23. — 17. Deželno sodišče v Ljubljani, Vr 1509/23. — 18. Deželno sodišče v Ljubljani, Vr 808/24. — 19. Deželno sodišče v Ljubljani, Vr 884/24. — 20. Pri poi- menovanju kaznivih dejanj pod točkami 1—4 je upoštevana terminologija sodbe Vr 884/24 in ne kazenskega zakona.