GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
KAMNIŠKI
OKTOBER 1976
CENA 1 DINAR
DELO SKUPŠČINE: ODRAZ INTERESOV DELOVNEGA ČLOVEKA
*****************************
Predsedstvo občinske skupščine je dalo v razpravo Predlog delovnega programa skupščine in njenih zborov za obdobje september 1976 — julij 1977. Predhodno je povabilo vse delegacije v krajevnih skupnostih in TOZD, naj pošljejo svoje predloge in mnenja o tem, katera so tista najpomembnejša vprašanja, ki naj bi jih skupščina obravnavala v naslednjem delovnem obdobju.
Predlog programa vsebuje štiri dele: v prvem delu so zajeti družbeni plan, resolucija, družbeni dogovori in sporazumi; sledijo odloki, odredbe, sklepi in soglasja; v tretjem delu vsebuje pro gram analize, informacije in Poročila o stanju na različnih področjih; v zadnjem delu pa so naloge, ki jih bo v okviru programa republiške skupščine obravnavala občinska skupščina kot konferenca delegacij za republiško skupščino.
Poleg resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1977 ter družbenih dogo-yttrlh o skupni in splošni po-raW za prihodnje leto so še naloge v zvezi s sprememba-mi in dopolnitvami občinskega statuta, poslovnika skup sčine, sporazum o ustanovitvi skupnosti požarnega varst-
va in sporazum o sredstvih za stanovanjsko graditev.
Pri odlokih gre poleg vsakoletnih (odloki o proračunu itd.) predvsem za prilagajanje že sprejetih odlokov ustavi in zakonu o združenem delu. Z odloki bo potrebno urediti komunalne takse, priznavalnine, delovni čas v trgovinah, tržni in sejemski red, sprejeti dopolnitev urbanističnih dokumentov, opredeliti občinske ceste, imeno-. vanje ulic in cest, urediti zaščito vodovodnih zajetij, cestni promet v občini, red na smučiščih, davčno službo; več odlokov naj bi obravnavalo področje ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
V predlogu programa je predvideno, da bo občinska skupščina obravnavala problematiko delovanja krajevnih skupnosti, vprašanje trgovine in preskrbe v občini, varstva okolja v občini, problematiko šolstva, delova nje upravnih služb, inšpekcij itd. Posebno pozornost bo skupščina posvetila analizi stanja obrambnih priprav v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Med nalogami iz programa republiške skupščine velja omeniti problematiko usmerjenega izobraževanja, uveljav-
SKLICANE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj je sklical skupno sejo zborov občinske skupščine (24. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 22. Se.ie družbenopolitičnega zbora* za v torek, 9. novembra, 00 16. uri v mali dvorani kino Doma v Kamniku.
Za dnevni red vseh treh *borov predlaga:
— Osnutek programa skupščine občine Kamnik in njenih zborov za obdobje: september   1976  —  julij 1977;
Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki oprav-'jajo komunalno dejavnost Posebnega družbenega pome °a na območju občine Kamnik;
— Odlok o prispevku za ko-
munalno opremljanje stavbnega zemljišča;
— Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udieležencem narodmoosvobo. dilne vojne in drugih vojn, ki jih urejajo skupščine občin s svojimi predpisi;
— Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupno, sti za varstvo pred požarom v občini Kamnik;
— Problem financiranja osnovnih šol in glasbene šole v občini Kamnik v letu 1976.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta obravnavala še:
— Odlok o zazidalnem načrtu območja obrtne cone Kamnik, del BM 3 in del BP 3.
Na dnevnem redu bodo še delegatska vprašanja.
T. M.
REORGANIZACIJA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL KAMNIK
Na zadnji seji IO krajevne organizacije SZDL Kamnik st-a bila obravnavana delo in problematika dejavnosti KO SZDL Kamnik. Celotno območje KS Kamnik, ki poteka od Zduše do ulice Vilka Rožiča ter Perovega, pokriva krajevna organizacija, ki pa ni tako organizirana, da bi koordinirala delo vseh družbenopolitičnih dejavnikov, ker je preobsežna *n s prevelikim številom prebivalcev. V pogovoru se je oblikoval predlog, da bi bilo namesto dosedanje organizacije več krajevnih organizacij SZDL, štiri do šest s po dva do tri tisoč občani. S tem bodo občani Kamnika laže in uspešneje sodelovali pri delu KO SZDL. Predlog bo pripravil in ga dal v razpravo dosedanji IO KO SZDL Kamnik.
K. F.
ljanje stanovanjskih skupnosti, razvoj krajevnih skupnosti, delegatski in skupščinski sistem, politiko urbanizacije in gospodarjenja s prostorom, uresničevanje zakona o združenem delu in še nekatere republiške zakone, ki neposredno zadevajo občino in občana.
Program skupščine bo moral odražati de(janske interese delavca v združenem delu in občana v krajevni skupnosti. Zato je prav, da se vse delegacije in ostali samoupravni organi v krajevnih skupnostih in TOZD aktivno vključijo v razpravo o njem in predlagajo določene zadeve in probleme, o katerih naj bi se delegati občinske skupščine dogovorili v prihodnjem obdobju. Vsak predlog in vsaka pobuda sta dobrodošla. Samo tako bo program skupščine res odraz našega dela in življenja.
F. SVETELJ
TOVARIŠ TITO SPET V KAMNIŠKE BISTRICI
Po odhodu romunskega gosta je predsednik Tito ostal pred lovskim dvorcem v Kamniški Bistrici v prijetnem razgovoru s tovarišem Stanetom Dolancem, sekretarjem Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, in Marjanom Marince-m, predsednikom izvršnega sveta.
(■*************************************^+)«.4)<.4)<.^4^^^44^4^;f+)f^)f:
POSVET PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL
KAMNIK ZA POSOČJE
Predsedniki krajevnih organizacij SZDL so imeli 6. oktobra 1976 posvet, na katerem so obravnavali dosedanji potek vpisovanja posojila za ceste v KS. Ugotovili so, da je potrebno pohvaliti aktiviste v KS Tuhinj, Črna, Šmartno, špitalič, Volčji potok, Duplica. Seznanili so se tudi z nalogami ter vlogo KO SZDL v primeru vojne, z ustanavljanjem SIS za varstvo pred požarom in Samoupravne komunalne skupnosti. Najzahtevnejša naloga SZDL v letu 1977 je priprava na volitve delegatov ter zborov skup
ščine ter samoupravnih interesnih skupnosti. Zato bo nujno proučiti dosedanje delo /delegatov, delegacij in skupščin ter pomanjkljivosti odpraviti in s tem omogočiti da bo delavec-samouprav-ljavec odločal v sredstvih, ki jih ustvarja. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti razvoju kmetijstva, dvigu dohodka ter kmetijskemu intenzivnejšemu gospodarstvu in povezovanju prek kooperacije, zadrug, strojnih in drugih skupnosti, je bilo skupno mnenje vseh predsednikov KO SZDL.
KP
VLAJKO KRIVOKAPIČ V UTOKU
člani zveze komunistov v tovarni usnja so se te dni zbrali na seminarju in obravnavali analizo gospodarjenja v organizaciji združenega dela ter samoupravne organiziranosti. Seminrja se je udeležil tudi Vlajko Krivokapič, urednik slovenske izdaje Komunista, ki je zbranim govoril o liku komunista v samoupravni socialisitčni družbi. Seminarja, ki ga je pomagala organizirati kamniška delavska univerza, se je udeležilo 55 članov. -tj
POMOČ POSOČJU
Takoj po drugem potresnem sunku v Posočju sredi septembra, so se kamniški delovni ljudje odločili, da bodo prizadetim prebivalcem pomagali še z enodnevnim zaslužkom. Ta dogovor so te dni tudi v celoti uresničili oz. celo presegli. Do 13. t. m. ,so kamniški delovni kolektivi zbrali 2,811.776 dinarjev, kar pomeni za 5 °/o presežen dogovor o dvodnevnem zaslužku. Poleg tega pa so delovne organizacije podarile 9 kamp prikolic (Svit dve, Zarja dve, Svllanit dve, Menina eno, Alprem eno in Stol eno) in gradbeni material v znesku okrog 430.000 din. Nekateri kolektivi, kot Svilanit in Menina,   so   denar, namenjen
praznovanju tovarniškega praznika in za sindikalni izlet, namenili v sklad za Posočje.
Med kolektivi, ki so presegli dogovorjen obseg pomoči za Posočje, velja ome-nti zla.sti Živilsko industrijo, Graditelj, ki je poslal v Posočje tudi svoje gradbene ekipe, in Lončarsko podjet-je Komenda. V solidarnostno akcijo so se v velikem številu vključili tudi obrtnika.
Ze teh nekaj podatkov kaže, da delovni ljudje in občani kamniške občine tudi tokrat nismo stali ob strani in smo pokazali polno razumevanje za pomoč prizadetim rojakom ob naši zahodni meji.
P. S.
O majskih in september-skih posledicah' potresa v Posočju je razpravljal občinski odbor ZRVS Kamnik. Sprejet je bil sklep, da se tudi rezervni starešine vključijo v vseljudsko akcijo in pri članih zbirajo denarno pomoč. Sprejeli so predlog, naj bi vsak starešina prispeval vsaj 50 din. Vodstva krajevnih organizacij so se vključila v nabiralno akcijo in uspeh ni izostal. Prva se je naloge lotila krajevna organizacija ZBVS Tuhinj. Pri 75 članih, kolikor jih šteje organizacija, ,so nabrali 2.150 din. Tudi krajevna organiza-
cija Duplica je nabrala od svojih članov 1.030 din. V akcijo se je vključila organi-zacija Šutna-Kamnik. Nabrali so 760 din, vendar akcija še ni zaključena. Druge organizacije se te akcije še niso lotile, vendar upamo, da bodo svojo obljubo izpolnile. Vodstvom navedenih krajevnih organizacij in seveda tudi članom, ki so dali svoj prispevek za Posočje prek svo je organizacije, gre javna pohvala; drugim, ki pa .še stoje ob strani, naj bodo za vzpodbudo, da bodo sprejeto obljubo čimprej izpolnili.
A. Konda
SEMINAR ZA NOVE ČLANE ZVEZE KOMUNISTOV
Komite občinske konference ZKS Kamnik in kamniška delavska univerza sta organizirala štiridnevni seminar za novo sprejete člane zveze komunistov. Seminar, ki je bil v Kamniku, je obiskovalo okoli 60 novih članov organizacije. V programu seminarja, ki je bil zelo zanimiv, so semi-naristi spoznali statut in program zveze komuftistov in se seznanili z nekaterimi aktualnimi družbenopolitičnimi dogajanja pri nas.
S takimi oblikami izobraževanja bodo kamniški komunisti še nadaljevali, in pričakujejo podoben seminar že v
začetku prihodnjega leta.
■t)
ZADNJA KMETIJA V TUHINJSKI DOLINI BO ELEKTRIFECiRANA
Kreditni odbor ljubljanske banke, podružnice Kamnik je odobril 40.000 din ugodnega investicijskega posojila kmetu Ivanu Semprimožniku z Bele pri Motniku za izgradnjo električnega voda in električne napeljave v stanovanjski hiši.
To je zadnja partizanska kmetija v Tuhinjski dolini, ki doslej ni imela električne napeljave. S tem bodo dane možnosti, da se bo v tej domačiji razvil kmečki turizem, ki ga bo Ljubljanska banka v srednjeročnem planu razvoja občine 1976—19S0 v Tuhinjski dolini in dolini Črne vsestransko kreditno podpirala.
09
Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS
VABILOM SE NE ODZOVEJO
NI VEDNO ZLATO
Redke so osnovne organizacije ZSMS v naši občini, ki so v tem mandatnem obdobju pokazale aktivnost na vseh ali na vsaj večini področij mladinskega delovanja. Ena je bila bolj aktivna pri mladinskih delovnih akcijah, druga na kulturnem področju, nekatere v športnih prireditvah itd. Marsikatere pa nikjer. Interes mladih v krajevni skupnosti Nevlje se je pokazal na športnem področju, s tem pa so hote ali nehote zanemarili druge dejavnosti.
Ta osnovna orfanizacija vključuje v svoje delo okrog 80 mladih. Aktivnost je po-
kazalo 50 članov, kar je dokaj visoka številka. Od 5 članov Zveze komunistov pa je aktiven le eden.
Jože Homar, predsednik OO ZSMS Nevlje;
»Vsem članom ZK pošiljamo vabila za vsak sestanek, a se ne odzovejo, razen enega — Mira Kropivška. Ta nam je ogromno pomagal pri našem delu in smo mu za to tudi zelo hvaležni. Za druge pa sploh ne vem, čemu so člani ZK, če pa ne delajo.«
Jožica Kladnik, članica predsedstva: »Mlade lahko pritegnemo le z delom na športnem    področju. Sem
Jožica Kladnik in Jo/-. Romar
vključujemo že tudi tiste, ki še niso člani ZSMS. Aktivni pa smo tudi na kulturnem področju. Skupno z osnovno šolo v Nevljah organiziramo razne proslave ob različnih praznikih. Zdaj urejamo športno igrišče in pomagali smo pri delih vodovoda. Pri teh akcijah sodelujejo večinoma mladi pod dvajset let. Veliko teže je privabiti k sodelovanju starejše mladince.«
Jože Homar: »Problem, ki nas zelo tare, je problem lastnega prostora. Zdaj se zbiramo v prostorih osnovne šole in smo pač odvisni od dobre volje učiteljev. K sreči pa zelo dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo in tudi krajani imajo velik posluh za naše delo. Prav zaradi pomanjkanja prostorov pa ne moremo organizirati kakšnih večjih prireditev. Zato tudi dramska dejavnost v naši krajevni skupnosti ni mogla zaživeti.«
Zakaj mladinci nad dvajset let nočejo ali pa zelo malo sodelujejo pri delu te osnovne organizacije? Morda je odgovor že v uvodu. Vseh pač ne zanima le šport in razne proslave, želijo si nekaj več, neko drugo ali pa neke druge oblike mladinske dejavnosti, kjer bi lahko uresničevali svoje želje in interese.
SONJA HRIBOVŠEK
Anton Udovič
Mandat »staremu« vodstvu občinske konference ZSMS Kamnik je potekel konec septembra. Ob tej priložnosti smo tudi pregledali prehojeno pot mladinskega delovanja v pokongresnem obdobju. Iz poročila Milana Mariniča, predsednika OK ZSMS, je bilo razvidno, da smo izpeljali večino nalog iz akcijskega programa. Uspeli smo organizirati mladino v osnovne organizacije povsod tam, kjer so bili za to dani pogoji. Morda pa je bil eden naših največjih uspehov, da ni več strogega diferenciranja mladine na šolsko mladino, delavce, študente in kmete.
