//X 3WsfT- -
m	/
Poštnina plačana v gotovini	Cena	2*50	DIb.
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUAN11935/36
Juarez in Maksimiljan
Premijera 1. aprila 1936
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: J. VIDMAR
, y .
■ ‘ “' ,
;
s- * %'?• '• ?.*- ••*
X,-	’	■*'	‘	r
'
yu,&&
$ i
m:;
SEZONA 1935 36
/(o
ŠTEVILKA M
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Ce je drama v svojem jedru konflikt, je Werfel »Juarez in Maksimiljan« izrazita drama, kajti njegova snov je izrazit in mogočen konflikt. Werfel je porabil za svoje delo zgodovinsko usodo meksikanskega cesarja Maksimiljana, ki je sama po sebi konflikt ali spopad dveh mogočnih življenjskih prvin: Na eni strani svobodna, samoodločujoča volja naroda, na drugi pa uzurpator, ki si prisvoji najvišjo oblast v neki zemlji s pomočjo tuje velesile, v tem primeru Francije pod cesarjem Louisom Napoleonom, in še s pomočjo reakcionarnih moči v narodu samem. Preko tega zgodovinskega spopada je zgradil Werfel globlji in višji konflikt, ki je prav za prav vsebina njegove umetnine. Njegovo tolmačenje tega zgodovinskega dogodka je nekako takole:
Dve človeški, realni sili sta zapleteni v boj. V ospredju s^oji plemeniti, lepoumni cesar Maksimiljan. »Lep človek v bo.jem pomenu besede«, človek, ki se zaveda, da se v človeški zgodovini nič ne pozabi in da mora biti vse poravnano v nji. Potomec je »starodavnega in že zdavnaj nasičenega rodu«, zato ničesar noče zase, marveč vidi samo svoje poslanstvo, ki je »odrešilno dejanje«. Njegova oboževalka ga v drami označuje z besedami: »čudovito bitje, nežen otrok«. In to je točno. Čudovit človek, toda otrok, vsaj v tem svojem težavnem, odgovornem položaju, ki zahteva vse drugačnih sposobnosti in svoj-stev, kakor jih ima Maksimiljan. Zakaj ta lepi človek zaneseno vrši svoje poslanstvo, kakor si sanjarsko in otroško razlaga zgodovino, zlasti genialno zgodovino, o kateri pravi: »Vsak genialen udar je srečna računska napaka. Kaj so vsa dejanja v zgodovini, če ne računske napake, ki jih je sankcioniral uspeh?« To je fantastična, zanesenjaška lepoumnost, ni pa vladarski um.
Zoper to svetlo .nekoliko dekadentno in pri vsej žlahtnosti življenjsko nepolno osebnost se bijejo vse drugačne moči in vse drugačni možje. Popolnoma v ozadju, ves čas gledalcu skrit snuje veliki predsednik Juarez, ta »najbolj brezosebna izmed
Izhaja za vsako premijero
Premijera 1 aprila 1936
Fr. Werfel: Juarez in Maksimiljan
81
vseh osebnosti«. Takoj v početku nam ga njegov general predstavi kot logični primež in ^poosebljeni razum«. To predstavo čujemo še nekajkrat v različnih inačicah, ki resnično kažejo tega izrednega vladarskega genija kot poosebljen vladarski princip življenja. »Juarez je razum brez sanj,« »Don Benito Juarez je brez strasti, zato ga ne more podkupiti nobena stvar.c »Juarez dela samo, kar je nujno.« »On ne dela dobrega, temveč pravo, in samo to je v svojih posledicah dobro.« To je podoba ogromnega Maksimiljanovega nasprotnika. Nikoli ti ne stopi živ pred oči, »ničesar ni izvedeti o njem, nikjer njegove slike, nikjer ne čuješ njegovega izreka, ves je skrit v redkih proglasih ... In vendar slišiš, kako grmi v daljavi — kakor Niagarski slapovi«. Resnično kakor ogromen naravni pojav, ki je tako mogočen, skoraj nadčloveški, da je bil Werfel skoraj prisiljen v predzadnji sliki pokazati njegovo človeško resničnost, njegovo človeško, umrljivo resničnost, kar doseže s predsednikovo nevidno in vendar opazno slabostjo.
Juarezova desna roka je mladi general Diaz, v vojaških stvareh samouk, po poklicu jurist. Če je Juarez »razum Meksike«, je Porfirio Diaz »Meksike očarljiva mladost« in njena zdrava, sveža moč. Junaštvo in veselje do pustolovščin, smiselnih in drznih pustolovščin sta najvidnejša njegova nagona, za njima pa se skriva vsa zdrava, čvrsta, pogumna moralna volja mlade republike. Najčisteje je ta živi, iskri mož izražen v stavku, ki ga govori ameriškemu časnikarju: »Najrajši jaham v jutranjo meglo, iz katere lahko vse šele nastane.« Diaz je Meksike očarljiva mladost, svežost in moralna iskrost.