Na volilni konferenci smo sprejeli tudi poslovnik delovanja občinske organizacije in akcijski program. Vse te materiale so delegati iz osnovnih organizacij dobili pred
v v
MOSCANI-LITERATI, STRANJANI-RISARJI
Ob 31. oktobru — svetovnem dnevu varčevanja je ljubljanska banka — podružnica Kamnik povabila vse osnovne šole v občini, naj bi njihovi očenci napisali sestavke na temo MOJI PRIHRANKI; lahko ba bi isto temo upodobili tudi likovno.
Vabilu sta se odzvali samo osnovni šoli Komenda-Moste in Stranje.
člani žirije, ki jih je povabila kamniška banka, da bi strokovno ocenili prispevke, so bili nemalo presenečeni, da je bilo skupno literarnih sestavkov in risb glede na
visoke nagrade, ki so jih razpisali za prva tri mesta, tako skromno. Kljub temu se je komisija odločila, da bo glede na kvaliteto treh sestavkov iz osnovne šole Ko-menda-Moste podelila vse tri nagrade. Prvo nagrado v znesku 1.000 din je -roji šoli priborila Milena Cioašek iz S. b, drugo — 700 din, Bojan Kor-bar iz 7. b in 3 tretjo nagrado — 500 din, Robert La-vrač iz 6. a razreda.
Risbe, ki so jih poslali samo učenci stranjske osnovne šole, so bile motivno manj pestre, zato komisija 1. in 2.
nagrade ni podelila, 3. nagrado pa je likovnemu krožku na svoji šoli priporil Peter Peterlin iz 5. b razreda.
Ljubljanska banka bo v prihodnjem letu razpisala še dva podobna natečaja, in upajo, da se bodo zanje ogrela VSA vodstva osnovnih šol v občini, saj konec koncev ne gre le za denar, s katerim bi mogli v sedanjem tre-
nutku poživiti in izboljšati delo v izvenškolskih dejavnostih; prezreti ne moremo tudi vzgojne vloge, ki jo tako sodelovanje brez dvoma ima.
Kljub skromnemu odmevu pa je Ljubljanska banka, td-ko menimo s svojim dejanjem dostojno počastila svetovni dan in mesec varčevanja.
MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI
Med tekmovanjem: »Ne, tole vprašanje pa res ni težko . .,«
fvter PeterUn: MoJi prihranki
Lansko leto jeseni je občin ska konferenca ZSMS Kamnik navezala stike z vojaki iz vojašnice Stane Žagar v Kranju. V okviru tega sode lovanja so se pomerili na športnem področju, in sicer so v maju organizirali športna tekmovanja v odbojki, nogo metu, šahu in namiznem tenisu.
Skupaj smo organizirali tu di občinsko kviz tekmova-nije z nasliovom »Miadost v pesmi, besedi in spretnosti«, ki je bilo konec septembra v mali dvorani kina Dom. Na tekmovanje se je prijavilo šest ekip, vsaka je štela šest članov: ekipe te osnovnih šol Strjanje, Komenda—Moste, Toma Brejca, Prana Albrehta in dv« ekipi iz gimnazi-
je Rudolfa Maistra. Obe zadnji ekipi so sestavljali tudi vojaki. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine NOB. Po drugem kolu vprašanj so izpadle ekipe osnovnih šol Toma Brejca, Stranje in Komenda—Moste. Preostale tri ekipe so bile v znanju dokaj enakovredne in šele z dodatnimi vprašanji smo dobili zmagovalca — 1. ekipa gimnazija Rudolfa Maistra (3 mladinci) in ekipa VP 1098 — K (3 vojaki.) Zma. govalna ekipa se bo 4. novembra udeležila regionalnega kviz tekmovanja, ki bo v Ljubljani. Želimo jim veliko ■reče in čimboljšo uvrstitev.
SONJA HRIBOVSBK
sejo, vendar so jih pregledali očitno le redki. Razprave skoraj ni bilo, čeprav vsi vemo, da bi lahko oziroma moramo v delovanju kamniške mladine še marsikaj spremeniti, izpopolniti, izboljšati. Edina pripomba s strani delegatov je bila, da smo v preteklem obdobju vse preveč zanemarjali mlade iz kmetijstva in da bi le-ti morali dobiti neko organizacijsko obliko, v kateri bi lahko zaživeli v polni meri.
Za predsednika občinske organizacije ZSMS je bil izvoljen Iztok Povše, študent ekonomske fakultete in dosedanji predsednik komisije za mednarodne odnose pri OK ZSMS Kamnik; Za sekretarja smo izvolili Antona Udoviča, aktivnega člana v ZSMS v tovarni Stol. Novo izvoljeno predsedstvo pa sestavljajo: Sonja Hribovšek, Ida Cerkve-nik, Vojko Kalan, Simon Kladnik, Helena Kuhar, Zdenka Mali, Miro Miloševič, Bogo Potočnik, Cene Kramar. Matevž Repnik, Božidar Spruk, Pavel Suligoj, Tomo Zagorc, Štefka Spruk in Stanislav Zarnik.
Iztok Povše
Aktualne naloge, ki jih bo novo vodstvo reševalo V prvi vrsti, bodo predvsem skrb za kadrovsko in organizacijsko močna vodstva v posameznih sredinah mladinskega delovanja in ustanavljanje novih osnovnih organizacij in aktivov ZSMS. Plodna razprava, ki pa je žal ni bilo, pa bi morda pred nas postavila nove naloge, obenem pa nakazala tudi njihove rešitve, Molk res ni vedno zlato.
SONJA HRIBOVŠEK
PREMALO IDEJNOPOLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Člani sekretariata in predsedstva občinske konference ZSMS Kamnik so sredi septembra obiskali vse osnovne organizacije ZSMS v kamniški občini, da bi dobili celovit pregled njihovega dela.
Analiza vprašalnikov je pokazala, da v nekaterih delovnih organizacijah poteka delo mladine še po starem načinu, to je preko koordinacijskih svetov. Podatek, da je le 14 odstotkov mladih članov Zveze komunistov vključenih v dalo osnovnih organizacij ZSMS, ni preveč pomirjajoč. Tako se mladi največ odločajo za šport in mladinske delovne akcije, pri tem pa zanemarjajo aktivnost na drugih področjih, predvsem na idejnopolitičnem. Tu se vsekakor kaže tudi pomanjkanje aktivnosti drugih družbenopolitičnih organizacij. Ne moremo pa biti zadovoljni tudi z delom, ki so ga osnovne organizacije pokazale na področju informiranja, organiziranosti in kadrovske politike. Zelo malo se mladi vključujejo v samoupravne procese
in dokaj pasivno gledajo na družbeno dogajanje.
In kako je z mladimi v krajevnih skupnostih? Članov' Zveze komunistov v teh osnovnih organizacijah je le 7 odstotkov, torej polovico manj kot v delovnih organizacijah, Tu se aktivnost, kaže predvsem na področju zabavnega življenja, kulture in delovnih akcij. Večjo pozornost bi morali posvetiti mladini v krajevni skupnosti pri idejnopolitičnem osveščanju in pri vključevanju v delegatski sistem.
Slika stanja v osnovnih organizacijah ZSMS v kamniški občini nikakor ni razveseljiva, čeprav opažamo določene premike v delu teh mladinskih sredin v tem mandatnem obdobju. Zato bo moralo novo predsedstvo občinske konference ZSMS Kamnik vložiti še veliko truda, da bo mladina v vseh sredinah pokazala tisto aktivnost, ki: jo mora pokazati. vsaka družbenopolitična organizacija v naši družbi.
SONJA HRIBOVŠEK
TEDEN DNI PISMONOŠA
Po vaseh KS Komenda so med akcijo Blegoš 76 pošto raznašali začasni pismonoše, večinoma mladinci iz gimnazije Rudolfa Maistra, pa tudi drugi. Med njimi je bil' Roman Grošelj, dijak 3. letnika kamniške gimnazije, sicer pa Komenčan in referent za šport pri predsedstvu OO ZSMS Komenda.
Čeprav je doma iz Komende, je raznašal pošto na Gori pri Komendi, včasih pa je priskočil na pomoč tudi v svoji vasi. Obhoditi je moral približno 35 hiš, vendar bi zmogel tudi več, je povedal. »Problem ni število hiš, marveč to, da slabo poznam to vas. Poleg tega so hiše zelo raztresene in mnoge med njimi čisto nove, torej so brez številke, z oznako »nova hiša«. Včasih se ne poznajo niti sosedje med seboj. Poseben problem so netočni na slovi, saj se zgodi, da ima več družin enak priimek, za-
to napačne hišne številke napravijo celo zmedo. Sicer pa delo ni bilo težko, le malo mraz je bilo kdaj pa kdaj,« je povedal Roman.
Na vprašanje, kako so ga sprejeli ljudje, je odgovoril, da so bili v glavnem zadovoljni in so spraševali, ali je on novi pismonoša. Pošta je seveda prispela precej pozneje, saj jo je začel raznašati šele po šoli, vendar se ljudje niso preveč pritoževali, »če bi bila prava vojna, jim ITD gotovo ne bi prinesli na dom prav tisti dan, ko, izide,« se je pošalil Roman.
Pravi, da je nalogo sprejel brez obotavljanja, prav tako drugi začasni pismonoše. Ta-, ko so komenški mladinci pO svoje prispevali k normalizaciji življenja v KS Komenda, medtem ko so številne fante in može, med njimi našega pismonošo vpoklicali na združene taktične vaje Blegoš 76.
MOJCA ZALOŽNIK
0
PRED SKUPŠČINO-
ZVEZE PRIJATELJEV MLADIH
Zveza je v obdobju od skupščine leta 1973 v skladu sklepi X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS intenzivno izpolnjevala naloge in programske zasnove ZMP Slovenije. Ta izhodišča so še vedno najpomembnejša osnova za naše delo. Dokumenti o izvajanju družbenih pogojev za uspešnejši razvoj in šolanje otrok v SB Sloveniji, sestavljajo skupno programsko osnovo za oblikovanje družbene zavesti pionirjev.
Na konferenci naše organizacije bomo morali kritično oceniti, kako smo izpolnjeva-
ti
sprejete dokumente in spre-
jeti obveznosti, da bomo dane naloge kar najbolje izpolnili.
1- v boju za socialistično vzgojo in samoupravno preobrazbo mora ZPM okrepiti Sv<>j vpliv in samoupravno Programsko usmerjenost in vsebino za delo v šolskih skupnostih, pionirski in mladinski organizaciji na osnovnih šolah, društvih in drugih aktivnostih mladih, da bi Povečali vlogo in odgovornost v vseh oblikah samoupravljanja pionirjev.
2. Uveljavili, utrjevali in razširili bomo mentorsko vlo-j;? pionirske organizacije, krbelj za pridobivanje no-
vih usposobljenih mentorjev za delo s pionirji in se povezovali z vsemi dejavniki, ki lahko pripomorejo k čimbolj Si izrabi prostega časa otrok za organizirane interesne dejavnosti.
3. Z mladinsko organizacijo in SZDL bomo ovrednotili vlogo in položaj Zveze pionirjev ter na osnovi ugotovitev pripravili širšo razpravo o pomenu družbenega mentorstva.
4. Posebno skrb moramo nameniti uveljavljanju socialistične, samoupravne in humane osebne vzgoje v V3eh vzgajnoizobraževalnih institucijah in v vseh aktivnostih Zveze pionirjev.
5. Revolucionarne tradicije in izkušnje NOB imajo poseben pomen v celotni vzgoji pri oblikovanju mlade generacije v pripravljenosti za obrambo domovine. Zato mora biti {udi v naprej prenašanje teh tradicij in iakušenj sestavni del vseh naših dejavnosti. V ta namen bomo z občinskim odborom ZB NOV izdelali akcijski program.
6. Prizadevali si bomo čim-dosledneje uresničevati programska izhodišča ZK.J, da moramo vsakemu mlademu človeku omogočiti realne možnosti, da se opredeli in uspo-
sobi za poklic v skladu s sposobnostmi, interesi in potrebami združenega dela. Zato se bomo zavzemali za izdelavo koncepta celodnevne osnovne šole, celoletne male šole, podaljšanega bivanja, razširitev ustanov za predšolsko vzgojo in čimboljšo izvedbo reforme usmerjenega izobraževanja.
7. Pri izvajanju programskih nalog se bo Zveza povezovala s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ZSMS, krajevnimi skupnostmi, SZDL in organizacijami združenega dela. Aktivnost naših društev mora biti usmerjena v celovito delo krajevnih skupnosti za uresničevanje nalog s področja vzgoje, varstva in izobraževanja.
8. Pomembna dejavnost za uresničevanje — uveljavljanje dela naše Zveze je tudi informativna dejavnost, ki bo morala biti organizirana tako, da bodo vsi problemi, napake in uspehi redno objavljeni v informativnih sredstvih v občini, v šolskih glasilih, glasilih TOZD, predvsem pa Kamniškem občanu, za kar bomo organizirali mrežo dopisnikov pionirjev, mentorjev in drugih.
Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik
RAZDELITEV SREDSTEV KS
^■'a septeniberskem sestanku predstavnikov KS in TOZD so razdelili sredstva, zbrana na solidarnostnem skladu samoupravnega sporazumu o B-nanciranju neposrednih nalog *n potreb KS v občini Kam-i'h Z.bra"in sredstev, ki so '. Prispevale delovne orga-Mpacije, j« bilo 510,619,90 din. ■la sredstva so namenjena za gradnjo vodovodov, električnih napeljav in cest v tistih ki gospodarsko niso do-v°lj močne, da bi same z lir« "e dovolj sredstev. Komisija * v pryj vrsti obravnavala "■nuj zahtevke za pomoč pri 8radnjj vodovodov, transformatorskih postaj in električ n'h daljnovodov. Pri predlo-
8,1 je komisija upoštevala obseg
investicijskih del, udelež
0 občanov ter sredstev iz samoprispevka občanov. S te-™i sredstvi bo omogočena ^vedha nalog, razen v KS *>m»rca, ki bo še potrebovala "Odatna sredstva. Solidar Mostna sredstva so bila raz-•Hiena: KS Nevelje 100.000 ™0 »a gradnjo vodovoda » »aseljlh Tučna—Briše, KS Crna 40.000 din za napeljavo '"'•'trike do Podkrajnika, KS srednja vas •jn.000 za grad njo vodovoda v vasi Pirševo, Ks Vranja peč 200.000 din z* Sradnj0 transformatorske po-sta.ie in električnega daljno-v°da, KS Tuhinj 70.000 din *a izgradnjo transformator *e postaje in daljnovoda ter K,s Smarca 30.000 din za grad. "*> transformatorske postaje.