Boj, ki se bije med Maksimiljanom in tema dvema možema, je očitno — strahotno neenak. Dve taki zdravi moči in na drugi strani lepoumni dekadent, ki si vrhu tega obremeni vest z grehom. Z neznansko preprostostjo pravi general Diaz o Maksimiljanu velike in nad vse resnične besede: »Za vsakega idealista udari ura, ko lahko postane ali pa postane morilec.« V stiski razmer in pod pritiskom francoske armade izda Maksimiljan svoj »krvavi dekret«, ki sproži okrutno prelivanje krvi, ker obsoja na smrt vsakogar, ki bo prijet z orožjem v roki. S tem dekretom si idealist izpodreže moralno samozavest in srčni obup mu zveže roke. Vse, kar stori poslej, je zavedno tavanje v pogin in smrt. Njegovih notranjih muk ga odreši smrtna obsodba in usmrtitev.
Poleg teh velikih človeških moči je v osrednji konflikt te velike drame don Kihota na prestolu zapletenih nešteto manjših sil. Špekulacije evropskih, zlasti francoskih denarnih mogotcev in Louisa Napoleona, ki za utrditev svojega cesarstva v notranjosti potrebuje velikih zunanjih uspehov. Njegova vloga je dvolična in nevarna igra, kajti ta »sentimentalni lisjak«, ki v pocetku izkorišča nemoč Združenih držav, ki so oslabljene
82
zaradi secesijske vojne, se kesneje zboji ameriške velesile in odtegne Maksimiljanu svojo vojaško pomoč, dasi1 ga je ravno on pridobil za to pustolovščino. Med obema taboroma, Juarezo-vim in Maksimiljanovim, neznansko spretno lavira meksikanski nadškof Pelagio Labatista, ki je po potrebi predstavnik neodvisne cerkve in po potrebi spet vodja konservativne stranke.
Toda v vozel usodnih moči so vpletene tudi cisto osebne, toda manjše stvari, kakor je celota človeške osebnosti. Predvsem cesarjeve manj usodne osebne lastnosti. Njegov ponos, ki povzroči usodni preokret tik pred nameravanim pobegom, ki ga pa kesneje opusti. Nato njegov odnošaj do brata Franca Jožefa, vladajočega avstrijskega cesarja. Ambicioznost in neugnano častihlepje Maksimiljanove žene Charlotte Belgijske. Skrito in nagonsko razmerje med visokoumnim cesarjem in grobo vitalnim francoskim maršalom Bazainom, ki cesarja mrzi. In naposled ljubosumnost in patološka narava cesarjevega polkovnika Lopeza, ki Maksimiljana izda republikanskemu generalu Escobedu. Vse te moči se zavozi jajo v zanko, v kateri Maksimiljan neizprosno pogine, kajti poginiti mora. Njegov najbližji prijatelj sodi o njem takole: »Žarek njegove ljubezni ni dosegel nobenega predmeta. Snov za njegovo veselje do oblikovanja je 'bila pinota. Sanjali je o legitimnosti ih *vje ostal najnelegjitimnejši človek v življenju.« Tak človek ije v boju zoper take nasprotnike moral propasti in poginiti. J. Vidmar.
Fr. Werfel
(Podatki.)
Franc Werfel je bil rojen 1890. v Pragi, živel kesneje na Dunaju, nato spet v Pragi. Njegov literarni debut je lirična zbirka ^Prijatelj sveta (1911), ki ji je sledilo še več pesniških knjig, kakor »Mi smo« (1913), »Drug drugemu« (1915) in pa izbor iz vseh treh knjig »Pesmi iz treh kraljestev« (1917). Višek njegovega pesniškega dela pa pomeni zbirka »Sodni dan« (1920). Njegova lirika je humanistično programatična, propovedna. Njen poglavitni tema je ljubezen do vsega živega, do vsega sveta, dokler se v času svetovne vojne ta ljubezen ne prične iz ogorčenja nad početjem človeštva izprevračati v bolestno zanikanje in sovraštvo. »Prijatelj sveta« postane njegov sovražnik in sodnik.
Werfel je pri nas poznan zlasti kot romanopisec. Leta 1920. je objavil svoj prvi ne prav uspeli roman »Ni kriv morilec, temveč umorjenec«, ki je v vsej svoji ideološki zasnovi značilen plod praškega nemškega ekspresionizma; posebno značilen je zanj zlasti osmini tema, ki na svojski način obravnava problem »očetov in sinov«. Posebno znana Werflova romana pa sta zlasti »Mladostna krivda« in »Barbara ali pobožnost«.