Delegati KS so tudi obrav-navali možnosti medsebojne-8» kreditiranja KS. Iz podat-*0v je razvidno, da na teko-računih  KS  stalno leži "•300.000 din. Ta sredstva ni 80 angažirana, bodisi zaradi ||el>ripravljeiHh investicijskih eJ.  nepripravljene tehnične "okitmentacije, gradbenih do. v°Ue«j ali pa sama dinamika onemogoča takojšnjoitpo-j*Oo sredstev. Del denarja le-
1 "a tekočih računih, med-n> ko nekatere KS iščejo
"»ožnosti, kako bi najele kra*-
mt
*el.
več asa eno teto. In sicer v
višini, ki bi jo najemnik posojila v tem roku mogel vrniti. Imenovana je bila tudi komisija: Oskar Grzinčič, predsednik, ter člani Dominik Žagar, Franc Humar, Karel Va-vpetič, Franc Brolc; tajnik komisije Milan Logar. Komisija bo pripravil* do naslednjega sestanka predstavnikov KS samoupravni sporazum o medsebojnem kreditiranju KS.
V nadaljevanju so govorili še o upravljanju in gospodarjenju z vodovodi v občini Kamnik, ki jih je približno 45 ter so bili zgrajeni z združevanjem sredstev občanov, delovnih organizacij ter proračuna občine Kamnik, Se'/ji dva vodovoda je, ki sta v družbenem upravljanju, zagotovljena amortizacija in normalna reprodukcija, to sta kamniški vodovod, s katerim gospodari Komunalno podjetje Kamnik in cerkljanski vodovod, s katerim gospodari
vodovodno podjetje. Za druge vodovode ho potrebno urediti normalno gospodarjenje, ki bo zagotovilo sredstva za razširitev vodovodnega omrežja in investicijsko vzdrževanje. KS se bodo morale odločiti, ali prepuste vodovode v upravljanje In gospodarjenje Komunalnemu podjetju ali pa % njimi gospodarijo same z vodovodnimi odbori.
V razgovoru o varstvu okolja je bilo poudarjeno, naj KS aktivirajo komisije za varstvo okolja in narave ter naj v vseh KS poiščejo prostor za odlaganje »meti in od padkov ter o tem obvestijo občinske organe, da bi njihovo odločitev potrdili. Občane je potrebno vzgajati, da bodo ščitili okolje in vode.
V KS bodo morali pripraviti predloge planov KS za leto 1977. Rok za predložitev planov KS je do konca no-, vemfora.
K. F.
ročne kredite zaradi ObVez-pologov pred pričetkom
V   razprav! so podprli Predlog, da bi se KS medse-^•)«io  kreditirale, s točnim govorom  o  načinu, roku 'spanja in višini obresti, kredit« hi odobravali naj
Na povabilo delavsko kulturnoprosvetnega društva »Solidarnost« so Kamnik obiskali člani prosvetnega društva »Vinko Poljanec« iz Skocjana na slovenskem Koroškem, s katerim Kamničani že dve leti uspešno sodelujejo. Gostje so si ogledali go-vedorejsko posestvo Vodice, ki je last ljubljanske Emone, in se seznanili z upravljanjem posestva.
Pot jih je vodila tudi v novi obrat industrije pohištva Stol na Duplico, kjer so jih sprejeli predstavniki delovne organizacije. Ogledali so si tovarno in se seznanili s proizvodnim postopkom pri izdelavi pisarniškega in sodobnega pohištva. V kratkem nagovoru je tovariš Ivan Vrh, direktor tovarne, Korošcem izrekel dobrodošlico in jim v imenu delavcev tovarne in vse jugoslovanske javnosti izrazil vso podporo v njihovem pravičnem boju za narodnostne pravice. Koroški pevci so se domačinom oddolžili 'z venčkom koroških narodnih pesmi.
Gostje iz škocjana so si nato ogledali še preurejeno kmetijo Marjana Zadrgala v Komendi, ki je prav gotovo vzor sodobne kmetije.
Ob zaključku obiska je Franc Spruk, predsednik Solidarnosti, izročil gostom v les izrezljani grb Kamnika in jim še enkrat izrazil vso podporo pri njihovem boju. Oba pevska zbora si bosta še letos izmenjala koncerte in tako nadaljevala tradicijo. Ob obisku, ki bo vsem ostal v spominu, so se skovala nova poznanstva, ki bodo gotovo zagotovilo za še boljše sodelovanje.
-tj
Gostje fas pobratenega društva energetikov iz Sombora na obisku v Domžalah in Kamniku.
SKUPŠČINA ENERGETIKOV
V drugi polovici septembra so se zbrali v Domžalah člani društva energetikov Domžale-Kamnik na redni skupščini. Skupščine so se udeležili predstavniki pobratenega društva iz Sombora: predsednik Dušan Milosavlje-vič, direktor namakalnega sistema Donava—Tisa—Donava, predstavnik SZDL Sombor s sodelavci, predsednik zveze energetikov SRS Pohorč, sekretar zveze energetikov SFRJ Franjo Habuš, podpredsednik SOb Kamnik Matija Jenko, predstavnik SZLD Domžale in; drugi gostje.
Predsednik društva Ivan Nograšek je v poročilu predstavil delo društva v preteklem obdobju. Poudaril je, da društvo letos proslavlja 25 let dela. V tem obdobju so člani veliko storili za strokovno vzgojo energetskih kadrov, zboljsali delovne pogoje delavcev kurjačev in modernizirali energetske naprave. Naloge društva pa se ne končajo samo pri strokovnem izpopolnjevanju. Ena izmed pomembnih nalog je tudi, kako oimmanj onesnažiti okolje in ozračje, varčevati z gorivi ter zagotoviti energijo, če bi bila vojna. Materialnih pogojev pa društvo tako rekoč nima, da bi v celoti lahko uresničevali cilje, ki jih določa statut. Za izkazano razumevanje in materialno pomoč se je predsednik še posebej zahvalil delovni organizaciji papirnice Količevo. Ta delovna organizacija je največ prispevala za uspešno delo društva. Zahvalil se je tudi tov. Fle-rinu za dolgoletno in požrtvovalno delo v organizaciji, katere steber je bil dolga leta. Za prizadevno in dolgoletno delo v društvu je predsednik republiške zveze energetikov nekaterim članom podelil pohvale to diplome.
V razpravi so delegati nakazali precej problemov, ki bi jih bilo treba rešita. To so: izobraževanje delavcev-kurjačev v šolah in tečajih, normativno urediti status kurjačev, stopinje strokovne izobrazbe in kvalifikacijo, izpeljati zastavljeno nalogo o beneficiranem stažu, urediti pristojnosti glede nadzora parnih kotlov in posod pod pritiskom, rešiti materialni položaj društva in povezati delovne organizacije z energetiki, da bi bolje izrabili eneigetskp naprave, Iavršiini odbor društva si mora v bodoče bolj prizadevati, da bi vključil v organizacijo budi druge strokovne delavce, ki delajo na področju energetike, ali se pri svojem delu srečujejo s podobnimi nalogami. Društvo deluje tako rekoč anonimno, ker se o energebikih premalo piše v javnih občilih. Vprašanje energetike pa je zelo kočljivo področje, ki ne zanima samo strokovnih delavcev, ki
delajo v kotlovnicah, temveč je energetika splošno družbenega pomena. Samo spomnimo se energetske krize pred tremi leti in grožnje Amerike, da bo uporabila tudi silo, če bi bila država ogrožena zaradi manjše dobave nafte.
V našem vsakdanjem življenju se pogovarjamo predvsem o virih za proizvodnjo energije, zelo malo ali pa nič ne govorimo in ukrepamo o izgubah energije v kotlovnicah, ker je naš povprečni izkoristek 28 odstotkov, medtem ko znaša v drugih evropskih deželah 45 odstotkov Za takšno majhno izkoriščenost pa so odgovorne predvsem delovne organizacije zaradi zastarelosti kurilnih naprav, strokovni delavci zaradi premajhnega čuta odgovornosti za racionalno obratovanje kotlovnic, kurjači zaradi neustrezne strokovne kvalifikacije in družbena skupnost, ker tega vprašanja normativno ni uspela rešiti
osem let. Če bi se vsi dejavniki vključili v tako pomembno področje, kot je energetika, bi bile energetske naprave bolje izkoriščene, manj bi potrošili goriv in pridobili bi več energije.
Dam pred skupščino je goste iz Sombora sprejel predsednik občine Kamnik France Svetelj. Seznanil jih je z gospodarskim in političnim stanjem v občini. Gostje so se mu zahvalili za sprejem. Sprejel jih je tudi predsednik občine Domžale, ki jih je seznanil z gospodarskim in geografskim položajem občine. V spremstvu predstavnikov društva so si ogledali tovarno papirnice Količevo in reaktor v Podgorici. Ža bovarišfci sprejem se je v imenu vseh udeležencev zahvalil predsednik društva Mi-lisavljevič in pozval prijatelje iz Domžal in Kamnika, da bi še tesneje sodelovali in s tem krepili bratske in prijateljske vezi.
A.IKONDA
PRIPRAVE NA GRADNJO MOSTU V STAHOVICI
Priprave za gradnjo mostu v Stahovici se zaključujejo. Aprila je KS Kamniška Bistrica razpisala ponudbe. Najugodnejši ponudnik je bilo gradbeno podjetje Graditelj, ki je sprejelo gradnjo z že določeno končno ceno 473300 din, v kar je všteta priprava vseh soglasij, načrtov, preiskava opornikov s preskusj niml vrtinami, 3 katerimi so ugotovili, da so nosilni stebri, na katerih bo stal most, porozni, in je bilo potrebno vanje vbrizgati cement. Ta nepredvidena dela so stala 8 milijonov starih dinarjev. Ojačevanje opornikov je omogočilo gradnjo na starih opornikih s prekladno konstrukcijo.
Razpon mostu je 16 m, širina vozišča bo 3,2 m z obojestranskim pločnikom, širine 1,1 m, ter z leseno ogra-
jo za katero je idejno rešitev predlagal Zavod za spomeniško varstvo. Ograja bo posnetek ograj, ki so na lesenih mostovih, in se bo z videaom vklopila v amtaiimt Stahovice. Vprašanje je le, če bo varna za otroke zaradi velikih odprtin in posev-nih nosilcev, ker bi se mogli vzpenjati nanjo.
Debelina železobetonske mostne plošče bo po načrtu 70 cm. Položeni pa bodo tudi nastiks, debeline 1 cm, 3 cm litega a,sfalta ter 3 cm betonskega asfalta.
V plošči bodo 4 sataniibne cevi, debeline 100 mm, v katerih bodo lahko električni in telefonski kabli. S to izgradnjo bo urejen dolgoletni problem občanov KS Stahovica.
KF
Nekdanji most v Stahovici
NE BODO NAS PREŠTELI
OBNOVLJEN KULTURNI DOM NA SELAH
Na obisku članov slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« iz škocjana na Koroškem smo štiri rojake povprašali o njihovi dejavnosti in problemih, ki jim onemogočajo še večjo aktivnost. Naš pogovor sodi v čas, ko se avstrijska vlada pripravlja prešteti Slovence. Preštevanje naj bi bila osnova za nekatere narodnostne pmvice, kar je povsem v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo, dokumentom, ki je Avstriji zagotovil neodvisnost.
Erna Rigelnik: »Za naše otroke je v šoli zelo težko, saj jih moramo k slovenskemu pouku posebej prijaviti. Slovenski pouk je po končanem rednem pouku, ko se nemški otroci že igrajo ali telovadijo. Po končani slovenski uri naši otroci pešačijo domov, ker šolski avto-
Ker so v društvu pretežno kmetje, ki delajo ves dan, je za vaje težko. Tudi nikakršne pomoči oblasti ne dobimo. Nimamo svojih prostorov in sestanke imamo v za-
sebnih hišah. Vsako leto vsaj enkrat zapojemo turistom, vendar nam oblasti oporekajo, da naše pesmi niso iz Slovenske Koroške, temveč iz Jugoslavije. Toda zagotavljam vam, da bomo naše pesmi še prepevali, ne bodo odšle v pozabo.«
Milena Griiblaher: »Sloven-oi nimamo ravno malo prireditev. Pri nas v škocjanu in tudi drugje gostujejo kul-
bumoumetniške skupine iz Slovenije in Koroške, vendar dvorana ni vedno polna. Nemci dobro vedo, kdo hodi po-slušat slovenske koncerte. Klub temu so poslušalci in gledalci zadovoljni s prireditvami in nekateri se pripeljejo tudi do 30 kilometrov daleč, da slišijo slovenske pesem. Tako krepimo narodno zavest in moram povedati, da je vaša pomoč zelo dobrodošla, saj vemo, da v našem boju za narodnostne pravice nismo sami«
Miha Kap: »Slovenci se ne bomo dali preštevati, saj tu živimo že tisoč let in več. Nacisti so dobro vedeli, kje živimo, in to vedo tudi Av strijci. Ob takem pritisku na Koroške Slovence bi bilo vsako ugotavljanje manjšine krivično. Državna pogodba brez preštevanja zagotavlja naše pravice, za katere se mora-
mo boriti že več kot 20 let. Naše sodelovanje z vašim zborom nam je zato tudi v moralno vzpodbudo in pomoč. Vabimo vas, da nas večkrat obiščete, toda ne hodite v St. Kanzian, temveč v škocjan, čeprav tega kraja ni na avstrijskih zemljevidih.«
Občani krajevne skupnosti Sela, ki združuje številne vasi in zaselke v Tuhinjski dolini, ,so se pred tremi leti odločili, da bodo obnovili kulturni dom, ki so ga med vojno požgali partizani in tako preprečili beli gardi, da bi na Selah imeli svojo postojanko. V tem poslopju je bila pred 103 leti tudi prva šola na Selah.
Vaščani so s prostovoljnim delom obnovili kulturni dom in ga slovesno odprli v nedeljo, 17. oktobra. V kulturnem programu so nastopili člani domačega kulturnega društva z igro »Analfabet«. Pripravili so tudi recitacije. S slovesnosti ob odprtju je delegacija domačinov ponesla venec k Livku na Sovinji peči, kjer so med vojno Nemci zažgali dve domačiji z 12 domačini vred.
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE
fous odpelje prej. Res, veliko je težav s poukom slovenščine, zato veliko staršev otrok k slovenskemu pouku ne prijavi. To je za nas diskriminacija in krivica je, da so ravno otroci tisti, ki jih moramo postavljati na barikade slovenstva.
šimen Vrulih: »Tžko je z dejavnostjo v našem društvu.
Kamniška delavska univerza bo v okviru izobraževanja za odrasle organizirala večerno osnovno šolo za odrasle. V osnovno šolo se lahko vpišejo zaposleni, ki še niso: končali vseh razredov osnovne šole. Na delavski univerzi bodo organizirali 6., 7., in 8. razred osnovne šole.
šola se bo pričela predvidoma v mesecu januarju in vsak razred bo trajal po 6 mesecev, tako da bodo vsi kandidati lahko končali šo lanje v|svojem razredu. Prijave za šolanje v osnovni šoli sprejema kamniška delavska univerza do 15. decembra vsak dan od 7. do 14. ure. Pripomniti moramo, da (je šo-
lanje na osnovni šoli za odrasle brezplačno, saj šolanje financira občinska izobraževalna skupnost Kamnik.
Kamniška delavska univerza ima s šolanjem odraslih v večerni osnovni šoli že veliko izkušenj, saj osnovno šolo organizirajo že več let in je šolo uspešno končalo že več slušateljev.
Prav gotovo je danes osnovna šola za slehernega delavca nujno potrebna, saj si brez končane osnovne šole in primernega znanja težko zamišljamo uspešno samoupravljanje v naših temeljnih organizacijah združenega dela.
-tj
DELAVCI IN OBČANI OBČINE KAMNIK PRESEGLI DOGOVORJENO POMOČ POSOČJU
Akcija solidarnostne pomoči za potresno področje v Posočju poteka že od maja meseca, ko je po katastrofalnem potresu ostalo brez strehe na tisoče prebivalcev potresnega območja. Kakor i vsej Sloveniji smo tudi v občini Kamnik takoj začeli zbirati solidarnostna sredstva za prizadete v Posočju.
Takoj po potresu so delovne organizacije Menina, Stol, Svit, Svilanit, Alprem in Zarja poslale na potresno območje šest počitniških prikolic, DO KIK je poslala večjo ko-IkSno folije in delovna organizacija Eta šotor.
V nadaljevanju akcije je bil sprejet dogovor, da vsi zaposleni delavci prispevajo za Posočje enodnevni zaslužek. Akcija je potekala tudi v zbiranju prostovoljnih prispevkov posameznikov, društev, upokojencev, in drugih organizacij. Ugotovitev v času akcije je bila, da je bilo do avgusta vplačanih sredstev enodnevnega zaslužka v višini 38 odstotkov od planiranih sredstev. Na voljo pa smo imeli podatke, da bodo celotna sredstva enodnevnega zaslužka vplačana do konca oktobra.
Po drugem potresu 15. in 16. septembra je bil v občini takoj ustanovljen občinski štab za pomoč prizadetim po potresu v Posočju z nalogo, da konkretno voda akcijo in evidenco o zbiranju solidarnostne pomoči. Takoj naslednji dan sta bili poslani na
potresno področje še dve prikolici, ki sta jih dali delovni organizaciji Svit in Zarja. Na pobudo občinskega štaba so bili še isti dan sklicani vsi predsedniki OOS. Na sestanku je bil predložen predlog, da se za Posočje nameni dodatni enodnevni zaslužek vseh zaposlenih delavcev. Za večino prisotnih ta predlog ni bil nov, ker so se že predhodno — takoj po potresu, v večjih delovnih organizacijah dogovarjali o dodatni pomoči za Posočje. Pozdravljali pa so odločitev, da se ta akcija enotno izpelje. Sprejet je bil tudi dogovor, da se sredstva enodnevnega oziroma dvodnevnega zaslužka osebnih dohodkov zaposlenih vplačajo na posebni žiro račun do 25. septembra. V tej akciji se je pokazala neprecenljiva zavest delavcev in občanov do prebivalcev na potresnem območju, saj je po podatkih, ki jih je SDK redno posredovala o vplačanih sredstvih občinskemu štabu, bilo do 6. 10. 197« zbrano finančne in materialne pomoči v občini za Posočje od predvidene vsote dvodnevnega zaslužka za občino Kamnik 2,686/138,00 din, 2,936.063,00 ali 109,2 odstotka. Do 13. 10. 1976 so se ta sredstva povečala na 3,714.492,00 din ali 133 odstotkov.
V nadaljevanju posredujemo pregled o vplačanih sredstvih in materialni pomoči za posamezne delovne in druge organizacije združenega dela
ter druge dejavnike.
Obveznost dvodnevnega zaslužka, ki je prikazana v rub. riki, je izračunana: povprečje osmih mesecev dvodnevnega zaslužka. Ti podatki so nam služi kot orientacija za posamezne delovne organizacije. Znano je, da so delovne organizacije vplačevale sredstva - eno ali dvodnevnega zaslužka v mesecu, ko so delali in je bila višina sredstev odvisna od višine doseženih osebnih dohodkov v tistem mesecu. Zato nas ne sme motiti, če se vplačana sredstva prikazujejo v plus ali minus, čeravno so nekatere delovne organizacije krepko presegle svojo    dejansko obveznost.
Vso pohvalo je potrebno izreči delovnim organizacijam, kot so Svilanit, kjer so se delavci odpovedati tovarniškemu prazniku, sredstva pa na. menili Posočju, delavci Meni-ne so sredstva namenjena za sindika'ni izlet namenili Posočju, društvo upokojencev iz Kamnika je del sredstev iz članarine namenilo Posočju, ravno tako so organizirali zbiralno akcijo, še bi lahko naštevali, ko so se delavci zavestno odrekali sredstvom v različnih ob-likali ter jih namenjali kot solidarnostno pomoč Posočju. Preveč obširen pregled bi bil, če bi hoteli prikazati vplačana sredstva za vse posameznike, skupine, OOS in druge. Zato so v prikazanih vplačanih sredstvih za posamezne delovne organizacije upošte-
vana vsa sredstva, ne glede na to, po kakšni poti so bila zbrana oziroma vplačana. V zneskih so upoštevana tudi materialna sredstva.
Ravno tako je skupen pregled vplačanih sredstev samostojnih obrtnikov, ki vplačujejo sredstva samostojno, ali prek Združenja obrtnikov. Seznam posameznikov pa vodi Združenje obrtnikov Kamnik.
Ob koncu je treba pouda riti, da v občini Kamnik ni delovne ali druge organizacije združenega dela, ki svoje solidarnostne obveznosti ne bi v celoti izpolnila. Nimamo še vseh podatkov o višini vplačanih sredstev za delavce, ki imajo svoja matična podjetja v drugih občinah. Zaradi tega smo pismeno obvestili vse delovne organizacije, ki imajo na območju občine Kamnik dislocirane obrate ali TOZD. Upamo, da bomo na pismeno opozirilo tudi te podatke v kratkem času prejeli.
Občinski štab se iskreno zahvaljuje vsem OOS, OOZK in drugim organizacijam, ki so s svojo aktivnostjo v veliki meri prispevali, da je bila akcija zbiranja solidarnost, nih sredstev za Posočje izvedena v tako kratkem času. Ravno tako se zahvaljujemo delavcem in občanom občine Kamnik, ki so s svojo solidarnostjo prispevali velik delež za hitrejše razreševanje sranja prebivalcev na potresnem področju v Posočju.
OBČINSKI ŠTAB
Kulturni dom na Selah ima okoli 100 sedežev in pri gradnji so domačini pomagali z lesom in drugim materialom. Kar 3.000 prostovoljnih ur so delali pri obnovi doma, ki jim je v ponos. V domu bodo imeli svoje prostore vse krajevne organizacije in krajevna skupnost, ki so do sedaj gostovali v šoli.
Ker dom še ni popolnoma izgotovljen, saj jim je zama-njkalo denarja za gradbeni material in opremo, bodo garderobe, sanitarije in stanovanje za oskrbnika uredili kasneje.
Novi kulturni dom bo prav gotovo poživil kulturnopro-svetno dejavnost na Selah. 2e letos jeseni pričakujejo koncert pevskega zbora »Solidarnost«, takih nastopov pa bo še več. —tj
Vodovod do Duplice bo kmalu končan.
GRADNJA VODOVODA NA DUPLICI
2e dlje časa je problem preskrbe z vodo pereč v spodnjem delu Kamnika in na Duplici. Pomanjkanje vode zlasti občutijo stanovalci višjih nadstropij. Komunalno podjetje Kamnik je kot nosilec investicije pričelo 27. septembra iz; kopavati jame in polagti cevi od Duplice ob železniški progi do zbiralnika v Podgorju. Izvajalec deli pričakuje ,da bo v naslednjem mesecu dela dokončal; s tem pa bo dana tudi možnost, da bi iaboljšali preskrbo z vodo v šmarci. Predvidevajo, da bo izgradnja cevovoda stala prek 100 starib milijonov. K. F.
KOROŠKI ZADRUŽNIKI VETI
V začetku oktobra so ETO — Živilsko industrijo Kamnik obiskali predstavniki Zveze slovenskih zadrug iz Celovca. Skoraj 50 zadružnikov s slovenske Koroške so v ETI sprejeli predstavniki tovarne, nekateri kooperanti iz okolice Kamnika in Trebnjega ter predstavniki obrata za koope. racijo Emone in kmetijske zadruge Trebnje. Gostje so si ogledali proizvodne prostore, kjer so te dni delavci vlagali mešano solato. Ob ogledu proizvodnje so tehnologi tovarne gostom pojasnili način predelave vrtnin.
Po ogledu proizvodnje so se koroški zadružniki v razgovoru  s  kmeti kooperanti
živo zanimali za način sodelovanja med tovarno, zadrugo in kmeti. Ker nekateri koroški kmetje, združeni v zadrugah, prav tako pridelujejo nekatere vrtnine, zlasti kumarice, so se dogovorili z» izmenjavo izkušenj pri pridelovanju in uvajanju novif sort. Kamničani si bodo zato na Koroškem ogledali stroje za prebiranje kumaric, kaf bi poenostavilo pridelovanje-Gostje s Koroške so bili I obiskom zelo zadovoljni. F° ogledu mesta pa so pot nadaljevali po Sloveniji, kjer s« obiskali Kočevski Rog, Kostanjevico, Stubico in še nekatere kraje. — m
OBISK NAŠEGA ZNANSTVENIKA
Dr. ing. Franc Rode iz Nožic, abiturient kamniške gimnazije, ki je zdaj zaposlen v raziskovalnem laboratoriju znane ameriške tovarne Havriell — Packard v Palo Alto v Kaliforniji, je prišel na nedavni sejem elektronike v Ljubljani.
Ob tej priložnosti je imel posebno predavanje z naslovom: Vpliv polprevodniške tehnologije na merilne instrumente.
I. Z.
PO KNEIPPOVI METODI
V zdraviliškem poslopju in v vseh stanovanjskih vilah so viseli načrti ureditve mekinjskega gozda, ki je bii preprežen s potmi in stezicami, ob katerih so številni izprehajalci lahko posedali na udobnih klopcah. Z ozonom nasičeni zrak v okrilju gostih iglavcev je bil sestavni del terapije v kamniškem zdravilišču. Načrt je bil ob Prašnikarjevem dvorcu v Mekinjah, drugi pa za me-kinjsko cerkvijo. Seveda so bila pota skrbno markirana.
Tudi pot na Stari grad po strmem pobočju z do-
hodom Pod skalo je dal napraviti lastnik zdravilišča. V 36 serpentinah se je vzpenjala v blagem vzponu po gostem senčnatem gozdu. Bila je dobro zavarovana, na prikladnih mestih pa so bile klopce,, namenjena za odmor in prijetno posedanje v zdravem zraku.
Za goste iz primorskih krajev in velikih mest je bil Kamnik res nadvse idealen kraj za odmor. V prospektu so gostom priporočali 16 sprehodov, od katerih smo dva že omenili. Nadaljnji cilji sprehodov   so  bili:   Mekinje (Sa-
Zdraviliški dom
mostansko poslopje, kjer so izdajali tudi stanovanja gostom, mekinjska cerkev, zgodovina prvega ženskega samostana na Kranjskem), Zduša in Godič, Stahovica, Sv. Primorž (freske!), izvir Kamniške Bistrice (čistilni prah na Kopicah, razgled na planine s Kraljevega hriba, turistovska koča ob izviru, naravni most v Predaslju, izhodišče po dobro markiranih poteh na planinske vrhove), dolina Črne, dolina Bistričice in Zakal (votivne slike), Tunjice, šenturška gora, Zale in Mili vrh, Podgorje, Križ in Komenda, Perovo in Duplica, Vrhpolje in Tesnice, Nevlje, Samotni mlin pa še Paloviče in Vranja peč. Vsi ti sprehodi so podrobno opisani, označen pa je tudi čas, ki ga izprehaja-lec porabi pri zmerni hoji do označenega cilja. Opisani so tudi izleti z vlakom v Domžale, Trzin, Mengeš in na Homec.
Turistično društvo, ki so ga v začetku tega stoletja ustanovili v Kamniku, je vse omejene sprehode pri izhodu iz mesta oskrbelo z emajliranimi smerokazi. Nekaj jih je preživelo še drugo svetovno vojno, ostala pa sta le še dva: v Novem trgu na hiši št. 7 in na Zgornjem Perovem na kapelici.   Smernik v
iNuvern trgu označuje krajšo pot na Stari grad z napisom Ave viator (pozdravljen, popotnik) — Stari grad 30 minut.
Cene, ki smo jih navedli za stanovanja in terapev-tične postopke v zdravilišču, so proti koncu stoletja večkrat pomaknili navzgor. V glavni sezoni od 1. julija do 15. avgusta pa so sploh povišali cene za 25 odstotkov.
Za bolnike je bilo težko v naprej določiti, koliko časa naj traja zdravljenje. Obiskovalcem, ki so samo iskali mir in prijeten odmor, m tistim, ki so si želeli same okrepitve telesnih moči zaradi izčrpanosti po napornem delu, so pripoi ocah bivanje v Kamniku tri do štiri tedne. Pri kron:enih obolenjih, rev-matizmu, škrofulozi, zrah-ljanih živcih, kroničnem katarju, glavobolu itd. pa so priporočali daljše zdravljenje do vidnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ko je tu leta 1894 ozdravel ameriški škof Janez Starika, se je v zdravilišču močno povečalo močno povečalo tudi število obiskovalcev iz duhovniških vrst.
Poleg kopališkega mojstra Kimeswenderja, ki je imel v oskrbi moške, je za ženske skrbela Kamničan-ka Alojzija Kapus s Fužin št. 14. Zelo so jo cenili zaradi njene zavzetosti za delo v zdravilišču, posebej pa se je poglobila v poznavanje zdravilnih zelišč in pripravo raznih čajnih
mešanic. Njenim izkušnjam so vedno zaupali.
V letu 1905 je kopališkega zdravnika dr. VVacken-reiterja zamenjal zdravnik dr. Rudolf Raabe, ki je bil do takrat pet let asistent v kopališču Beatrixbad na Dunaju, zraven tega pa je delal na različnih klinikah. Zdravstveno službo v kamniškem zdravilišču so okrepili še različni specialisti, ki so hodili z Dunaja v Kamnik na preglede pacientov. Med njimi so bili univ. profesorji iz otroške klinike, ginekolog dvorni svetnik prof. dr. Billroth, prof. dr. Kahler, prof. dr. Kundrat in drugi.
2e Kneipp je svetoval Prašnikarju, naj usmeri propagando za obisk kamniškega zgravilišča predvsem na južne pokrajine monarhije, na Primorsko in Hrvaško, da ne bi preveč tiščali v Vvorishofen. Še do izbruha prve svetovne vojne so prihajali v Kamnik gosti iz teh pokrajin. Iz Hrvaške je vsako leto preživel svoje počitnice v kamniškem kopališču mengeški rojak zgodovinar prof. Josip Stare iz Zagreba, prav tako sta bila stalna gosta grof Kul-mer in kasnejši zagrebški nadškof dr. Bauer. Iz Istre in Trsta, so prihajali narodni borci Spinčič, Mandič, dr. Rybar, dr. Gregorin in drugi. Na dolgih gozdnih sprehajališčih in skritih klopcah po parkih so bili nemoteni v svojih razgovorih, ko so razpravljali   o   bom našesra
primorskega ljudstva za svoje pravice.
V Kamnik so prihajali na poletni odmor z družinami tudi mnogi Slovenci, ki so službovali v raznih krajih monarhije, npr. dr. Josip čerin iz Prage, dr. Rado Kušej iz Gradca, skladatelj Miroslav Vilhar in drugi.
Josip Suchy je v Slovenskem narodu 23. julija 1930 zapisal, da so leta 1899 nekega dne našteli na kopališki listi 964 gostov letoviščarjev. Vendar pa je videti, da je to gotovo pomota, saj tolikega števila obiskovalcev Kamnik ni mogel hkrati vzeti pod streho. V kopališki jedilnici je bilo prostora skoraj za sto ljudi. S številko 964 gostov je zapisovalec najbrž hotel povedati, da je bilo v Kamniku do tistega dne toliko obiskovalcev.
Kopališka uprava je izdala zadnji prospekt leta 1906 ali 1907, ki pa je bil zgolj ponatis prejšnjih. Končno pa se je tudi kamniški občinski odbor s turističnim društvom zavedal važnosti, ki jo ima tujski promet za tako privlačno letoviško mesto, Petični tujci so tu pustili mnogo denarja, kar ni bilo brez ugodnih posledic za občinsko gospodarstvo. Tudi gostišča so se vključila v tujsko sezono in vabila z oglasi obiskovalce v Kamnik. Skrbela so za udobno nastanitev in dobro kuhinjo Mnogo zasebnikov je nudilo sobe letoviščarjem.
Torej okrog leta 1570 je bila okolica gradu brez drevja in grmovja, da, ne bi imel sovražnik varstva in kritja. Okrog grajskega obzidja je bil vodni jarek, ki je bil brez vode, saj v gradu ni bilo druge vode kot deževnica. Trojna vrata so bila iz hrastovega lesa in zunaj okovana z močnimi želeszmrni ploščami. Na notranji strani vrat je bila greda, ki so jo potegnili iz vodoravne odprtine v strehi in jo povlekli preko vse širine vrat, da bi jih tako zaprli.
Današnja planotiica na vrhu je bila dvorišče, okrog katerega so bile razvrščene zgradbe. Najmočnejša in najvažnejša zgradba gradu je bil velik stolp, ki je stal levo od vhoda na strani proti mestu in je služil tudi £ot opazovalni stolp in kot zadnje pribežališče kamor bi se zatekli branilci, če bi sovražnik osvojil grad. Z opazovalnega stolpa je pregledal grajski čuvaj okolico in v slučaju nevarnosti opozoril meščane in okoličane z določenimi znaki. Starograjska opazovalnica je bila za časa turških napadov važen člen v verigi kresov, ki so naznanjali, da je Turek prekoračil mejo. Na stolpu so bili tudi bakreni možnarji, s katerimi je čuvaj naznanil nevarnost. Ce je število strelov pomenilo večjo nevarnost, so okoličani z družino in živalmi bežali v goadove in v vi šokih hribih skrita naselja, kamor se Turki niso podajali. Meščani pa so ostali budni za svojimi zidovi.
Na Stari grad je vodilo več pota. Najdaljša je bila pač mimo Pod skale čez Potok in škripavec z dohodom za današnjo gozdarsko hišico, ki ima št. 5 v Novem trgu. Ena pot je vodila čez Kratno, najkrajša pa je bila čez Novi trg mimo zadnjih hiš ob stari poti na Paloviče. Te hiše so sodile pod staregrajsko gospostvo. Dohod na grad je bil z južne strani, kjer so ohranjeni trije portali, ki nudijo še največ arhitekturnih ostankov. Prvi in tretji Portal imata še lok, drugi pa nič več. Odprtina prvih vrat je široka 2,8 m, zidovi pa so debeli 75 om. Zunanji zid ima na notranji strani dve vrsti ven molečih podlog »a tramove, na katerih sta drug nad drugim tekla dva obrambna hodnika, sloneča na notranjih opornikih. To dokazujejo tudi tri vrste strelnih lin. Na desno je bil vhod v manjše dvorišče, zaprto na zunaj z zidom, ki je vezal glavno zgradbo zgoraj s prvimi vrati spodaj. Verjetno so bili tu hlevi ali staje za konje, s katerimi so prijezdili lastniki in obiskovalci na grad.
Druga vrata so sodila najbrž v glavni obrambni sistem trdnjave, saj je zid debel dva metra. Lega zapaha to odprtina okenca, pred katerim je moral obiskovalec najaviti svoj prihod, sta še popolnoma ohranjena. Mimo Prepadnega jarka, čez katerega zdaj vodi betonski prehod, prideš do glavnih vrat. Včasih je bil na tem mestu dvižni most, ki so ga spustili čez prepadni jarek. Zid je debel dober meter, nad njim pa je v nadstropno višino ohranjen zid, ki je predstavljal obrambni del staro-grajske trdnjave, saj tudi tu še vidimo strelnice in lege za tramove okrožnega hodnika.
Pri dohodu moramo po popisu iz leta 1570 razlikovati poslopja, ki so stala na levi strani, to je na zahodu nad mestom, in glavno stanovanjsko poslopje s kletmi, kuhinjami in vodnjakom na desni, to je vzhodni strani. Od zahodnega do vzhodnega zidu je morda slabih 60 metrov razdalje.
Nad vhodom v glavno grajsko poslopje na mestni strani je bil dedni grb grofov Thurnov in njihovih so-Prog. Tu je bila slavnostna dvorana, kjer je graščak tu-
di sodil. V kamniški privilegijski knjigi je 2i). aprila 1507 vpisan cesarski oskrbnik starograjske posesti Vid Thurn kot raasodnik v sporu med Kamnikom in podlož-niki v Godiču in Zagorici. Tla slavnostne dvorane, ki je služila tudi kot jedilnica, so bila tlakovana, v zimskem času pa so jih pokrili s preprogrami. Otona slavnostne dvorane in okna poleg nje ležečih sob za goste in ostalih sob so bila zasteklena, okna drugih stanovanjskih zgradb pa so se zapirala samo z lesenimi polknicarni zaklopni-cami. Pohištvo v glavni dvorani in ostalih sobah je bilo številno a enostavno, nerodno in masivno. Ob steni jedilnice so bile klopi in stoli, ki so bili pokriti z odejami ali z mehkimi blazinami. Kdor je ležal, je dal blazine pod glavo, rame in pod komolec. Sredi dvorane je bila kredenca za namizni pribor. Po spisku v inventarni knjigi, ki so jo sestavili 6. novembra 1556, je bilo v grajskih sobah za gospode devetnajst blazin, devet blazin za pod glavo, deset odej, enajst miz, sedem stolov in en usnjen nalonjač.
Zraven prostorov z dvorano je bila v pritličju dolga vinska klet, v kateri so bili večji in manjši sodi ter stekleničke z boljšim vinom. V podaljšku klebi je bila kopalnica z bakrenimi kadmi, ki jih je smela razen gra-ščaka uporabljati tudi služinčad. Nad vinsko kletjo je bila v gornjem nadstropju dolga in lepa soba za gospode, v prvem nadstropju grajskega stolpa čumnala, nad kopalnico pa majhna sobica, iz katere je bil vhod v kapelico v stolpu. Ti grajski prostori so bili najbrž namenjeni sorodnikom in gostom, ki so jih hoteli posebno odlikovati.
Na desni strani vhoda so bile glavne zgradbe stanovalcev gradu. Obsegale so tudi ves tisti del, ki ga zavzema danes gostišče Stari grad. V pritličju teh zgradb sta bili najprej soba s pečjo in čumnata za služinčad. Ob tej je bila kuhinja in majhna jedilnica. Dalje sta bili manjša obokana in večja. neobokana klet. Na kraju teh prostorov na desni strani je bila ozka obokana kuhinja s pečjo. Nad vsemi temi naštetimi prostori pa je bilo v nadstropju stalno graščakovo stanovanje s sobami, prostorno jedilnico, čumnato in nad ozko obokano kuhinjo obokana čumnata, v kateri je graščak hranil važne pravne spise, pisma in akte, zaprta pa je bila z železnimi vrati. Notranja oprava gornjih prostorov so bile mize, stoli, police, postelje in skrinje. Posebno bogato je bila opremljena postelja graščakinje. Preko blazine na vzmeti je bila pregrnjena prešita svilena odeja. Na okrogli podzglavni blazini je bila mehka svilena blazinica. Postelja je bila prekrita s prešitimi odejami in pernico. Okrog postelje so bile zelene zavese. Poleg postelje je bila nizka klop, obložena z blazinami in s pisanimi svilenimi odejami, pred klopjo pa je bila razprostrta prepro-oa in srnjakova koža. Po inventarnem zapisu je bilo tu 19 svilenih odej, sedem posteljnih zaves, osem toplejših odej in štirje namizni prti. Med dragoceno pohištvo so sodile tudi skrinje, ki jih je bilo po inventarni knjigi zabeleženih osemnajst, v njih pa so hranili dragocene -predmete, perilo, lišp, denar in drugo. V zamreženi omari so hranili razne spise.
Ko so prišli leta 1570 deželnoknežji komisarji na Stari grad, graščaka Franca Thurna ni bilo doma, oskrbnik Melhior Hasibar pa ni mogel ugoditi njihovi zahtevi, da jim pokaže urbar, akt o zastavnosti in gradbene račune, ker je imel grof Thurn arhivsko sobo zaklenjeno in ni
nikomur dovolil vstopa. Komisarji so podrobno pregledali grad in ugotovili, da je njegovo stanje kaj malo zadovoljivo. Samo streha dolge sobe za gospodo, ki je bila pred kratkim zgrajena, je bila krita z opeko, medtem ko so bile ostale zgruJ-oe pokrite s Skodlami. Ostreš-šje je bilo sicer še močno, toda streho je veter že na več mestih raztrgal. Ker je na odprtih mestih zamakalo, so se morali bati, da bo ostrešje segnilo in se sesulo. Tudi lesenemu hodniku ob okrožnem zidu je grozila ista usoda. Grad je bil namreč obdan z visokim okrožnim zidom, okrog katerega je na notranji strani tekel obrambni hodnik na lesenih podporah, po katerem so se gibali branilci ob strelnih linah. Za varstvo okrožnega zidu in poleg njega stoječih stavb je bil zgrajen ven moleči troogelni stolp. Tudi arhivska soba je bila na ven molečem oglu. Na najlepši razgledni točki je bil na zunanji strani stropa okrožnega zidu zgrajen oglat stolpič, h kateremu je na notranji strani peljal lesen hodnik. Okrožni zid večinoma ni imel strehe, zato je bil obrambni hodnik trhlen in hoja po njem nevarna. Streha tro-ogeljnega stolpa je bila sicer pred kratkim pokrita, vendar je na več mestih deževalo skozi njo.
Stari grad seveda ni imel studenčnice, pac pa okoli deset sežnjev globok vodnjak, obrobljen s kamnitimi kvadri. S streh so bili napeljani leseni žlebovi, po katerih je odtekala dežnioa v vodnjak. Komisarji so ugotovili, da so bili žlebovi pomanjkljivi ali pa celo tv"-"vmi..
Stari grad — kakor ga je videl iz doline Valvasor nekaj let potem, ko se je na gradu leta 1670 zrušila streha. To, kar vidimo na sliki, je zgolj zunanji obrambni zid trdnjave s stolpi. Okrog zidu je bil na notranji strani lesen hodnik za branilce, ki so stali oh strelnih linah. S stolpov naj bi branilci streljali na napadalce, ki bi plezali po zidu. Dvomimo, da je pokriti stolp v ospredju služil za kapelico, ki jo Kamničani hočejo zaslediti nekje lam. kjer je zdaj plesni oder. Prva In druga vrata predgrajskih zgradb na jugu pri vhodu v grad na sliki niso vidna, pač pa je zid nad tretjimi vrati z dobro vidnimi "strelnimi linami še zdaj ohranjen. V triogelnem stolpu v severozapadnem oglu razvalin so vidne še lege za tramove, ki so nosili strop.
Komisija za volitve in imenovanja in kadrovska vprašanja
SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
razpisuje
prosto delovno mesto
1. DIREKTORJA
Delavske univerze v Kamniku
POGOJI: 1.
— kandidati morajo imeti visoko aH višjo izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji ali kot strokovni delavec na delavski univerzi;
— poznati morajo andragoške teorije in prakso ter organizacijo izobraževanja odraslih;
— imeti morajo sposobnost uveljavljanja sodobnih oblik in metod vzgojnoizobraževalne teorije in prakse ter sposobnost organizacije vzgojno-izo-braževalnega dela.
Kandidati morajo biti poleg navedenih kvalitet tudi moralno politično neoporečni. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom predložite komisiji za volitve in imenovanja SO Kamnik. Razpis velja 15 dni po objavi.
SVILANIT — KAMNIK Tekstilna tovarna
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
6 delovnih mest
TKALK FROTIRJA v TOZD Frotir
Pogoj za zasedbo delovnega mesta: popolna osemletka s priučevanjem do 6 mesecev in dodatnimi izkušnjami. Starost 18 let. Osebni dohodek v višini cca 3.000,00 din. Vloge sprejema kadrovsko socialni oddelek delovne organizacije 8 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest.
GIMNAZIJA
RUDOLFA MAISTRA, Kamnik
objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILCA-KE
Kogar delo zanima, naj se oglasi pri ravnatelju. Nastop dela takoj.
Tapetništvo — dekoracije Šmarca 32 c
SEVER PETER
NOTRANJA OPREMA PROSTOROV
oblazinjeno pohištvo lepljenje vseh vrst tapet šivanje in montaža zaves obloga tal: topli pod, tapisom
AVDICIJA
KS OO ZSMS »STOL« Kamnik vabi vse, ki bi želeli sodelovati na javni oddaji »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«, da se prijavijo na avdicijo, ki bo v petek,
13. novembra, ob 18. uri v kinu dom Duplica.
Na avdicijo se lahko prijavijo vokalni solisti od
14. leta dalje. Pismene prijave oddajte do 10. 11. 1976 na naslov: KO OO ZSMS STOL Kamnik (Po kaži, kaj znaš) ali po telefonu 831-121 int. 54 (Marjana šmid)
Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik obvešča občane, da smo se preselili iz Zdravstvenega doma Kamnik, Ljubljanska 1 v Kidričevo 15 (nad trgovino TJTGK), vhod iz dvorišča pred vrtcem Antona Medveda Kamnik — levo.
Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik obvešča občane, da bo druga akcija zbiranja odpadnega papirja in odpadnih oblačil v novembru 19. 11. 1976 v Kamniku. 18. novembra za zunanje KS na običajnih zbirališčih.
DVE ZLATI POROKI
Nujno potrebujem inštruk-•orico za francoščino in angleščino.
»šifra — »Gimnazija«
JNovo v Kamniku!
Ekspres popravljalnica čevljev na dvorišču gostilne Go lene v Kamniku, Kidričeva 46.
0» #ri|>oročamo!
Za matematiko in fiziko po. trebujem inštruktorico. Ponudbe pošljite pod šifro »Srednja šola«.
Sobo v Kamniku z souporabo kopalnice išče mlada mamica z dveletnim sinom za dobo osem mesecev.
šifra »David ta zima«
V kamniški poročni dvorani je bilo v soboto, 9. oktobra, zelo slovesno. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si ponovno izmenjala poročne prstane dva para zlato-poročeneev.
Janez in Ivana Dolinšek, po domače Ogradnikova, iz Kališ sta se poročila 20. septembra 1926. leta. Rodilo se jima je osem otrok. Med vojno so jim Nemci do tal požgali domačijo, zato sta do konca vojne živela v Straj-nah. Po osvoboditvi pa sta se vrnila v rodno vas, kjer sta si postavila nov dom. Tu se jima je rodil še" en otrok.
Danes imata Dolinškova 22 vnukov in 2 pravnuka.
Drugi par zlatoporočencev sta bila Marija in Janez Močnik, po domače Trobevškova
mama in ata, iz Zakala pri Kamniku. Oba izhajata iz kmečkih družin. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok, od katerih jih osem še živi.
Najstarejši sin je bil borec šlandrove brigade, zato so med vojno očeta Janeza odpeljali v internacijo. Danes je invalidsko upokojen in brez ene noge, zato mora Marija poleg gospodinjstva opravljati še vsa kmečka dela na njuni kmetiji.
Življenje obeh parov zlatoporočencev je bilo težko in trdo, pustilo jim je marsikatero neprijetno sled, dalo pa jim je tudi moči, da so preživeli tako številni družini. Številnim čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi uredništvo Kamniškega občana.
M. X
Zlatoporočenca Dolinškova s svojci
Marija in Janez Močnik
VIKTOR SUBIC
Iz naše sredine je 1. oktobra po kratka bolezni odšel Viktor šubic, zadnji - kamniški Titov sodelavec v tovarni na Perovem, Viktor šubic se je rodil 16. februarja 1691 v Polju pri Ljubljani. V tovarno železninanskiih izdelkov na Pe*rovem je prišel leta 1910 in je delal v njej — z malimi presledki v prvi svetovni vojni — do svoje upokojitve. Na znani sliki delavcev v delovni skupini Lojzeta Čebu-Ija iz leta 1912 v tovarni na Perovem — današnjem Titanu — je Viktor šubic prvi z leve, naslonjen na kolo.
Viktor Šubic
Viktor šubic je bil najzanesljivejši pripovedovalec spominov na Tita iz tistih časov. Vsega se je spominjal do podrobnosti. Z mano ko leto dni mlaj-
šim Jožo Brozom sta se posebno zbližala, ko sta leta 1912 potovala na češko in si delila skromno popotnico. Na Češkem so se njune potd razšle. Ko sta se čez 40 let spet srečala v Titanu, je Tito rekel: »Vidiš, Šubic, ti si že v pokoju, jaz pa še vedno delam«
šubic je večkrat rekel, da se nam ne bi tako dobro godilo, če Tito ne bi delal, še pred smrtjo, ko so govorili o letošnji pro. slavi 80-letnice ustanovitve tovarne Titan, je vzdihnil. »Rad bi se še enkrat pogovarjal s Titom«.
V obsežna monografiji o Titu, ki Je izšla 24. maja 1971 v barvnem tisku in v nakladi 100.000 izvodov velikega formata na umetniškem papirju, je približno trideseta stran (strani niso oštevilčene) namenjena spominu na Titovo bivanje v Kamniku. Celo veliko stran zavzemajo štirje barvni posnetki, ki prikazujejo pogled na ka mniški glavni trg s planinami, Beštrovo hišo na Perovem, kjer je Tito stanoval, pogled na tovarniško poslopje v Titanu, kjer je Tito delal in ki je še zdaj prav taka kot v tistih časih, in Viktorja šubica pred svojim stanovanjem. Pod sliko je besedilo: Viktor šubic je v tovarni Titan delal s tovarišem Titom.
I. Z.
LUČI LE BRLIJO
V vaseh Markovo, Sovinja peč, Bela peč in Po lana je električna napetost ob večerih zelo slaba in žarnice le brlijo. Tudi gospodinjski stroji in televizija ob večerih stojijo v domačijah bolj za okras, saj jih ni mogoče uporabljati. Stara električna napeljava in vse več gospodinjskih in delovnih strojev, ki jih žene elektrika, so glavni krivci za takó slabo napetost. .
V krajevni skupnosti Sela so se zato odločili, da bodo že prihodnje leto razrešili problem z izgradnjo novega transformatorja, ki naj bi stal v Sovinji peči. Izgradnja novega transformatorja, M sodi v srednjeročni plan investicij krajevne skupnosti, bo domačinom omogočila gledanje televizije tudi ob dolgih zimskih večerih in še gospodinjske stroje bodo lahko uporabljali. Denar za izgradnjo transformatorja bodo pretežno prispevali vaščani s samoprispevkom.
IVAN ZIKA: OB JUBILEJU
Zato je pni zadnjem propagandnem prospektu, ki je leta 1912 priporočal obisk Kamnika kot letovišča že sodelovala mestna občina s turistično zvezo v Ljubljana. Prospekt je bil tiskan na 12 straneh podolžne oblike s panoramo Kamnika na naslovni strani in napisom Kamnik (381 m) Stein Kranjsko — Kraki. Besedilo je bilo kratko in zgoščeno in najprej tiskano v slovenskem jeziku: Severno nad Ljubljano (pred vhodom vele-romantične Bistriške doline) v divnetm prirodnem raju ob vznožju sinjih snežnikov Savinjskih ali Kamniških planin leži prijazno mestece Kamnik (2300 prebivalcev), močno obiskano letovišče in glavno izhodišče za izlete v omenjene planine.
KAMNIK je končna postaja lokalne železnice Ljubljana — Kamnik, sedež poštnobrzojavnega in okrajnih uradov. Trije zdravniki, lekarna, vodovod (planinska studenčni-ca). Različne promenade, parki, izprehajalisča, markirana gospa pota. Tenis, plavalni, ribiški, lovski, alpski šport. Na voljo so vozovi, planinski vodniki. Mestna godba in orkester, Kopališke  takse  ni. Spri-
čo ugodne, zavarovana lege in zmernega podnebja, čvrstega, okrepčujoče-ga planinskega zraka je Kamnik kaj primeren kot klimatično zdravilišče za daljše bivanje (bolehajo-čim na srcu, živcih, lahno bolnim na pljučih, slabokrvnim, okrevajočim itd.)
Zdravilišče (ustanovljeno 1876). Splošno zdravljenje z vodo. Naprave za hi-dro in elektroterapijo. Masaže. Zdraviliški dom z zdravnikom. Kopalni bazen, sobice in urice. Svet-lobno-sončne in zračne kopeli.
Pojasnila ta posredovanja; Občinska pisarna v Kamniku in Tourist Office v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
Na naslednjih straneh je natisnjeno isto besedilo v hrvaškem, nemškem, češkem in italijanskem jeziku, vmes pa so fotografski posnetki Ljubljane, Kamnika, zdravilišča, Malega gradu, Kamniške Bistrice, Velike planine in Kamniškega sedla. Na zadnji strani je skica železniških zvez Kamnika in Ljubljane z glavnimi mesti monarhije, na predzadnji strani pa seznam izletov v bližnjo in daljno kamniško okolico. V.
KAMNIŠKA KRONIKA
POROKE
Rašo AiNDROVilČ, delavec iz Ivangrada, star 21 let, ta Slobodanika MITIC, delavka iz Priboja, stara 24 let;
Mirko DOBOVŠEK, avtoličar iz županjih njiv, star 24 let, in Zdenlka STAIROVASNIK, delavka iz Podstudenca, stara ai let;
Pavel HRIBAR, šofer, iz Sp. Palovč, star 25 let, ta Milena šFfENIKO, delavka iz Komende, stara 22 let;
Janez MOÖNIK, delavec iz Sidola, star 35 let, in Marija ŽAVTBI, delavka z Buča, stara 22 let;
Stanislav RAK, strojni ključavničar fe Kamnika, star 21 let, in Francka V1RANKAR, adjtistirka iz Kamnika, stara 24 let;
Mihael SUIŠNIK, kirnet s Krtvčavega, star 11 let, ta Vet*-ceslava ŽAGAR, kmečka delavka z Okroglega, stara 42 let;
Anton ŠIMENC, tehnik lesarstva z Laz, star 24 let, ta Marija KLEMEN, ekonomski tehnik z Gradišča, stara 18 let;
Janez UIRŠIIČ, šofer iz Črne, star 25 let, ta Jožica KEPIC, študentka z Mlake, stara 19 let.
SMRTI
Maks BOHTE, osebni upokojenec iz Kamnika., star 70 let;
Alojzij ČESEN, osebni upokojenec iz Ljubljane, star 86 let;
Božidar DROVBNfK, upokojeni uprav, šole, iz Zg. Tuhinja, star 64 let;
Marija GOLOB, družb, upokojenka iz Godiča. stara »2 let;
Anton JHRAS, kmet iz Stahovice, star 35 let;
Janez JERTN, prevžitkar z Velikega Hriba, star 70 let;
Jožef KVAS-Albta, osebni upofc. iz Mekinj, star 62 let;
Marija MAčiKOVšElK, druž upokojenka iz Kamnika, stara 76 let;
Angela PFEIFER. druž. upokojenka, iz Domžal, stara 79 let;
Prane FOtDJBD, predmet™ učitelj iz Kamnika, star 29 lat;
Gregor RAK,, invalidski upokojenec z Vasena, star 4!9 let; Ivana  SENOŽETNIlK,  gospodinja,  iz  Podloma, staira 72 let;
Julijana ŠTJOTERŠIČ, osebna upokojenka iz Ljubljane, stara 76 let,
Marija VRHOVINEK, gospodinja iz Kosiš, stara 74 let; Anton VVEBBB, osebni upokojenec iz Ljubljane, star 90 let;
Franc 20RE, [prews*kar m CešnaiLc, star 35 Mi.
REVITALIZACIJSKI NAČRT STAREGA
MESTNEGA JEDRA KAMNIKA
Pogled na Glavni trg leta 1900
Mesto je odraz družbe, ki ga je zgradila in ki ga uporablja. Z njenimi sprememba^ mi se spreminja tudi podoba in vsebina mesta, čim višji je kulturni, socialni in ekonomski nivo meščanov, tem kvalitetnejši sta mestna podoba in vsebina, čim bolj je razvita mestna skupnost, tem večja je potreba po tistih skupnih in karakterističnih °blikah dejavnosti in prostora v mestu, ki tako skupnost tvorijo. Tako se izoblikujejo tudi tiste posebnosti, ki vsakemu mestu dajejo njegovo lastno podobo in ki obenem predstavljajo ne le meščane same ampak celotno zaledje, katerega središče je posamezno mesto.
To je nekaj dejstev; ki pojasnjujejo razlike med mesti, kvalitete v njih, njihove posebne značilnosti, pomembnost in ne nazadnje tudi nivo njihovih prebivalcev. Ista jzhodišča so bila posebnost 'n brez katerih bi bilo kot mestna podoba osiromašeno. Svojim prebivalcem tudi ne bi več nudilo tistih značilnosti, za katere ne poznamo Posebnega izraza, lahko pa jih enačimo z občutkom, ki Sa daje na primer domovina. Zato so ljudje v vseh obdobjih istočasno z napredkom, z uvajanjem novih oblik . arhitekture in podobnim .skušali ohranjevati v svojih naseljih tudi tiste kvalitete, ki so še-« danes tudi dejansko priznane. Rodila se je nova veja načrtovanja prihodnosti, ki ne gradi le na ruševinah arnpak upošteva" z vso odgovornostjo tudi sedanjost ih preteklost. V okvire obstoječih kvalitet dodaja nove, Predvsem pa daje novo vsebino, novo življenje okolju (mestu), ki bi sicer umrlo, če bi za ceno odstranitve in Uničenja vsega dosedanjega Š6le lahko gradili novo, bi s tem odstranili tudi vse tiste kulturne  prvine,  ki jih je
obširnejši del naloge, ki zahteva veliko strokovnih moči in ki jo je mogoče izvesti le na predlagani način v povezavi s Fakulteto za arhitekturo. Po končanem prvem delu bo imela vsaka stavba podrobne načrte obstoječega stanja (topografska kartoteka arhitekture), ki bo .služila kot izhodišče za vse primerjalne analize in študije, potrebne za izdelavo revitalizacijskega načrta. Že med tem delom, ki ga bodo opravljali študenti zadnjega letnika arhitekture, bo zbranih tudi mnogo podatkov o željah prebivalcev in uporabnikov. Ob koncu prvega dela raziskav bo organizirana razstava tako zbranega materiala in prve študije. Načrtovanje bo teklo v dveh
ustvarila določena Skupnost skozi stoletja. Te dragoceno sti pa so njene in obenem last vsega človeštva;
Tak načrt obnove, ki gradi iz kvalitet sedanjosti in preteklosti je REVITALIZACIJSKI NAČRT, čeprav je ime težko posloveniti (= načrt ponovne oživitve . .) se je pri nas in v svetu že tako udomačilo kot na primer urbanistični načrt. Danes je človeštvo že doseglo kulturno stopnjo, ko se zaveda, da mora ohraniti tudi kvalitete preteklosti in jih vključiti kot izhodišče za oblikovanje najvišje kvalitete.
Tudi Kamnik je eno od tistih mest, ki so v svoji dolgi zgodovini imela srečo, da so njegovi prebivalci razmeroma dovolj skrbno čuvali njegove kvalitete in posebnosti, morda ne toliko posameznih stavb kot celote. Današnji čas pa je kljub zgoraj navedenim spoznanjem eden od najbolj neusmiljenih: istočasno s spoznanjem o družbeni pomembnosti je ohranjevanja in vključevanja kvalitet v .sedanjost in prihodnost okolja, v katerem živimo, zaradi dostikrat nepremišljenega hlastanja po čimprejšnjih novih rešitvah, pa tudi zaradi neznanja, izgubljamo marsikatero (tudi ekonomsko) vrednoto, ki je ni več mogoče obnoviti. (Kamnik se je odločil, da načrtno preveri svoje možnosti in da' z revitali-zacijskim načrtom prične proces stalne obnove mestnega jedra. Ta je kot celota tako pomemben, da je uvrščen med urbane spomenike prvega reda, kar pomeni, da spada v kategorijo mednarodno pomembnih dosežkov človekove preteklosti. Obenem pa je ta isti del še vedno živ in še vedno središče mesta in širšega) okolja.
Vrsta mednarodnih in naših zakonskih predpisov govori o nujnosti takega načina
*itov trg danes
pristopa, obenem pa uvaja zaradi posebnosti dela tudi nujno sodelovanje vse javnosti. To sodelovanje je obenem porok za uspešno in realno načrtovano prihodnost mesta. Da bi bilo sodelovanje čim uspešnejše naj bi meščani in uporabniki mesta čim bolje spoznali osnovne misli in izhodišča, ki vodijo novi način projektiranja, načini sodelovanja in že med delom tudi rezultate raziskav. Zato bomo skušali v vrsti člankov pojasnjevati, kolikor bo mogoče, vso problematiko, obenem pa organizirati čim več predavanj, tribun, razgovorov, anket in podobnega, s katerimi bo lahko vsak sodeloval pri načrtovanju revitalizacijskega načrta. Tokrat bi želel vsaj v grobem pojasniti osnovne značilnosti revitalizacijskega načrta, podati nekatere primerjave in nakazati kakšne rezultate lahko pričakujemo od njega.
-Najprej velja pojasniti pojem spomeniškovarstvene zaščite, ki je splošno razumljen zelo napačno. Spomeniško zaščitena arhitekturna dediščina (celotno staro mestno jedro Kamnika .. .) pomeni predvsem strokovno ovrednotenje njenih kvalitet in zakonsko zagotovilo, da se morajo kot splošna dobrina čuvati. Ohranjevanje teh kvalitet — še posebej v okviru mesta — pa je možno le tako, da v stavbah ohranimolali še bolje oživimo neko dejavnost, pa naj bo to bivanje, trgovina, obrt, kultura, ah kaj drugega. Z drugimi besedami povedano, prav zakon, ki omogoča spo meniško zaščito, obenem teži za tem, da bi se v okvirih zaščitene arhitekture izvedla revitalizacija (obnova in posodobljenje pravega načina uporabe). S svojimi strokovnimi ocenami kvalitet arhitekture in prostora pa obenem pomaga ovrednotiti, katere kvalitete lahko vključimo v novo vsebino mesta. Nerazumevanje načina spomeniškega varstva izvira tudi iz tega, ker doslej še ni bil izdelan splošni revilatizacijski načrt za mestno jedro in so bili vsi posegi le detajli, stihijske adaptacije in podobno. V takih primerih seveda ni bilo mogoče realno oceniti niti nujnosti novih posegov (adaptacij) niti obsega zaščite, kar je dostikrat lahko privedlo do nesoglasij. Naloga revilatizacijskega načrta je, da vse te pomanjkljivosti odpravi.
Podrobno dokumentirano in analizirano stanje mesta je osnovno izhodišče in obenem značilnost revitalizacijskega načrta. To pomeni, da je treba vsako stavbo, vsak prostor, vsak detajl mesta spoznati, ga ovrednotiti, raziskati njegove dobre in slabe strani, . ugotoviti njegovo stanje, njegovo preteklost in možno prihodnost. To je obenem naj-
omejitve, ki jih bo treba upo števati, če hočemo dobiti v njem posebno kvalitetne pogoje bivanja in funkcioniranja mestnega jedra. S posebnimi sistemi registra bo omogočal zelo hitro in uspešno izdelavo vseh podrobnosti (adaptacijskih načrtov in podobno), kar je bilo dosedaj vedno velika ovira. V povezavi s celotnim planiranjem razvoja mesta in širšega področja bo urejal pravilno razporeditev dejavnosti. To pomeni, da bodo vse tiste dejavnosti, ki so takega značaja in kvalitete, da jih je treba nujno vključiti v mestno jedro, imele posebno prednost in jih ne bo več mogoče potiskati iz mestnega središča. To je na prvi pogled nekoliko teže razumljivo, v končni obliki načrtne in stalne obnove stare ga mesta pa so prav to osnove, ki bodo mestu omogočile sodobno vsebino, mu dale posebno vrednost.
Končni cilj urbane obnove ali »revitalizacije« je, da ustvarimo novi življenjski prostor višje vrednosti, prostor za kulturno in politično živ-
vih ter obenem poiskati še možnosti za celo vrsto dejavnosti (trgovina, gostinstvo, obrt, šolstvo, kultura, rekreacija itd.), ki so jih doslej morali prenašati izven mesta. Obenem so že prvi ekonomski izračuni pokazali, da je ta nova (in obnovljena ali bolje: smotrneje uporabljena obstoječa) stanovanjska površina zaradi že obstoječe komunalne opremljenosti in drugih vzrokov celo cenejša od novogradenj. Podobne izkušnje bi lahko navajali tudi iz primerov po svetu, saj na pri. mer najnovejši podatki iz nekaterih zahodnih držav kažejo celo do 25 odstotkov cenejšo pridobitev kvalitetne stanovanjske površine v okvirih starih mest, kot z izgradnjo novih. Pri tem pa ni treba niti omeniti prihranka prostora, zelenih površin, vzporednega izboljšanja bi-valnih pogojev v starem mestu in končno a ne zadnje še ohranitve naše tako dragocene nacionalne kulturne preteklosti tudi za prihodnost.
Ohrabrujoči    rezultati, do
Nekdaj je bil pešec v Kamniku varen (leta 1900)
delih. Najprej bodo zbrani podatki obdelani. Primerjalno gradivo nam bo dalo resnično vrednost vsake posamezne stavbe. Ta vrednost bo izražena tako v njenem likovnem in zgodovinskem bogastvu kot tudi materialno: raziskane bodo stopnje ohranjenosti materiala, nujnosti adaptacij, možnosti za pridobitev novih površin, vsebina stavb danes, pogoji lastništva itd. Istočasno bodo z analizo vsake posamezne Stavbe narejene tudi študije prometa, kanalizacije, parkiranja, garaži-ranja, razsvetljave ter študije vseh dejavnosti, ki jih ima obravnavano staro mestno jedro kot mestni in širši regionalni center.
Že naštevanje cele vrste analiz kaže, kako podrobno in obširno bo potrebno obdelati mestno jedro Kamnika, če mu hočemo zagotoviti resnične možnosti obstoja, posodobitve in obenem ohranitve njegovih najpomembnejših kvalitet. Pri tem pa je .spet treba ponoviti, da je pogoj za dobre rešitve prav sodelovanje vseh: prebivalcev, uporabnikov ' in projektantov. Le iz naštetih ugotovitev bo namreč mogoče dobiti vse tiste najboljše možnosti, ki so tako ekonomsko kot funkcionalno, pa tudi v smislu ohranjevanja mestnih kvalitet res najprimernejše. Želeti bi bilo, da bi v obdobju načrtovanja (predvidoma oktober ta november) javnost spremljala celoten potek dela morda v obliki razstav, javnih tribun ali predavanj.
Rezultat načrtovanja — REVITALIZACIJSKI NAČRT — ne bo načrt v enakem smislu kot urbanistični ali morda zazidalni načrt za neko novo območje v katerih so le zelo majhne praktične možnosti sprotnih dopolnitev. Podajal bo vse možno-sti (variante) najboljšega jedra Kamnika. Nakazoval bo tudi tiste
ljenje skupnosti, da se pove-č.i možnost medčloveških stikov in da se ustvari možnosti za kvalitetno bodočnost človeka danes in v prihodnje. Iste misli, ki bi morale postati cilj tudi pri izdelavi revitalizacijskega načrta Kamnika, so eno od vodil, ki so si jih zadali najnaprednejši oblikovalci prihodnosti, politiki, projektanti in seveda prebivalci sami v skoraj vseh mestih po svetu. To je postala tako pomembna mednarodna naloga, da je bilo preteklo leto v celoti namenjeno varovanju in vključevanju arhitekturne dediščine v naše okolje.
Za pešce ni prostora
Pri nas smo v dvakratnem zaostanku. Prvi načrt te vrste je bil izdelan šele pred dobrim letom (Tržič), z njim je bila tudi prvič k nam prenesena in našim razmeram prilagojena metodologija (način) dela. Rezultati so vsekakor vzpodbudni, saj se j že kažejo prednosti urejenega pro-cesa obnove starega dela mesta, čeprav je to predvsem dolgoročna naloga. Naj navedem samo podatek, da je bilo mogoče že v zelo ozkem okviru starega mestnega jedra ob podrobni analizi dejanskega stanja 150 sedanjim stanovanjskim enotam dodati še možnost pridobitve 90 no-
katerih so v svetu prišli z načrtovano obnovo arhitekturne zapuščine pa tudi že prvi ko raki pri nas doma, so sprožili vrsto zahtev, saj večina mest želi čimprej dobiti re-vitalizacijski načrt. Največja ovira pri tem je, da je te vrste veda povsem nova ta da je za izdelavo revitaliza-cijskih raziskav in programiranja vse premalo usposobljenih strokovnjakov. To je tudi razlog, Zakaj se dela ne morejo lotiti sicer številni urbanistični biroji in projektanti. Nova metodologija je bila kot učni predmet uvedena v univerzitetni študij šele pred kratkim, istočasno pa je bil za naše razmere in potrebe razvit poseben način dela. Potreba po revitalizacij-skih načrtih ih pa nova usmerjenost univerzitetnega študija, ki se neposredno povezuje s prakso, sta narekovali, da je prišla na. Oddelek za arhitekturo vrsta prošenj. Tako bodo v istem času s kamniškim v izdelavi ali ponekod v pripravi revitalizacij ski, načrti iz raznih delov Slovenije, Naj navedem samo Maribor, Celje, Piran, Ko-štabono, morda Kranj itd. Med njimi bo morda prav Kamnik tisti, ki bo prvi tudi dosegel končni cilj: izdelan revitalizacijski načrt obnove starega mestnega jedira.
Naloga, kako združiti dve skrajnosti: ohraniti prostorske in likovne kvalitete ter kulturnc-lpiričevalno dediščin no za človeka prirejenih razmerij prostora v mestnem jedru, na drugi strani pa izboljšati materialne pogoje za nove zahteve današnjega časa je rešljiva le ob vsestranskem sodelovanjujvseh, ki jih problematika zadeva in vseh tistih, ki jim pomeni ta naloga del obveznosti do preteklosti, sedanjosti in še bolj prihodnosti.
doc. dr. Peter Fister
USPEŠNI TENISAČI
V zadnjih letih, posebno pa v letu 1975. je tehniški šport v Kamniku dosegel razveseljivo množičnost in kvaliteto. Za vse to gre zasluga vsem klubskim delavcem in pa Temeljni telesno-kulturni skupnosti občine Kamnik. Razveseljivo je dejstvo, da se število članov in igralcev tenisa veča iz leta v leto. Danes šteje klub 80 članov. Med njimi je polog mladine in tekmovalcev tudi veliko število igralcev, ki jim tenis pomeni eno od oblik rekreacije.
Tenis danes ni več šport peščice ljudi kot nekdaj, ampak je postal množičen, predvsem v rekreativnem smislu, dostopen vsakomur. Tenis nasploh velja za šport, ki ga lahko gojimo do pozne starosti. Zaradi tega in zaradi velikega zanimanja za ta šport je TK Kamnik v letošnjem letu organiziral tečaj za odrasle. Udeležilo se ga je večje število novosprejetih članov kluba.
V letošnjem letu so člani TK Kamnik navezali stike z našimi rojaki v Miljah pri Trstu. V Kamniku odigrane tekme so prinesle Kamniča-nom zmago 5:3. Kmalu zatem smo vrnili obisk rojakom v Miljah in tudi tam zmagali 5:3. Bolj kot zmaga je pomembno to, da so obisku na-3ri tenisačev v Miljah posvetili veliko pozornost. Sprejema so se udeležili najvišji politični, družbeni in športni delavci tega mesta. Dolgoletni župan mesta, Millo Gasto-ne, ki zastopa komunistično stranko, je predal ekipi Kam-
NOGOMET MED DEKLETI
šport zbližuje mlade ljudi. Tudi mladinci iz Volčjega potoka smo se sklenili udejstvo-vati na raznih športnih tekmovanjih. Za začetek smo si pripravili športne turnirje, kar v domačem kraju, in sicer v malem nogometu in košarki. Razdelili smo se v dve skupini, na spodnji in zgornji konec Volčjega potoka. Pripravili smo že nekaj medsebojnih tekmovanj.
Prvo tekmovanje je bilo v košarki. že tu so naši mla dinci in mladinke s precej 6njo udeležbo pokazali, da so pripravljeni sodelovati tudi na športnih tekmovanjih. V košarki so se pomerili z mladinci Duplice in Komende.
V malem nogometu so se poleg moških pomerile tudi ženske ekipe. Prvo tekmovanje v malem nogometu je bilo v nedeljo, 6. julija 1976, dopoldne. Zmagali so nogometaši spodnjega konca, in sicer s tremi goli prednosti.
Teden dni kasneje se je športna sreča nasmehnila mladincem zgornjega konca našega kraja. Rezultat 4:1. Nato so se pomerila dekleta. Igri je sledilo precej vašča-nov. Zmagala so (3:1) spod-njanke.
Naš: mladinci pa so se v nedeijo, 27. junija, udeležili tudi turnirja, ki je bil na Pe-rovem. Moška ekipa je zasedla četrto mesto, ženska ekipa pa je zmagala.
Vsf mladinci OO ZSMS Volčji potok pa upamo, da se bomo mladi udeleževali športnih tekmovanj tudi v prihodnje in dosegli še boljše uspehe.
Marta OREŠNIK
nika spominsko darilo, poudaril pa je tudi, da si v Miljah želijo tesnejših stikov tudi z drugimi kamniškimi športniki. Zastopniki obeh klubov so se dogovorili, naj bi to srečanje teniških igralcev v prihodnje postalo tradicionalno.
Kot vsak šport, zahteva tudi tenis mlade, perspektivne kadre, zato je bil organiziran tečaj za pionirje In pionirke. ■?od strokovnim vodstvom Vinka Grudna, se ga je udeležilo 9 pionirk in 7 pionirjev. Mnogi izmed teh so pokazali, da ob strokovnem in vztrajnem delu z njimi, uspeh ne bo izostal. V mesecu juliju, avgustu in septembru je bilo organizirano tekmovanje pionirev, žensk posamezno in članov kluba v »A« in »B« grupi.
Rezultati pionirjev:
1. Šlegl T.
2. Lavrič B.
3. Šimenc M. ml.
4. Kvas R.
Pionirji in pionirke tekmujejo v ljubljanskih področnih tekmovanjih, najboljši pa sodelujejo na slovenskih pionirskih prvenstvih. Na slovenskem prvenstvu pionirk je šnabl Irena zasedla odlično 4. mesto, v državnem merilu pa se je uvrstila med 8 najboljših.
Člani TK Kamnik »A« grupe že 15 let tekmujejo v I. slovenski ligi. V tej ligi tekmuje 8 ekip, od katerih je ekipa TK Kamnik, za katero tekmujejo: dr. Bogataj, Lavrič, Res-nik M., Vengust R., Jeras in
Gruden, zasedla 3. mesto za ekipama Maribora in Kranja. Najuspešnejši tekmovalec v ekipi Kamnika, kot v tekmovanju posameznikov v vrsti turnirjev, je nedvomno dr. Bogataj Janez, v »A« grapi TK Kamnik pa so po ja-kosti tekmovalci razvrščeni takole: 1. Bogataj, 2. Lavrič, 3. Resnik, 4. Jeras, 5. Gruden 6. Vengust R., 7. Romšak.
Rezultati ženske:
Med 12. tekmovalkami je bila končna razvrstitev naslednja: 1. šnabl Irena, 2. Resnik Lučka, 3. šnabl Majda, 4. Šimenc Nives.
Rezultati po prvem turnirju članov v »B« grupi: 1. šnabl Stane, 2. Mesner Dušan, 3. Zule Peter. Rezultati po drugem turnirju (v septembru) članov B grupe:
1. Koncilja, 2. Pregl, 3. Ro-de, 4. Zule P.
Za konec teniške sezone je TK Kamnik organiziral tradicionalno, po vrsti 18. klubsko prvenstvo Kamnika. Prvenstva se je udeležilo rekordno število članov TK — 50 tekmovalcev. Tretjič zapored je prvo mesto osvojil dr. Bogataj Janez, ki je v finalu premagal Resnika Miha z rezultatom 7:5, 6:4. Za tretje oz. četrto mesto je Vengust Rado premagal Grudna 3:6, 6:4, 6:2.
V mesecu oktobru bo TK Kamnik organiziral prvo sindikalno prvenstvo v tenisu. Tekmovanje bo ekipno, udeležilo se ga bo predvidoma 14 ekip iz delovnih organizacij kamniške občine.
DRAGO ŠIMENC
SAH-SAH-SAH-ŠAH
Šahovska sekcija Solidarnosti je po poletnem odmoru spet zastavila delo. Posebno živahno dejavnost so razvili pionirji, ki redno trenirajo pod vodstvom mentorja Borisa Bavčarja. Mentor jih uvaja v teorijo otvoritev, spremlja njihovo igro in popravlja napake. Posebno pozornost po sveča obravnavanju končnic, kjer so poinirji najšibkejši. Redno igrajo tudi brzoturnirje. Na zadnjem takem srečanju so se pomerili v hitri igri, v kateri je zmagal samo HajcTS njak pred Staničem in Ravnikarjem. Med pionirkami je bila najboljša Tanja Belina.
Tudi člani so se pomerili na oktobrskem brzoturnirju. To pot se jih je zbralo 12, ker so nekateri prezrli spremembo igralnega razporeda. Po sporazumu med sosednjimi klubi so mesečni brzoturnirji odslej vsako prvo nedeljo v mesecu v Domžalah, vsako drugo nedeljo v Kamniku, vsako tretjo nedeljo pa v Komendi, vedno ob 9. uri dopoldne. Klubski igralni dnevi Solidarnosti za mladince in člane so vsak petek od 19. ure naprej, pionirji pa imajo igralni dan vsak ponedeljek ob 17.30.
I. Z.
Športni utrinki
ODBOJKA — Odbojkarji se marljivo pripravljajo na novo sezono, ta se bo začela konec naslednjega meseca. H Kamniku se je vrnil Dare GOLE, ki je prejšnjo sezono igral za FORUM iz Ljubljane.
ROKOMET — Rokometašice so osvojile drugi par točk v prvenstvu. Premagale so ekipo Save iz Kranja z 21:11. Zmago so si zagotovile že v prvem polčasu, saj so vodile že kar z 12:4. Omeniti velja, da je igralkam zelo nagajalo slabo vreme, tako da marsikdaj niso mogle ukrotiti spolzke žoge. Pri domačinkah je bila najuspešnejša DURJA s 6 goli.
STRELJANJE — Domači strelci so nas spet razveselili, tokrat veterani na prvenstvu SRS. šunkar je zasedel drugo mesto v streljanju s pištolo serijske izdelave »drulov«, ekipno je zmagal Kamnik. Zmagovalci so bili tudi v streljanju z vojaško puško. V skupini od 40—50 let.
NOGOMET — Nogometaši nadaljujejo z dobrimi igrami. V prvenstveni tekmi kamniško-domžalske lige so v Kamniku visoko premagali ekipo MORAVČ s 6:0. Tekma DOB : KAMNIK pa ni bila odigrana zaradi vojaške vaje »Blegoš 76«. Odigrali so tudi prijateljsko tekmo s KOROTANOM iz Kranja in zmagali s 6:1. Pionirji tudi nadaljujejo z dobro igro, saj so premagali vse svoje nasprotnike z visokim rezultatom.
Tekmovalci sindikalnega prvenstva v tenisu pri podelitvi nagrad.
SINDIKALNO PRVENSTVO V TENISU
Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta je Teniški klub Kamnik organiziral prvo sindikalno ekipno prvenstvo Kamnika v tenisu. Tridnevnega turnirja se je udeležilo 14 ekip iz kolektivov in delovnih organizacij občine Kamnik.
Uresničen je bil namen tekmovanja, da se delovnemu človeku    omogoči aktivna
športna rekreacija, za kar pa je tenis, kjer ni starostne omejitve, še posebej primeren.
V izredno zanimivem in borbenem srečanju je v finalu ekipa Tovarne usnja premagala Zdravstveni dom Kamnik z rezultatom 2:1. Za zmagovito ekipo sta igrala Vinko GRUDEN in Dušan
MESNER. Tretje in četrto mesto sta si razdelili ekipi tovarne Titan in Združenje obrtnikov.
Telesnokulturni delavci in Teniški klub Kamnik želijo, da bi postalo to tekmovanje tradicionalno in v sklopu drugih sindikalnih tekmovanj občine Kamnik.
DRAGO ŠIMENC
USPEŠNI KAMNIŠKI STRELCI
STRELCI NE POZNAJO MRTVE SEZONE
Tudi z mladimi se delo obrestuje.
G. B.
V letnem času se vrstijo tekmovanja z MK puško na prostem, pozimi pa so tekmovanja v dvoranah z zračno puško.
. Spoštovane bralce bi rada najprej seznanila z udeležbo naših strelcev na državnem prvenstvu v Sarajevu z MK standardno puško. Tekmovanje je potekalo od 2. do 4. julija, poročilo pa je zakasnelo, ker prej nismo imeli točnih podatkov o uvrstitvi naših tekmovalcev. V članski konkurenci 3 X20 je nastopil le Roman Radej, kot edini iz SZ Kamnik, ki je izpolnil normo. Osvojil je 27. mesto. V mladinski konkurenci 3 X 20 so nastopili Marjan Repič, Roman Radej in Burja Bojan. Ekipno so se uvrstili na 10. mesto, posamezno pa je bil najboljši Repič na 22. mestu, sledi Radej na 28. in Burja na 37. mestu.
V mladinski konkurenci 60-leže so ekipno zasedli 5. mesto s 1732 krogi, posamezno pa je . Roman Radej zasedel odlično 3. mesto, Burja 26, Repič 36. mesto.
Za člane 60-leže je poleg že omenjenih treh strelcev nastopil še Janko Podgornik, ekipno so osvojili 12. mesto oz. 2292 krogi, posamezno se je Radej uvrstil na 29., Repič na 48., in Podgomilk na 59. in Burja na 63. mesto.
V nedeljo 5. 9. 1976 je bilo v Novi Gorici tekmovanje z MK serijsko puško 3 X 20. V ekipi so tekmovali Peter Bertoncelj, Ivan Podgornik, Marjan Repič in Ivan Per-šin, zasedli so 1. mesto, sledita ekipi Postojne in škofje Loke.
V soboto, 25. 9. 1976 je bilo na kamniškem zračnem strelišču sindikalno prvenstvo z zračno serijsko puško. Nastopilo je 60 članov in 12 članic kamniških SD.
ČLANI: ekipno: 1. TITAN (851 krogov), 2. STOL (833 krogov), 3. PODJETJE (829 krogov).
posamezno: Franko ZORE (178 krogov), 2. Peter BERTONCELJ (177 krogov) 3. Ivan PERŠIN (176 krogov).
ČLANICE: ekipno: 1. UTOK (466 krogov) 2. TITAN (422 krogov) 3. STOL (283 krogov).
posamezno: Francka PERŠIN  (162 krogov), 2. Mara
PODGORNIK (162 kr.) . 3. Majda PIRŠ (157 krogov).
V nedeljo, 26. 9. 1976 je bilo v Škofji Loki tekmovanje z MK serijsko puško. Ekipa SZ Kamnik, za katero so tekmovali Bertoncelj, Repič, Podgornik st. in Podgornik ml., je zasedla 1. mesto z 967 krogi, drugouvrščena je Postojna z (966 krogi, tretje-uvrščena pa škofja Loka-1. z 952 krogi.
IRENA VIDMAR
MNOŽIČNO IN BORBENO
Domači smučarski klub je priredil tekmovanje v krosu. Tega jesenskega krosa se je udeležilo 127 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov vse Slovenije; čeprav še ni snega, so že vidni rezultati, ki jih dosegajo smučarji — tekači. Za ta letni čas so dobro pripravljeni, torej se nam obetajo tudi dobri in še boljši rezultati v zimskem periodu.
REZULTATI: cicibani — 500 m: 1. VELEPEC (Partizan Dol) 1:16,4, 2. BESTER (Triglav Kranj) 1:26,0, 3. ŠKOR-JANC (SK Kamnik) 1:35,2; cicibanke — 500 m: 1. SLABA-NJA (Partizan Dol) 1:46,3; mlajši pionirji — 1500 m: 1. VELEPEC (Partizan Dol) 7:17,4, 2. REMS (SK Kamnik) 7:19,3, 3. SLABANJA (Partizan Dol) 7:24,8; mlajše pionirke — 1000 m: 1. POGAČNIK (SK Kamnik) 5:21,4, 2. Pibernik (SK Kamnik) 5:32,0, 3. KUKEC (Partizan Dol) 5:33,4; starejši pionirji — 2500 m: 1. SMOLNIKAR (SK Kamnik) 12:24,4, 2. SUŠNIK (SK Kamnik) 12:25,3, 3. MAJER (Plamen Kropa) 12:37,2; starejše pionirke — 1500 m: 1. SMOLNIKAR (SK Kamnik) 6:17,8, 2. BUČAR (Olimpija) 6:35,0, 3. BRE-LIH (SK Kamnik) 7:48,3; mlajši mladinci — 5000 m: 1. JURIŠIC (SK Jesenice) 21:00,0, 2. LAMBREČNIK (SK Kam. nik) 21:43,1, 3. PILIČEK (SK Kamnik) 22:24,8; mlajše mladinke — 2500 m: 1. MODIC (Brdo) 11:54,8, 2. BEŠTER (Triglav) 14:35,0, 3. PEROVŠEK (Partizan Dol) 16:39,1; mlajši mladinci — 7000 m: 1. MAJER (Kropa) 32:53,2, 2. LEGAT (Jesenice) 34:10,2, 3. PIBERNIK (SK Kamnik) 36:22,8; mlajši člani — 10.000 m: 1. CVAJNAR (Olimpija) 37:31,8, 2. KOR-DEZ (JLA) 38:15,0, 3. KEMPERLE (SK Kamnik) 39:14,2; mlajše članice — 5000 m: 1. DOLENC (Olimpija) 24:59,4, 2. ACCETTO (Brdo) 34:12,8; člani — 10.000 m: 1. FAJFAR (Alples Železniki) 38:32,4, 2. BEŠTER (JLA) 41:02,0, 3. JELEN (SK Kamnik) 44:32,8.
G. B.
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - glavni ln odgovorni urednik TOMA2 JANČAR - tehniini urednik CIRIL ROMŠAK - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava - Občinska konferenca SZDL Kamnik. Titov trg l/II. telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska CZP Delo v Ljubljani