83
Kot dramatik je Werfel pričel šele po letu 1920. Pred prvim samostojnim nastopom na odru je prevedel Evripidove »Trojan-ke (1914), leta 1921. pa je izdal svojo pravljično-simbolično dramo »Spiegelmensch«, ki je bolj knjižno kot odrsko delo. Izrazitejša odrska drama je tragedija »Bocksgesang« (1922) v petih dejanjih. Vendar je popolnoma prodrl šele z zadnjimi tremi dramami »Juarez in Maksimiljan« (1924), »Pavel med Judi« (1926) in »Božje kraljestvo na Češkem«.
Kdaj in kje?
(Pregled prizorov v drami Juarez in Maksimiljani)
1.
Začasni sedež republikanske vlade v Chihuahui, jeseni 1865.
2.
Terasa cesarskega letnega dvorca v Chapultepecu, jeseni 1865.
8.
Prestolna dvorana v cesarski palači v glavnem mestu Meksi-ku, oktobra 1865.
4.
Avdijenčna soba v cesarski palači v Meksiku, 3. oktobra 1865-
5.
Čakalnica v cesarski palači v Meksiku, julija 1866.
6.
Povel jstvo republikanske vzhodne armade v Tlapi, jeseni 1866.
7.
Knjižnica v cesarskem gradiču v Orizabi, novembra 1866.
8.
Prestolna dvorana v cesarski palači v Meksiku, tebr. 1867.
9.
V zakopu cesarske armade na Cerru de la Campanna pri Queretaru, aprila 1867.
10.
Cesarski glavni stan v Queretaru, 15. maja 1867.
11.
Sedež republikanske vlade v San Louis Potosi, oktobra 1867.
12.
Jetniška celica v samostanu Las Capuchinas v Queretaru> 19. junija 1867.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavni^-Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. 1r skarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
pravi
Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka?
Pri tvrdki
OLUP JOSIP, Ljubljana
STARI TRG 2
Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav
Smučarsko opremo
po najnižjih cenah in v kvalitetnem blagu Vas postreže
KOLB & PREDALIČ
Kongresni Irg 4
Juarez in
Zgodovinska drama v treh fazah (12 slikat ,] pj.anc \ver|el. Poslovenil J. Vidmar.
Režiser in inscenator: ing. arh. Bojan Stupica.
Maksimiljan, nadvojvoda avstrijski, me-
ksikanski cesar...........................
Charlotta, njegova žena.....................
Iturbide .............................jv’, J
Pelagio Labatista, meksikanski nadškof
Larez, cesarski minister .... Lacunza, cesarski minister . . . Siliceo, pripadnik liberalne stranke Miguel Miramon |
Thomas Meja	cesarski
Leonardo Marquez generali Ramon Mendez
Miguel Lopez, cesarski polkovnik .
Dr. Samuel Basch, cesarjev zdravnik . Štefan Herafeld, državni svetnik, cesarjev mladostni prijatelj.....................
Levar Šaričeva * * * Gregorin Bratina Pianecki Veber Makul Danes * * # Florjančič Jan Lipah
Kralj
Odmor r sliki,
aksimiljan
princesa Agnes Salm-Salmska ....
jrill, sluga.............................}
Vimberger, cesarski korporal . . . ! atipan, vo jak v cesarski armadi . . . |olyfemio, vojak v cesarski armadi . . 'rancois Achille Bazaine, francoski mar-
^ šal in poslanik v Meksiki.................
‘ierron, francoski kapitan..................
‘orfirio Diaz, Juarezov general .... tariano Escobedo, Juarezov general . jiva Palacio, Juarezov general .... lark, vojni poročevalec »New York
Heralda.............................
dposlanec .............................’	’
fcnska ....
M. Danilova
Raztresen
Pianecki
Plut
Vertin
Skrbinšek
Sancin
Debevec
Potokar
Jerman
Drenovec
Presetnik
Rakarjeva
Blagajna se odpre ob pol 20.		—r Zaie	20.		Konec ob 23.
Partar: Sedeži l. vrste . . . n. - ni. vrite IV.-VI. „ . „ VII.-1X. . . X.-XI. . . xii.-xm.„ .	Din 28— . „ 26 -. „ 24-. 22-. 20-. .. 18—	Lota v partefi" v I. rti* , balkoni* Dodatni ložni	bin 100— . 100— . 70— . 20-. 20— . 15—	Balkoa l Sedeži !. vr.te . . -II. dalarlja i „ i. u il	 .. III. „ . . . Galerijsko itojišče , . Dijaško atojišče . . .	Din 20— .. 16— 14— „ 12— 10— : i? d
VSTOPNICE sa dobivale w
Iprodajt pri giaaaiisiu >rnaai giaaaiiicu od 1 Prad pisana taksa xa P*1* ia vraiunana v cenah
Predno si nabavite radio aparat si oglejte
zalogo
PHILIPS RADIO
aparatov, pri zastopstvu
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6
TELEFON ŠTEV. 34-70
Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno
Prodaja na obroke
PHILIPS
*
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA