Po mestni občini
Ptuj • Zelena luč za vselitev v vila bloke
O Stran 4
o
d.o.o. U
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
PIZZERIA
ÖOSTAVA
od9*do 21* |,\ J
027761311 F ff 051325 222 ¿JH L_
SLONČEK
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(*1 DARIL * \ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-10473
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Sv. Andraž •
Svetniki niso potrdili rebalansa
O Stran 11
Po naših občinah Starošince • Škode za okoli 120.000 evrov
O Stran 32
Ptuj, petek, 21 novembra 2008
letnik LXI • št. 92 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: -N- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEi
Kidričevo • Sladek obisk čebelarjev v vrtcu
Malčki na medenem zajtrku
Čebelarska zveza Slovenije želi z dobrodelno vzgojno-izobraževalno akcijo na prisrčen način vplivati na splošno izobrazbo otrok, hkrati pa v skrbi za okolje na prijeten način prispevati k poznavanju čebelarstva in čebeljih izdelkov.
Tako sta včeraj zjutraj razigrane obraze malčkov v novem vrtcu v Kidričevem obiskala čebelarja Anton Topolo-vec in Jože Šafranko iz bližnjega čebelarskega društva na Turniščah ter jim razdelile več steklenic medu, da so se lahko otroci z njim posladkali na medenem zajtrku.
Obiska in darov čebelarjev so bile vesele tudi ravnateljica Nežika Šešo in vzgojiteljice, še posebej ker so se potem vsi skupaj zbrali v veliki avli in z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju čebelarjev, ki sta malčkom predstavila vse o pridnih čebelah in vestnih čebelarjih, pa tudi vso potrebno čebelarsko opremo, za nameček pa sta jim razdelila še zgibanko Čebelica moja prijateljica.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Novi in novi zapleti pri gradnji kanalizacije J Ormož • 20. seja občinskega sveta
Vse se ustavlja na ministrstvu
Kot je znano, se je že pred nekaj leti sedem občin s Ptujskega povezalo v skupnem projektu izgradnje kanalizacije in prenove vodovodnega sistema pod imenom Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja z namenom pridobiti čimveč evropskega kohezijskega denarja. Projekt je bil v nadaljevanju zaradi zahtev EU in tudi domačih peripetij okoli pridobivanja vseh potrebnih soglasij razdeljen v dve fazi; v prvi sodeluje pet občin, v drugi naj bi še dve.
Občanom podražitve, podjetju ugodnosti?
Posebnost 20. redne seje občinskega sveta Ormož je bila, da je potekala v dveh delih: prvi del minuli petek, ko so sejo ob 17.30 zaradi slavnostne akademije Gimnazije Ormož prekinili, nadaljevanje pa v ponedeljek.
V prvo fazo projekta izgradnje kanalizacijskega primarnega omrežja s čistilnimi napravami so se tako uspele uvrstiti občine Hajdina, Starše, Kidričevo, Gorišnica in
mestna občina Ptuj z modernizacijo centralne čistilne naprave. V drugi fazi pa naj bi se v skupen projekt vključili še občini Videm in Markovci.
Sam projekt je že v prvih
korakih naletel na velike težave; precej je bilo kleščenja načrtov in želja občin, zlasti tam, kjer poselitev ni dosegala evropskih kriterijev za sofinanciranje. Kljub temu je po nekaj letih usklajevanj v konzorcij povezanim občinam uspelo s kandidaturo na kohezijo, s čimer je bila dana tudi zelena luč za izbiro izvajalca. Izbrano je bilo mariborsko Cestno podjetje s partnerji, vendar je po izbiri izvajalca zaradi pritožb trajalo še kakšno leto dni, da je bila izbira tudi pravnomočna in da so se dela na terenu letos dejansko tudi začela - najprej v občini Hajdina, nedavno pa tudi v občini Gorišnica.
O Stran 3
Med pobudami, predlogi in vprašanji svetnikov Stanko Podgorelec ni mogel mimo izjav, da je bilo zbiranje podpisov peticije za hitro cesto gostilniško in le del predvolilne aktivnosti. Bil je mnenja, da so take izjave žalitev za 2200 ljudi, ki so peticijo podpisali, na nek način pa je spodbujal tudi župana, da se
pridruži podpisnikom. Alojz Sok je povedal, da peticije ne misli podpisati, ker so vsi župani, ki se jih tiče usoda ceste Ormož-Hajdina, napisali skupno pismo, v katerem zahtevajo uresničitev južne variante, in je mnenja, da je to vredno vsaj toliko kot peticija.
O Stran 8
Ptuj • Župan odgovarja podvinški iniciativi
Zbor krajanov bo!
Ptujski župan dr. Štefan Čelan bo izpolnil obljubo, ki jo je dal na seji sveta ČS, ki so se je skupaj z njim udeležili člani občinske uprave, da bo sklical zbor krajanov za naselje Podvinci, ker v MO Ptuj nimajo kaj skrivati. K temu je zagotovo prispevala tudi razprava na tej seji, na kateri je župan podal izčrpno obrazložitev za vse infrastrukturne probleme na tem področju, kanalizacije, ceste, razsvetljave, gradnje pločnika.
Dejstvo je, tako pravijo v občinski upravi z županom na čelu, da je šele 29. oktobra v Mestno hišo prišla ustrezna zahteva za sklic zbora krajanov v naselju Podvinci. Iniciativnemu odboru, ki ga vodi Aleksander Voda, je poslal dopis, v katerem jih seznanja, da bo zbor krajanov sklical v zakonskem roku, skladno z zakonom o lokalni samoupravi in statutom MO Ptuj. O datumu in kraju zbora pa jih bodo obvestili skladno z določbami statuta MO Ptuj.
Na pobudo civilne iniciative je svet ČS Rogoznica že na avgustovski seji predlagal, da se skladno z možnostmi in statutom MO Ptuj skliče zbor krajanov. Iz mestnega statuta pa izhaja, da predlog četr-tne skupnosti za sklic zbora občanov za župana ni obvezujoč. Župan namreč lahko skliče zbor krajanov na lastno pobudo, na pobudo mestne-
ga sveta ali na pobudo sveta četrta. Obvezno pa mora župan sklicati zbor občanov na zahtevo 5 odstotkov volivcev za vso občino oziroma za njen posamezni del. Pisni obrazložitvi predloga zadeve, ki naj jo obravnava zahteva za sklic zbora krajanov, mora biti priložen seznam volivcev, ki so zahtevo podprli skladno z določili statuta. Najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve naj bi župan tudi sklical zbor krajanov.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan volivce z območja naselja Podvinci v dopisu tudi seznanja, da je ves čas ravnal skladno z veljavno zakonodajo. Do sklica zbora krajanov je bilo v zvezi z reševanjem problematike v ČS Rogozni-ca opravljenih več sestankov. 18. junija se je na to temo občinska uprava sestala s predstavniki iniciativnega odbora
Nova (Pahor-jeva) vlada bi . ir . pravzaprav morala biti - glede na vse, kar se I dogaja v zvezi z njo in okoli nje - še posebej ponosna in odgovorna. Doslej zagotovo še nobena vlada ni doživela toliko nujnih klicev, naj ne odlaša z delom, in doslej tudi nobenemu mandatarju niso tako natančno šteli dni, ki naj bi jih domnevno zamudil pri sestavljanju nove vlade. Seveda na takšen položaj zagotovo vplivajo spremenjene, krizne razmere v Evropi in po svetu, v marsičem pa je tudi posledica odnosov, ki so v zadnjih letih nastali (in se očitno še naprej ohranjajo) v naši "domači" politiki.
Tisti, ki so v opoziciji, in tisti, ki so na poziciji, so neverjetno enotno ugotovili, da je velikokrat oblika pomembnejša od vsebine. Zaradi tega zagotovo prihaja do (pre)številnih in (prevečkrat) cenenih nastopanj na televiziji in nasploh v javnosti, že kar do nekakšnega manipuliranja z javnostjo, ko se ji kot "dogodek dneva" in "najpomembnejša zadeva na svetu" servirajo nekajkrat pregrete informacije. Posamezne novice, denimo o možnih novih ministrih, ki bi morale biti v avtentični obliki dostopne vsem državljanom, se spreminjajo v nekakšno skrivnost in posebej iskano "robo". Na eni in drugi strani se ponavljajo splošne resnice, ki bi jih tako ali drugače znali na podoben način artiku-
lirati tudi številni drugi, ki jim politika in vodenje države nista poklic. Nekoč sem že zapisal, da je to pravzaprav najlagodnejši način za "politično preživetje" in za bežanje od resnega dela in resnih bojev v "korist države".
Novi predsednik vlade Borut Pahor že nekaj časa oznanja (in ponavlja), da bo njegova vlada (v načelih in v praksi) vlada vseh Slovencev in potemtakem tudi maksimalno odprta (kar pomeni bolj kot dosedanje vlade) in kooperativna z vsemi političnimi subjekti, zlasti s parlamentarno opozicijo. Pahor izrecno poudarja, da pri vladanju ne bo nikogar vnaprej izključeval na "vaše" in "naše", da bo izbiral med najboljšimi rešitvami in najboljšimi (zakonskimi) predlogi, ne glede na to, ali bodo pozicijski ali opozicijski. Glede na takšno pripravljenost (ali naivnost?) imata tako opozicija kot civilna družba neskončno veliko možnosti, da se v slovenski realnosti zares potrdita z dejanji (z močjo svojega znanja in svoje sposobnosti za odzivanje na različne izzive), ne pa samo z besedami in pri-tlehnim spotikanjem vladajočih. Opozicija se ta čas očitno ne zaveda teh novih možnosti ali pa vanje preprosto ne verjame. Za zdaj imamo tako še vedno opravek s klasičnim opozicijskim odzivanjem in nagajanjem.
Če bi resnično vsi mislili, da je mogoče drugačno, bolj produktivno sodelovanje med vladajočimi in opozicijo, in če bi vsi to tudi zares želeli, potem zago-
Podvinci in predstavniki ČS Rogoznica. Slab mesec za tem je bil sestanek s predstavniki iniciativnega odbora Žabjak, ki se je sestal s podžupanom MO Ptuj Mirkom Kekcem. ČS Rogoznica je predlog za sklic zbora krajanov prejela 8. septembra, 23. 10. se je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan s predstavniki občinske uprave udeležil seje sveta ČS Rogoznica, 29. oktobra pa je občinska uprava prejela ustrezno zahtevo ta sklic zbora krajanov v nase-
tovo Pahor že takoj na začetku svojega mandata ne bi dobival tako podcenjevalnih ocen in diskvalifikacij od največje opozicijske stranke (Janševe SDS). Na spletni strani te stranke so med drugim zapisali, da se bo Pahorjevo " predsednikova nje" zožilo zgolj na sklicevanje tiskovnih konferenc, medtem ko naj bi v resnici vlado vodili drugi, menda dosledni oboževalci in nasledniki "kontinuitete" (se pravi starih komunističnih sil oziroma vsega slabega, kar lahko doleti Slovenijo). V pisanju SDS tudi sicer ne manjka ironičnih in kritičnih pripomb na račun nove "sanjske" vladne ekipe in njene domnevne nepripravljenosti, da bi se ukvarjala z negativnimi (kriminalnimi) dejanji v družbi. Tako so med drugim "ugotovili", da "tajkuni" že odpirajo šampanjec in si nazdravljajo, ker naj bi z novo vlado minila vsakršna nevarnost zanje ...
Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, kako si v SDS v resnici predstavljajo "konstruktivno" sodelovanje z vlado (in vladajočimi), o čemer sami zadnji čas tudi veliko govorijo. Kako bo izgledalo njihovo "kontaktiranje" s premierom Pahorjem, ki mu pravzaprav odrekajo premier-stvo?
Seveda bi lahko predvsem Slovenska demokratska stranka (SDS) vsa "vprašanja" , ki jih zdaj na pamfletski način razširja po Sloveniji (in svetu), čisto načelno postavila v ospredje svojega parlamentarnega dialoga s Pahorjem in novo vlado. Seveda ni dovolj, če Pahor (sicer upravičeno) govori, da njegova vlada ne bo lovila "pregrešnih" tajku-nov in vsakršnih drugih kriminalcev, ker je to pač pristojnost in
lju Podvinci. V Mestni hiši na Ptuju še pojasnjujejo, da je na prvem sestanku predsednik iniciativne odbora Podvinci Aleksander Voda predstavil svoje zahteve, razprave pa ni dovolil, zatem pa sestanek zapustil. Dogajanje na tem sestanku smo predstavili v julijski številki Štajerskega tednika. Sklepati je, da so v Mestni hiši na Ptuju in v svetu ČS Rogoznica zamerili pod-vinški iniciativi, da se je prej kot z njimi pogovarjala z mediji. Kakorkoli že, zdaj zbor krajanov bo, ker druge poti ni, četudi so ga morali na nek način izsiliti s podpisi krajanov, da bi ustregli pogojem, ker je mestna oblast predvsem zaradi občanov, četudi ti včasih uberejo pota mimo veljavnih predpisov. Zato pa imajo oblast, da jim priskoči na pomoč in tudi svetuje, če je treba. Problemi, ki jih izpostavljajo, pa so tako pereči, da jim takih poti ne gre zameriti, saj v 21. stoletju o teh osnovnih zahtevah za kvalitetno življenje več ne bi smelo biti takšnih ali drugačnih pogajanj. Sestanek s predstavniki iniciativnega odbora Žabjak je potekal bolj mirno, sprejeli so pojasnila v zvezi z izvedbo najnujnejših investicij, predvsem v cestno infrastrukturo, ki pa bo delno zgrajena že v letošnjem letu.
MG
dolžnost drugih organov. Vlada je namreč še kako odgovorna za ustvarjanje sistemskih pogojev za uspešno spopadanje z vsemi oblikami kriminala in nasploh za ustvarjanje ustreznega ozračja v družbi za vzpostavljanje takšnih odnosov in kriterijev, ki bi onemogočali kakršnokoli samovoljno proglašanje nekoga za kriminalca ali za "nedolžnega" tudi tedaj, ko očitno ne gre za "nedolžnost". Predvsem pa bi se morala nova vlada že takoj na začetku jasno opredeliti do dosedanjih "protitajkunskih" akcij Janševe vlade in tako že na začetku preprečiti kakršnekoli poznejše manipulacije v zvezi s tem. Nekaj podobnega velja za tako imenovani "nacionalni interes", ki naj bi bil zgolj produkt nekakšne "leve opcije", čeprav je znano, da je nanj v vseh teh letih še posebej stavila (in igrala) Slovenska ljudska stranka (SLS). Vlada se bo morala do tega nemudoma opredeliti, saj je zdaj v javnosti preveč povsem nasprotujočih si pogledov in "teorij". Po enih je to zgolj potuha za različne domače "dobičkarje" in "prevarante", po drugih pa gre za vprašanje, ki je še kako pomembno za (vso) nadaljnjo usodo slovenskega gospodarstva in slovenske države.
Predsednik vlade Borut Pahor se je na žaljivo pisanje Janševe SDS odzval s pripombo, da se z njim preprosto ne bo ukvarjal, ker ima preveč drugega, pomembnejšega dela. Morda ima prav. Vsekakor pa ne kaže na enak način reagirati tudi tedaj, ko gre za vprašanja, ki terjajo jasen odgovor in jasna stališča. Molk je namreč včasih tudi slabost.
Jak Koprive
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan: »Zbor krajanov v Podvincih bo. Očitki iniciativnega odbora Podvinci nimajo ustrezne podlage. Do 29. oktobra letos v MO Ptuj nismo prejeli zahteve, ki bi ustrezala določbam veljavnega zakona oziroma statuta glede sklica zbora krajanov.«
Uvodnik
Študentsko delo enakovredno drugemu
Trditev, da morajo študentje marsikdaj do evra natančno razporediti denar, s katerim si plačujejo šolanje, in preračunati, kako preživeti iz meseca v mesec, ni iz trte zvita. Tisti, ki niso nikoli študirali, tega seveda ne razumejo. Tako kot tisti ne, ki jim je bilo vse servirano na pladnju. Večini, ki pa mora vsak evro trikrat obrniti, preden ga da od sebe, pa je jasno, da zna študentsko življenje s finančnega vidika biti tudi precej težko.
Največ študentov izhaja iz povprečnih družin, ki jim že tako - realno gledano - ni ravno posejano z rožicami, zato predstavlja šolanje otroka ali mladostnika še kako velik zalogaj. Še posebej, če ta nima možnosti izobraževanja v domačem kraju. Stroški, ki jih je treba odšteti za bivanje v najemniškem stanovanju ali domu, za prehrano, knjige, prevoz in druge stvari, so za žepe staršev zelo visoki. V večini primerov previsoki, da bi jih lahko v celoti krili sami. Zato se študentje večinoma odločajo za študentsko delo. Tako tisti, ki imajo štipendije, kot tisti, ki niti te ne dobijo. Delo preko študentskih servisov pa ne pomeni študentom le zelo pomembnega in potrebnega zaslužka, temveč tudi važne izkušnje in s tem dobro možnost za kasnejšo zaposlitev. Študij in delo je sicer precej težko pametno uskladiti na način, da šolanje ne trpi. A vendar veliki večini uspe in že to je hvalevreden uspeh.
Čeprav je bilo na račun študentskega dela in njegovega izkoriščanja nešteto kritik, je vendarle vsem jasno, da bi brez njega študij marsikateremu študentu bil onemogočen. Z novim predlogom vladne koalicijske pogodbe, pa se bo (morda) ta položaj študentov celo izboljšal. Če bi se študentsko delo, ki velikokrat ni nič drugačno od rednega, zares štelo v delovno dobo, bi to lahkopomeni-lo bistven napredek. Študentje, ki delajo vsa leta šolanja, bi si na ta način lahko nabrali vsaj leto ali dve delovne dobe. Ker pa so študentje že večkrat dokazali, da znajo uskladiti delo in študij, je bojazen nekaterih, da bi tak način privedel do škode v študijskem procesu, odveč. Dejstvo je, da večina študentov že sedaj dela, edina razlika bi bila v tem, da bi z vpisom tega dela v delovno knjižico končno formalizirali in primerno ovrednotili tudi to obliko dela. Vse bo seveda odvisno od tega, kako se bo
Sedem (ne)pomembnih dni
država tega lotila.
Dženana Bečirovič
Čudne igre
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Novi in novi zapleti pri gradnji kanalizacije
Vse se ustavlja na okoljskem ministrstvu
Kot je znano, se je že pred nekaj leti sedem občin s Ptujskega povezalo v skupnem projektu izgradnje kanalizacije in prenove vodovodnega sistema pod imenom Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja z namenom pridobiti čimveč evropskega kohezijskega denarja. Projekt je bil v nadaljevanju zaradi zahtev EU in tudi domačih peripetij okoli pridobivanja vseh potrebnih soglasij razdeljen v dve fazi; v prvi sodeluje pet občin, v drugi naj bi še dve.
V prvo fazo projekta izgradnje kanalizacijskega primarnega omrežja s čistilnimi napravami so se tako uspele uvrstiti občine Hajdina, Starše, Kidričevo, Gorišnica in mestna občina Ptuj z modernizacijo centralne čistilne naprave. V drugi fazi pa naj bi se v skupen projekt vključili še občini Videm in Markovci.
Sam projekt je že v prvih korakih naletel na velike težave; precej je bilo kleščenja načrtov in želja občin, zlasti tam, kjer poselitev ni dosegala evropskih kriterijev za sofinanciranje. Kljub temu je po nekaj letih usklajevanj v konzorcij povezanim občinam uspelo s kandidaturo na kohezijo, s čimer je bila dana tudi zelena luč za izbiro izvajalca. Izbrano je bilo mariborsko Cestno podjetje s partnerji, vendar je po izbiri izvajalca zaradi pritožb trajalo še kakšno leto dni, da je bila izbira tudi pravnomočna in da so se dela na terenu letos dejansko tudi začela - najprej v občini Hajdina, nedavno pa tudi v občini Gorišnica.
Ministrstvo zavlačevalo s podpisom aneksa
Zapletov pa s tem še zdaleč ni konec, kot so pojasnili tudi na priložnostni novinarski konferenci v prostorih občine Hajdina minuli teden. Gostitelj, župan Radoslav Simonič, je sicer povedal, da dela v njihovi občini zaenkrat tečejo v skladu s časovnimi termini, nakazal pa je tudi na težave, ki jih je povzorčalo dolgo nerazrešeno vprašanje podražitve projekta. Zadeve je bolj podrobno predstavil župan Ptuja kot občine nosilke celotnega projekta, Štefan Čelan:
„Gre za to, da je bil izbrani ponudnik z najugodnejšo ponudbo za približno 17 odstotkov oziroma za približno pet milijonov evrov dražji od
Stefan Celan, župan občine Ptuj kot nosilke skupnega projekta sedmih občin, hajdinski župan Radoslav Simonič in Jernej Šomen s ptujskega Komunalnega podjetja
projektantske ocene vrednosti projekta. Podražitev je bila argumentirana, potrdilo jo je tudi pristojno okoljsko ministrstvo s takratnim ministrom Podobnikom na čelu. Po sporazumu, ki smo ga sklenili že v prvi polovici tega leta, naj bi dodatnih pet milijonov evrov podražitev pokrile občine v višini 10 odstotkov, razliko, torej 90 odstotkov, pa državni proračun oz. ministrstvo za okolje. Zato je bil v skladu s tem dogovorom pripravljen tudi aneks k pogodbi o sofinanciranju tega projekta, ki pa ga okoljsko ministrstvo več mesecev ni podpisalo kljub našim nenehnim prizadevanjem! Koliko zavajanja je bilo vmes, raje ne bi govoril," je povedal Čelan, ob tem pa še dodal, da občine iz svojih proračunov tako velike cifre nikakor ne bi mogle in tudi ne bodo poravnale.
Podpis aneksa se je končno zgodil šele ta teden in tako se bo lahko končala agonija nepopolnih plačil delnih faktur. Izvajalec je namreč vse doslej redno pošiljal sprotne situacije in fakture, a se mu je od vsakokratnega zneska odbijala vrednost 17 odstotkov, dokler končno ni bil podpisan
aneks k pogodbi. Od tod je razumeti tudi namige izbranega izvajalca, da se s pridobivanjem novih gradbenih dovoljenj, zlasti za osrednji projekt prve faze, to je celovita prenova centralne čistilne naprave na Ptuju (CČN), ne mudi. Seveda pa občine na to karto ne morejo igrati, saj EU postavlja stroga merila za črpanje denarja in med temi je tudi rok izvedbe sofinanciranega projekta. V primeru, da bi občine rok zamudile, bi morale evropski delež, ki je ogromen, vračati.
Zakaj okoljsko ministrstvo tako dolgo, po več mesecih prošenj in čakanja ter urgira-nja, kljub temu, da je priznalo upravičenost podražitve, ni podpisalo nujnega aneksa k pogodbi, je popolnoma nerazumljivo. Še zlasti, če se ob tem upošteva, da tudi v Celju, kjer je sicer župan iz vrst SLS (tako kot bivši okoljski minister), izvajajo skoraj identičen okoljski projekt (gradnja toplarne), za katerega pa je minister kar hitro podpisal potreben aneks zaradi podražitve ...
Sistem financiranja skupnega projekta občin pri izgradnji kanalizacijske in
prenovi vodovodne mreže je sicer na Ptujskem takšen: dobrih 55 odstotkov vrednosti celotne investicije se pokriva iz kohezije, slabih 30 odstotkov iz državnega proračuna, dobrih 15 odstotkov pa sofinancirajo občine same iz proračuna in takse. Kot rečeno, pa je zdaj, ko so se prva dela vendarle začela, problem tako v financiranju podražitve kot v „lovljenju" rokov izvedbe. Vsa dela morajo namreč biti dokončana do leta 2010, sicer se res lahko zgodi najbolj črni scenarij vračanja evropskega denarja.
Jernej Šomen s Komunalnega podjetja Ptuj, ki koordinira dejavnosti, je povedal, da so za občini Kidričevo in Hajdina pridobljena vsa potrebna gradbena dovoljenja tako za kanalizacijske kot vodovodne instalacije ter za čistilno napravo z 8500 populacijskih enot v Kidričevem. Tudi v Gorišnici so izdana gradbena dovoljenja za kanalizacijsko omrežje, ki se že gradi, v kratkem pa se pričakuje še izdaja gradbenega dovoljenja za čistilno napravo. Tik pred izdajo naj bi bilo po Šomnovih besedah tudi gradbeno dovoljenje za CČN na Ptuju, medtem ko naj bi občina Starše vendarle v kratkem prišla do gradbenega dovolje-
nja za primarni vod, ki pa naj bi ga začeli graditi potem, ko bo do meje speljan primar iz občine Hajdina. Sicer, kot je še povedal Šomen, je doslej zgrajenih le 5 odstotkov od načrtovanih del v prvi fazi.
Kljub težavam, ki so povezane z doseganjem časovnih rokov, je Štefan Čelan mnenja, da si država vendarle ne bo upala zaigrati toliko evropskega denarja in da bodo prvo fazo izgradnje uspeli pravi čas pripeljati do konca ter jo tudi ustrezno sfi-nancirati.
Druga faza zelo vprašljiva
Očitno pa je danes precej bolj pod vprašajem izvedba druge faze, ki je sicer vredna polovico manj kot prva (vrednost prve faze znaša 35 milijonov evrov, vrednost druge pa po projektantski oceni 17 milijonov evrov). V drugi fazi naj bi se izgradnji kanalizacijske mreže z delno prenovo vodovodnih cevi priključili še občina Videm in Markovci, prav tako v drugo fazo spada praktično celotna izgradnja in prenova kanalizacijske mreže v ptujski občini, pa tudi kanalizacijsko omrežje v podravskih vaseh Gorišnice.
„Najmodernejša centralna čistilna naprava v Ptuju ne bo koristila ničemur, če ne bo izvedena tudi druga faza, torej kanalizacijsko omrežje, ki bo vezano nanjo," je najprej povedal Čelan, nato pa skupaj s Šomnom pojasnil, da se tudi pri drugi fazi zgodba zaustavlja na državni ravni, saj pristojno ministrstvo še vedno naj ne bi revidiralo projekta, kar je nujno za vsak nadaljnji korak: "Vsa potrebna dokumentacija je že nekaj mesecev pri njih, edina pojasnila, ki so nam bila dana, pa so, da naš projekt pač čaka v vrstnem redu, in ko bo na vrsti, bo pregledan. Če bo šlo tako naprej, potem lahko že danes povem, da časovnih rokov v skladu z zahtevami in podpisano pogodbo z EU za drugo fazo ne bomo ujeli; v roku ne
Po nekaj letih usklajevanj so se dela na terenu letos vendarle začela; ali se bodo tudi končala v predpisanih rokih, pa je, glede na vse težave, še vprašanje.
bomo mogli izbrati niti izvajalca. Ta projekt bi moral biti že davno revidiran!"
Štefan Čelan je med pojasnjevanjem težav, ki so očitno v največji meri vezane na državno birokracijo (in morda tudi politično nenaklonjenost zdaj že bivše vladne sestave), namignil tudi, da so bile nekatere zahteve s strani okoljskega ministrstva pri pripravi dokumentacije precej višje od tistih, ki jih zahteva za tovrstne projekte EU: „Projekt smo morali razdeliti v dve fazi predvsem zaradi teh zahtev, ki jim ni bilo mogoče zadostiti v kratkem roku; med tovrstnimi zahtevami je bila tudi ta, da morajo biti vse služnostne pogodbe za izvedbo del na zasebnih zemljiščih notarsko overjene. In teh pogodb je bilo treba skleniti in overiti kar 5500! Seveda na terenu z ljudmi ne gre gladko, veliko je bilo težav, in da ne bi izgubili velikega deleža evropskega denarja, smo projekt razdelili v dve fazi, pri čemer so v prvo pač fazo prišla tista območja občin, kjer so bile te pogodbe rešene in ni bilo dvomljivo, ali bo pravočasno izdano gradbeno dovoljenje, in kjer je bilo zadoščeno tudi drugim zahtevam EU!"
Nerazrešeno: kdo bo lastnik novozgrajene infrastrukture?!
Kakorkoli že, nemoteno nadaljevanje prve faze skupnega projekta je zdaj rešeno s podpisom aneksa v vrednosti petih milijonov evrov k pogodbi za sofinanciranje s strani ministrstva, ki ga bo poslej menda vodil Karl Erjavec. Drugi, verjetno še pomembnejši cilj občin, povezanih v skupni konzorcij projekta zaščite podtalnice, pa je doseči čimprejšnje revidiranje poslane dokumentacije za nadaljevanje druge faze projekta. Upati je, da se bo z novo vlado postopek le pospešil.
Še vedno pa bo ostalo več kot dovolj težav, ki jih bo treba v prihodnje še rešiti; med odprtimi vprašanji so tako predvsem tista, povezana z lastništvom infrastrukture. Glede na to, da je v večinski meri financirana s strani EU in države, se postavlja vprašanja, kdo bo večinski lastnik zgrajenega omrežja in objektov. Praksa v evropskih državah naj bi bila različna. Župani posameznih občin pa si prav tako belijo glave, kako računovodsko prikazati financiranje in kasnejšo amortizacijo omrežja in naprav, glede na dejstvo, da je plačnica računov zanje kot nosilka projekta občina Ptuj ...
Foto: SM
Ptuj • 23. seja mestnega sveta
Zelena luč za vselitev v vila bloke
Ptujski mestni svetniki so se 17. novembra sestali na 23. seji. Razpravljali so o šestnajstih točkah dnevnega reda, med drugim tudi o predlogu odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2010, ki je debel nekaj več kot 47,7 milijona evrov, skupaj z dvema milijonoma evrov zadolževanja za investicije. V bistvu gre za nadaljevanje proračuna iz leta 2009, o katerem bodo ptujski mestni svetniki sklepali na 24. seji, ki bo 15. decembra. O njem je tekla prvič tudi 21-dnevna javna razprava, v kateri so predloge in pripombe lahko podali tudi občani kot posamezniki. Te možnosti pa se niso preveč posluževali.
Na 23. seji so se svetniki odločili, da se bo javna razprava o proračunu za leto 2010 začela po objavi proračuna za leto 2009. Kot je obrazložila vodja oddelka za finance MO Ptuj Tanja Farič, bodo nadaljevali z nekaterimi investicijami kot so CERO Gajke (izgradnja II. faze odlagalnih polj, izgradnja kompostarne, anaerobna digestija), ureditev Ribiške poti, rekonstrukcija ceste Budina-Brstje, izgradnja pločnika Spuhlja, za šport park Budina se bo izdelala potrebna projektno-tehnična in investicijska dokumentacija, nadaljevala se bodo dela na Zagrebški cesti in na sanaciji nekaterih plazov. Od državnih projektov velja omeniti nadaljevanje del na Slovenskogoriški cesti in cesti v Podvince. Prav tako pa se bodo nadaljevala dela na projektu podtalnice, ki je v prvem delu vredna 12,6 milijona evrov, v drugem pa 7,6 milijona evrov. Delalo se bo tudi na igrišču v Kicarju. V letu 2010 se bodo nadaljevala tudi dela na Orfejevem spomeniku, obnovili naj bi tudi tla v Narodnem domu.
Naknadno so v dnevni red 23. seje vključili sprejem stališča do prvega odstavka 22. člena odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje dela Rabelčje vasi, kjer je Gradis - Gradbe-
no podjetje Ptuj zgradil dva vila bloka, katerih gradnja je dokončana, kupci stanovanj bi se lahko vselili oziroma bi jih lahko začeli uporabljati, če bi javna gospodarska infrastruktura imela predpi-
sano gradbeno dovoljenje. V omenjenem členu je zapisano, da stanovanjskih objektov ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega uporabnega dovoljenja.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so ugotovili, da kupci stanovanj v vila blokih ne morejo biti krivi, če dokumenti niso takšni, kot bi morali biti, če kanalizacija, na katero se nova objekta priključujeta, še nima uporabnega dovoljenja, zgrajena pa je bila že pred desetimi leti.
Gre za infrastrukturo (kanalizacijo), ki je bila zgrajena leta 1998 s sredstvi MO Ptuj, za katero je bilo sicer zaprošeno gradbeno dovoljenje, ni pa bil izpeljan celotni postopek, da bi občina tudi sama pridobila uporabno dovoljenje za ta del kanalizacije. Razlogi za to niso znani, papirje že pospešeno iščejo, v nobenem primeru pa za to ni mogoče kaznovati investitorja, ki bi sicer moral plačati visoki penale, če se kupci stanovanj ne bi mogli v pogodbenem roku vseliti. Upravna enota Ptuj za ta del kanalizacije v svojih spisih nima uporabnega dovoljenja. S sprejemom stališča, da določba zadnjega stavka 22. člena lokacijskega načrta za del poselitvenega območja Rabelčje vasi ne velja za stanovanjske objekte, ki se priključujejo na javno gospodarsko infrastrukturo, ki se je začela uporabljati že pred sprejemom tega odloka, bo omogočila, da se kupcem stanovanj v vila blokih omogoči vselitev. S tem pa na nek način MO Ptuj odpravlja tudi svojo napako iz preteklosti, poudarja ptujski žu-
pan dr. Štefan Čelan. »S tem, ko bomo dali soglasje za to, da se bodo kupci stanovanj v vila bloke lahko vselili, pa problema infrastrukture na tem območju še ne bomo rešili,« je ponovno opozoril svetnik SDS Rajko Fajt, z novimi prebivalci se ponovno povečuje obremenitev Peršonove ulice, ki je vse prej kot zmožna to vse prenesti. Rešitve za infrastrukturne probleme tega območja naj bi prišle s spremembami lokacijskega zazidalnega načrta za poselitveno območje Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. prekomorske).
Temu ustrezno pa bo potrebno dopolniti odlok za poselitveno območje dela Ra-belčje vasi. Na tem območju južno od ceste III, ki je trenutno še makadamska in ki naj bi v kratkem dobila pro-tiprašno zaščito, ki bo odstranjena, ko bo cesta zgrajena v predvideni obliki, naj bi v naslednjih letih zgradili kar 700 stanovanjskih enot na območju sedmih ha, za katero pa trenutno poteka sprememba lokacijskega načrta.
MG
Kidričevo • Nadzorni svet Taluma
Tudi tokrat nič pretresljivega
V ponedeljek, 17. novembra, se je na seji, ki je bila sklicana kot konstitutivna, opravljena pa kot 4. redna seja, sestal nadzorni svet družbe Talum Kidričevo. Čeprav so nekateri pričakovali drugačen razplet, se tudi tokrat ni zgodilo nič pretresljivega.
Kot so zapisali v kratki Ta-lumovi izjavi za javnost, so na tokratni seji, ki je bila sklicana kot konstitutivna, člani nadzornega sveta ugotovili, da je skupščina družbe Ta-lum na zasedanju 27. oktobra letos namesto odpoklicanih dosedanjih članov nadzornega sveta dr. Darinke Fakin in Stanka Simoniča za nova člana nadzornega sveta imenovala Roberta Rožiča in Stanka Eršteta, ki sta oba zaposlena v Elesu.
Člani nadzornega sveta so v
novi sestavi odločili, da bo naslednja seja nadzornega sveta Taluma že 1. decembra, zanjo pa sta za sedaj predvideni le dve točki dnevnega reda: pregled rezultatov poslovanja v letu 2008 ter pregled osnov plana za prihodnje leto 2009. Sicer pa je bila tokratna seja zaključena v nekaj minutah.
Na zasedanju skupščine družbe Talum, ki jo je 27. oktobra po pridobljenem sodnem pooblastilu sklical večinski delničar Eles, se je zgodilo kar nekaj presene-
Ekonomske razmere so razlog, da bo letošnje praznovanje tovarniškega praznika v kidričevskem Ta-lumu nekoliko skromnejše kot sicer. V četrtek, 20. novembra, dopoldne so v dvorani restavracije Vital pripravili tradicionalno srečanje z upokojenimi člani tega 1.100-članskega delovnega kolektiva. V petek, 21. novembra, na sam praznični dan (21. novembra 1954 je namreč iz kidričevskih elektroliz pritekel prvi aluminij), se bodo ob 13. juri sestali na slavnostni seji vodij delovnih enot in skupnih služb ter članov sveta delavcev in sindikata. Na slovesnosti bodo podelili letošnja najvišja Talumova priznanja - zlate metulje. V soboto, 22. novembra, pa pripravljajo dan odprtih vrat, ki jih bodo za vse obiskovalce, ki si želijo ogledati proizvodne prostore Taluma, na stežaj odprli ob 8.30, nato pa bodo pripravili organiziran ogled po skupinah.
čenj. Za prvo so poskrbeli manjšinski delničarji družbe Talum B in Factor banke, ki so ponovno opozorili, da je bil sklic zasedanja skupščine nezakonit, saj ga je izposlo-val direktor Elesa - ta pa po določilih energetskega za-
kona ne sme sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot član nadzornih svetov oziroma član drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije. Talum pa takšno
dejavnost očitno opravlja in ima za to vse potrebne licence. Manjšinski delničarji so opozorili, da je nezakonito tudi pridobljeno sodno pooblastilo, ki ga je Okrožno sodišče Maribor izdalo Elesu, saj temu energetski zakon
Foto: M. Ozmec
Talumovi nadzorniki s predsednikom Vitoslavom Turkom v ospredju so tokrat upravno stavbo v Kidričevem zapustili v slabih 15 minutah.
prepoveduje sodelovanje pri upravljanju Taluma.
Presenetljiv pa je bil tudi nasprotni predlog manjšinskih delničarjev, ki so na omenjeni skupščini predlagali razrešitev drugih dveh sedanjih članov nadzornega sveta Vitoslava Turka in Franca Bezjaka ter namesto njiju imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta Ivana Gojkoviča in Branka Ogorev-ca, ki pa zaradi preglasovanja večinskih delničarjev ni bil izglasovan.
Zaradi kršenja energetskega zakona sta tovarna aluminija Talum in družba poobla-ščenka Talum B proti svojemu največjemu lastniku Elek-tru Slovenija že vložila tožbo, s katero na sodišču zahtevata, da Elesu kot delničarju prepovejo njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe Talum. Vsekakor pa se kljub menjavi vlade, ki naj bi bila Talumu nekoliko bolj naklonjena kot dosedanja, obeta še zelo zanimiv razplet kidričevske zgodbe o uspehu.
M. Ozmec
petek • 21. novembra 2008
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	S
Ptuj • Skupščina Manager kluba
Vlada bo morala aktivno poseči v krizo
Člani ptujskega Manager kluba so letošnjo skupščino, na njej so se sestali 13. novembra v Gostilni pri Ernestu, povezali še z martinovo južino. Pregledali so delo kluba v letih 2007/2008, se seznanili s poročilom nadzornega odbora, ki je pripravil poročilo o zaključnem računu kluba za leto 2007 in sprejeli program dela za obdobje 2008/2009.
Delo kluba je po oceni predsednika Mirana Senčarja potekalo zelo uspešno, čeprav bi rezultati dela lahko bili še boljši, če bi se člani množičneje udeleževali teh srečanj. Izvedli so veliko delovnih srečanj s temami, ki so jih določili na skupščini oktobra lani. Najbolje je bilo obiskano januarsko srečanje o urbanističnem pogledu na Ptuj skozi oči mestnega arhitekta, kar kaže na to, da gre za temo, ki člane zelo zanima. Tudi člani kluba opažajo, da se največ dela na področju trgovin oziroma trgovskih centrov, medtem ko se ostale dejavnosti v mestu še ne razvijajo. Pravega vzroka še niso odkrili. Opozorili pa so tudi na previsoko ceno zemljišč v industrijski coni. Ptuj še čaka oživitev mestnega jedra, pri čemer želijo ptujski gospodarstveniki in drugi nosilci razvoja aktivno sodelovati. Vse kaže, da bodo kmalu minili trendi velikih trgovskih centrov, kar je v zahodni Evropi že več kot očitno, znova prihajajo v modo specialistične trgovine. Trgovski centri bodo seveda še ostali za tedenske in mesečne nakupe, prebivalci mesta pa bodo znova kupovali v manjših specializiranih trgovinah, kjer se jim prodajalci
lahko tudi bolj posvetijo. Sen-čar upa, da bo kmalu tako tudi na Ptuju. Potrebna bo tudi razširitev industrijske cone, pa še kakšen podjetniški inkubator, v katerem bi se naselila manjša podjetja, podobno kot v Celju. Na enem od delovnih srečanj jih je ptujski župan dr. Štefan Čelan podrobneje seznanil z investicijskimi načrti MO Ptuj
v letošnjem in prihodnjih letih. Decembra načrtujejo ponovno srečanje z njim na temo nekaterih aktualnih vprašanj. Raziskave in razvoj pa so področje, ki mu pri svojem delu dajejo največji poudarek, saj brez tega ni napredka. Gre pa tudi za področje, ki je povezano tudi z davčnimi olajšavami. Nekatera srečanja, ki so jih
prav tako načrtovali, pa prenašajo v novo obdobje. Člani Manager kluba Ptuj pa so se udeleževali tudi drugih zanimivih predavanj in srečanj, ki so jih organizirali v podjetjih, institucijah in drugih okoljih. Prav tako pa tudi srečanj, ki so jih pripravili v drugih podobnih klubih. Udeležili pa so se tudi srečanja z vlado Republi-
Foto: Črtomir Goznik
S skupščine Manager kluba Ptuj, ki je bila 13. novembra v Gostilni pri Ernestu. Med udeleženci je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
ke Slovenije, ki je lani novembra obiskala Ptuj z okolico. MO Ptuj pa jih je povabila tudi na srečanje z madžarskimi gospodarstveniki. Sodelovali so tudi na predvolilnih javnih tribunah, ki jih je organizirala SD. Ne glede na to pa Manager klub ostaja nepolitična organizacija. Pričakujejo, da bodo dobro sodelovali tudi z novo vlado, tako kot so z zdajšnjo, vladni ljudje in ministri so jih obiskali, imeli posluh za njihove težave. Zato ne vidijo nobenega problema, da tako ne bi bilo tudi v bodoče.
Ob delovnih srečanjih pa organizirajo tudi družabne dogodke za polnjenje baterij. Že tradicionalno je postalo kolesarjenje v neznano. Tradicionalno pa postaja tudi srečanje Od soda do soda v ptujski kleti. Prepričani so, da je poznavanje vin stvar splošne izobrazbe, ne samo menedžerjev.
Finančna ingospodarskakri-za pa sta prvi temi, ki ju bodo obravnavali že takoj v začetku leta 2009. V goste bodo povabili izkušenega ekonomista in bankirja. Predvsem jih zanimajo možni izhodi in manifestacije krize. Podjetja se bodo morala pripraviti na poslovanje v kriznih razmerah. Prva bo na udaru avtomobilska in-
dustrija, s katero je povezanih mnogo slovenskih podjetij, pa tudi ptujskih. Nemčija je že objavila recesijo, posledice v Sloveniji se že čutijo. Miran Senčar pravi, da bo država morala poskrbeti za to, da bodo imele banke dovolj denarja, da ga bodo lahko posodile podjetjem. Lahko pa pričakujemo, da bodo garancije za te kredite bistveno dražje.
V letu 2009 bodo poskušali realizirati tudi sklep o tesnejšem povezovanju z mestnim svetom, če se bodo želeli aktivneje vključiti v snovanje politike na Ptuju in širše. Na enem od delovnih srečanj v letu 2009 se bodo pogovarjali tudi o poslovnem protokolu, modnem stilu in oblačenju menedžer-jev. Pod lupo bodo vzeli tudi sodobne sisteme nagrajevanja v podjetjih in udeležbo zaposlenih v dobičku. Podrobneje pa se želijo seznaniti tudi s pristojnostmi in odgovornostmi članov nadzornih svetov. Ena do prihodnjih tem pa bo zagotovo tudi komuniciranje med menedžerji in zaposlenimi, ki je eno od ključnih dejavnosti na poti do uspeha kateregakoli sistema.
MG

Skrbimo za
bivanje
30°/o gotovinski popust za keramiko opuščenih programov ]Q°]o gotovinski popust za keramiko iz zaloge 10°!o gotovinski popust na izdelke iz uVoza
Kopalniški blok Keramla 60 (brez pipe) -brez popusta
Kopalniško pohištvo — Keramia.
MCKd.o.o.
Nova vas pri Markovcih 103, 2281 Markovci Obrtna cona Novi Jork Telefon 02 754 00 90 email: mck.trgovina@siol.net
tuš kabine Top pro new, masažne tuš kabine SB 95, tuš kabine Top pro new
lesene WC-deske
in kopalniška držala serij Soft in Zen.
sanitarna keramika Roca in Jika,
M [ 37,04
[ 78,05
Keramična ploščica DEKOR FANTASY 30x41,6
Keramična ploščica 20x30: Aroa Arena
Praznični gotovinski popusti veljajo od 21. novembra do 31. decembra 2008
Ptuj • Sodelovanje z Varaždinom na področju zaščite in reševanja
Skupno v primeru nesreč z nevarnimi snovmi
Na pobudo ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje je bil v sredo, 19. novembra, v gasilskem domu v Ptuju delovni posvet, na katerem so skupaj s predstavniki služb za zaščito in reševanje iz varaždinske županije analizirali vire ogrožanja okolja v Podravju ter možnosti za skupno ukrepanje in odpravo posledic v primeru nesreč z nevarnimi snovmi.
Kot je pojasnil Jože Kor-ban, vodja ptujske izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (UR-SZR), je bil posvet v Ptuju nadaljevanje podobnega posveta, ki je bil 3. aprila letos v Varaždinu, na katerem so predstavniki obeh obmejnih občin analizirali možnosti čezmejnega sodelovanja na področju zaščite in reševanja ter opozorili na vse možne onesnaževalce oziroma vire nesreč z nevarnimi snovmi na območju varaždinske žu-panije. Omenjeno sodelovanje sodi tudi v okvir sporazuma med vladama Slovenije in Hrvaške o medsebojnem sodelovanju v zaščiti naravnih in civilizacijskih nesreč ter mednarodne konvencije o čezmejnih vplivih industrijskih nesreč. Udeleženci posveta v Ptuju so se osredotočili predvsem na možne vire onesnaženja reke Drave in njenih pritokov, kar bi lahko povzročilo negativne posledice tudi na hrvaškem delu Drave.
Svetovalec Dragan Murko iz ptujske izpostave UR-SZR je predstavil postopek ukrepanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi na območju podravske regije oziroma 19 občin iz upravnih enot Ptuj in Ormož. Med drugim smo slišali, da je v podravski regiji dejavnost povezana z nevarnimi snovmi predvsem na območju občin Markovci,
Kidričevo, Majšperk, Ormož ter Ptuj. V največ primerih gre za vnetljive tekočine, jedke snovi in pline, ki jih potrebujejo podjetja v svojem delovnem procesu. Zato so to tudi potencialna mesta za morebitne pojave nesreč z nevarnimi snovmi. Posledice takih nesreč se lahko zaradi razlitja, razsutja ali eksplozije nevarne snovi kažejo kot onesnaženo vozišče, onesnažena okolica ali ozračje, kot poškodbe ljudi in strojev, obolenja, požari ob eksploziji, pa tudi kot onesnaženje vodotokov. V vseh takih primerih je pomembno hitro obveščanje in ukrepanje sil za zaščito in reševanje, v primeru onesnaženja vodotokov pa je pomembno tudi obveščanje krajev ob spodnjem toku nekega vodotoka, preden onesnažena voda priteče do njih. To je posebej pomembno ob nesreči oziroma hujšem onesnaženju reke Drave, ki teče proti Hrvaški, saj lahko s pravočasnim obveščanjem preprečimo negativne posledice v krajih ob toku navzdol. V primeru nesreče je za ukrepanje in reševanje določena gasilska enota PGD Ptuj, ki je za to primerno opremljena, izobražena in usposobljena, saj premore ustrezna plovila, zaščitne pregrade, mreže ipd.
Svetovalka Mirjana Fe-sel, ki vodi službo za varstvo voda v Vodnogospodarskem
podjetju Drava Ptuj, je predstavila nekaj značilnosti porečja Drave in njenih pritokov ter predvsem ogroženost v primeru nesreč z nevarnimi snovmi oziroma onesnaženja vodotokov. Predstavila je tudi nekatere interventne ukrepe v takih primerili, ki jih na celinskih vodah izvajajo gasilska društva. Koncesijo za izvajanje vseh podukrepov v primeru nesreč z nevarnimi snovmi ima VGP Drava Ptuj, ki je zadolžena tudi za sanacijo stanja ob vodotokih. Na območju Slovenije se je lani pripetilo 440 nesreč z okolju nevarnimi snovmi, med njimi okoli 80 primerov onesnaženja vodotokov, od tega 28 primerov na širšem območju Ptuja. Žal se poleg nesreč pojavljajo tudi namerna onesnaženja voda, kot je bilo lani onesnaženje ribnika v Ljudskem vrtu s prahom za gašenje.
Na nujnost ohranjanja narave v Podravju in na ogroženost območij v Sloveniji z vidika nesreč z nevarnimi snovmi je opozoril Andrej Grmovšek z Zavoda za varstvo narave v Ljubljani. Ob tem je izpostavil območje Natura 2000, ki je evropsko pomembno območje zaščite narave, ker je bistveno za ohranitev evropsko pomembnih vrst in habitatov. Slovenija je po velikosti območij Natura najbogatejša država v Evropski uniji, saj zajema kar 45
Foto: M. Ozmec
Na posvetu v Ptuju so iz varaždinske županije sodelovali (z desne) vodja uprave za zaščito in reševanje Zdravko Vrbanič, inšpektorica za okolje in prostor Miljenka Kliček ter Andjelko Stričak in Zoran Happ.
odstotkov vsega ozemlja Slovenije. Ogroženost v primeru razlitja nevarne snovi ali druge nesreče z nevarno snovjo bi na območju spodnje Drave poleg okoliških prebivalcev s tega območja lahko ogrozila tudi 38 vrst ogroženih in vse redkejših ptic, 11 drugih živalskih vrst ter 8 vrst habita-tnih tipov, oziroma vso favno in floro na tem izredno občutljivem prodnatem območju.
Eno najhujših letošnjih nesreč z nevarno snovjo na območju Podravja, velik požar
odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, v katerem je zgorelo okoli 1800 ton gume, kar je povzročilo ogromen oblak črnega sajastega dima, ki se je vlekel tudi na Hrvaško, je predstavil Janez Li-ponik, ki je tedaj kot poveljnik gasilskih enot podravske regije vodil gašenje. Ob tem so gostje iz Varaždina Ptujča-nom pojasnili, da imajo tudi oni veliko odlagališče gum in obrat za predelavo gum na obrobju Varaždina, ki že več let varno obratuje in na
okolici ne pušča negativnih vplivov.
V drugem delu so si pripadniki služb za zaščito in reševanje iz podravske in varaž-dinske regije ogledali delovanje centralne čistilne naprave Maribor, ki je ena najsodobnejših in najbolje delujočih v Sloveniji. Po zagotovilih udeležencev posveta naj bi se sodelovanje na področju zaščite in reševanja med ptujsko in širšo podravsko regijo ter varaždinsko županijo še nadaljevalo in krepilo.
M. Ozmec
Slovenija • Podražitev »prestavljena« v naslednje leto
Oskrbnine zaenkrat ostajajo enake
Precej skrito pred očmi javnosti je v drugi polovici oktobra Skupnost socialnih zavodov Slovenije, kamor je vključen tudi Dom upokojencev Ptuj z enoto v Muretincih, na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) naslovila zahtevo za 9-odstotno zvišanje cen v domovih za starejše.
Cena oskrbnine v domovih upokojencev novembra ostaja še na ravni prejšnjih mesecev; podražitev pa je pričakovati že decembra oz. pri januarskih plačilih.
Izvajalci institucionalnega varstva starejših so sicer letos cene svojih storitev uskladili že trikrat; prvič prvega februarja v povprečju za okrog 3,6 odstotka, drugič prvega marca (zaradi uskladitve s spremenjeno izhodiščno plačo) za okrog 1,5 odstotka in tretjič prvega avgusta za približno 3 odstotke (zaradi novega sistema plač v javnem sektorju).
„Na podlagi podatkov, ki so nam jih izvajalci posredovali v oktobru, smo ugotovili, da so bili dejanski stroški dela zaradi novega plačnega sistema višji, kot je bilo upoštevano ob dvigu cen 1. 8. 2008. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 23. oktobra letos posredovalo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije predlog za dodatno uskladitev cen na račun višjih stroškov dela s 1. 11. 2008. Predlog ministrstva je temeljil na podatkih domov, iz katerih je izhajalo
10-odstotno povišanje mase sredstev za plače avgusta 2008 v primerjavi z maso plač julija 2008 zaradi novega plačnega sistema. Posredovani predlog ministrstva bi pomenil dvig cen v povprečju za okrog 2,3 odstotka, pri čemer bi uporabniki novo, višjo ceno prvič plačali šele januarja 2009 ob plačilu računa za december. Razliko v višjih stroških dela zaradi novega plačnega sistema bi namreč za čas od prvega avgusta do prvega novembra letos kril proračun RS iz sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij," so svoje stališče pojasnili na MDDS.
Skupnost pa se z navedenim predlogom ministrstva ni strinjala in je želela uveljaviti povišanje cen oskrbe za okrog 9 odstotkov v domovih za starejše in za 9,5 odstotka v posebnih socialnovarstve-nih zavodih.
Po pogajanjih sta očitno tako pristojno ministrstvo
kot Skupnost zaenkrat našla kompromis; stroške dviga plač, ki so posledica prehoda v nov plačni sistem, bodo zaenkrat krili iz virov, ki jih je za ta namen zagotovila Vlada RS s posebnim sklepom v začetku septembra letos. MDD-SZ je tako z izvajalskimi organizacijami sklenilo pogodbo o poračunu sredstev za plače za obdobje maj-julij, k tej pogodbi pa bo sklenjen aneks, s katerim bodo poračunana sredstva za obdobje od avgusta do novembra. Povprečen dvig sredstev za plače v socialnih zavodih od začetka letošnjega leta znaša sicer 14 odstotkov. Ministrstvo je s tem zagotovilo, da se cene za uporabnike v navedenem obdobju ne bodo spreminjale, sredstva pa bodo domovom nakazana še v tem mesecu, so še sporočili z ministrstva.
Kakšna bo cena oskrbnin v naslednjem letu, pa ostaja odprto vprašanje.
Foto: SM
Podravje • Regijski štab Civilne zaščite o letošnjih neurjih
Letošnje poletje bodo še dolgo pomnili
Člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje so na seji v sredo, 12. novembra, podrobneje analizirali posledice letošnjih neurij s točo ter velikega požara odpadnih gum v Lovrencu, dogovorili pa so se tudi o regijskem preverjanju ekip prve pomoči.
Kot je pojasnil Dragomir Murko, strokovni sodelavec ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS, je v letošnjem letu na območju Podravja divjalo kar 13 različnih neurij, v glavnem s hudim vetrom ali točo. Na podlagi predhodne ocene posledic na terenu so od Republiške uprave za zaščito in reševanje RS v ptujsko izpostavo prejeli 4 sklepe o ocenjevanju škode. Med najbolj uničujočimi pa so bila predvsem neurja, ki so pustošila 13. in 14. julija ter 15. avgusta.
V prvem poletnem neurju 13. in 14. julija je v hudem neurju z močnim vetrom in točo na območju Slovenije škodo prijavilo 4.231 oškodovancev iz 48 občin, skupna škoda je bila ocenjena na 21.827.2025 evrov, od tega je dobrih 7 milijonov na kmetijskih zemljiščih, na porušenih in poškodovanih stavbah blizu 10,5 milijona evrov, na gradbenih objektih, oziroma lokalnih in gozdnih cestah pa dobrih 4,3 milijona evrov.
Na območju Spodnjega Podravja pa je v tem neurju škodo na stvareh utrpelo šest občin, in sicer Cirkulane, Videm, Ormož, Zavrč, Gorišni-ca in Žetale. V kmetijski proizvodnji pa je to neurje povzročilo škodo na skupaj 1180 hektarih kmetijskih površin v osmih občinah, in sicer na 17 ha v MO Ptuj, na 150 ha v občini Cirkulane, na 75 ha v občini Središče ob Dravi, na 162 hektarih v občini Videm, na 613 ha v občini Ormož, na 88 ha v občini Zavrč, na 6 ha v občini Gorišnica ter na 69 ha v občini Žetale.
Skupna ocena vse škode po julijskem neurju je na območju Podravja ocenjena na 534.893 evrov, od tega je za dobrih 22.238 evrov škode
na objektih in veliko več, kar 512.654 na cestni infrastrukturi. Od skupnih 219 vlog za oceno škode po tem neurju so jih v Podravju največ - 124 -prejeli iz občine Ormož, kjer je škoda ocenjena na 136.597 evrov, iz občine Videm so prejeli le 16 vlog, škoda pa je ocenjena na 232.605 evrov. Iz občine Cirkulane so prejeli
13	vlog, škoda je ocenjena na 22.298 evrov, iz občine Gori-šnica je bilo 7 vlog, škoda je ocenjena na 62.740 evrov, iz občine Zavrč 45 vlog, škoda je ocenjena na 62.979 evrov, iz občine Žetale pa so prejeli
14	vlog, medtem ko je škoda ocenjena na 47.671 evrov.
V drugem poletnem neurju 15. in 16. avgusta, z izredno veliko točo, ki je bila ponekod velika kot breskev, pa je bilo najhuje prizadeto območje jugovzhodne in vzhodne Slovenije, zlasti Po-dravje, Kozjansko ter del Slovenskih goric in Pomurja. Zaradi uničenih ostrešij so bila 16. avgusta zaradi pomoči pri pokrivanju stanovanjskih in drugih objektov na območju Majšperka, Kidričevega, Haj-dine, širšega območja Ptuja, Destrnika in tega dela Slovenskih goric aktivirana vsa gasilska društva v podravski regiji.
Poveljnik civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj je takoj določil, da je intervencijo vodil regijski poveljnik gasilskih enot Janez Lipo-nik, operativno sestavo regijskega štaba CZ pa Dragomir Murko. V ožjem štabu intervencije v prostorih gasilskega doma Ptuj, od koder so koordinirali vse aktivnosti gasilskih enot oziroma nu-denja pomoči na terenu, pa so sodelovali še Branko Lah, Branko Skok, Zvonko Glažar, Marjan Meglič, Miran Mulec ter Martina Petek Puklavec.
Foto: M. Ozmec
Ogromno materialno in nepredvidljivo ekološko škodo je povzročil tudi velik avgustovski požar odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju.
Poleg Mirana Bogataja so si najbolj ogrožena območja v Ptuju in okolici ogledali tudi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša ter ministri Janez Podobnik, Karel Erjavec in Andrej Bajuk.
Med težavami, ki so se pojavile ob tem neurju, je Drago Murko izpostavil izredno veliko število klicev na številko 112, pogrešali so objavo telefonskih številk posameznih občin, gasilci so imeli tehnične težave pri pokrivanju poškodovanih streh, saj za to delo niso bili ustrezno opremljeni, nekaj težav je bilo tudi pri dobavi plastičnih folij za prekrivanje streh, pogrešali pa so tudi tesnejše sodelovanje policije. Skupno škodo na stvareh je 15. in 16. avgusta utrpelo 22.586 oškodovancev iz 61 slovenskih občin.
Skupna neposredna škoda
G. Radgona • Priprave na sejem MEGRA 2009
Gradbeni sejem že sedaj vabi
Organizator sejemskih prireditev v Gornji Radgoni Pomurski sejem je že razgrnil zasnovo prvega sejma prihajajočega leta 2009 - 22. sejma gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA, ki bo v času od 31. marca do 4. aprila.
na kmetijskih zemljiščih in gozdovih je ocenjena na okoli 2 milijona evrov, na porušenih in poškodovanih stavbah na 52,7 milijona evrov, medtem ko je na lokalnih in drugih cestah škode za okoli 2,8 milijona evrov. Skupno škodo na stvareh je 15. in 16. avgusta utrpelo 22.586 oškodovancev iz 61 slovenskih občin.
Med 16 občinami na območju izpostave Uprave za zaščito in reševanje Ptuj je bila kmetijska proizvodnja najhuje prizadeta na območju MO Ptuj ter občin Dornava in Destrnik, kjer je bila škoda ocenjena do 100 %. Na podlagi 13.747 sprejetih vlog za oceno škode je bila skupna škoda (brez škode v kmetijski proizvodnji) ocenjena na 38.999.775 evrov, od tega velika večina ali 38.404.744 evrov na stanovanjskih objektih in 595.030 evrov na cestni infrastrukturi. V občini Destrnik je bilo največ ocenjene škode za 6,2 milijona. V drugih občinah pa: Dornava za 1,1 milijona, Go-
rišnica dobrih 25.000 evrov, Hajdina 3,4 milijona evrov, Juršinci 1,5 milijona, Kidričevo 4,6 milijona, Majšperk 1,2 milijona, Markovci le za 7.800 evrov, Ormož okoli 12.000 evrov, MO Ptuj okoli 17.100 evrov, Sveti Andraž 667.125 evrov, Sveti Tomaž 626.400 evrov, Trnovska vas 1,8 milijona evrov, Videm 370.844 evrov in v občini Žetale za 39.371 evrov.
Med 10.746 poškodovanimi stanovanjski objekti jih je bilo največ, kar 6044, na območju MO Ptuj, na območju občine Destrnik 882, v občini Kidričevo 875, v občini Hajdina 751, v občini Juršinci 572, občini Majšperk 426, v občini Trnovska vas pa 339 stanovanjskih objektov. Poleg tega je bilo poškodovanih tudi 2.691 kmetijskih objektov, 4451 drugih stavb ter 108 lokalnih cest.
Pri odpravi posledic avgustovskega neurja in zaščiti objektov je sodelovalo okoli 2.800 gasilcev s 320 vozili iz celotne Slovenije, ministrstvo za obrambo, oziroma Uprava
za zaščito in reševanje RS, pa je za pokritje stroškov operativnega delovanja gasilskih in drugih reševalnih služb, pokritje stroškov nabave nujnih količin pokrivnih materialov in drugih potrošnih sredstev iz proračunskih rezerv prerazporedilo 400.000 evrov.
Sicer pa bodo v ptujski izpostavi Uprave za zaščito in reševanje letošnje poletje, predvsem julij in avgust, še dolgo pomnili, saj so doživljali dobesedno obsedno stanje. Poleg obilice dela s popisom in oddajo obrazcev po julijskem neurju in drugem velikem požaru odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, ki je bil 16. julija, zanj pa so zagotavljali požarno stražo, so imeli izredno veliko dela tudi s popisom škode in oddajo obrazcev po neurju 15. in 16. avgusta, poleg tega pa še kup drugih obveznosti in dela s posameznimi oškodovanci, občinami in referenti, pa tudi v zvezi z volitvami.
M. Ozmec
Tudi tokrat se bodo predstavljala pomembna gradbena podjetja in zasebniki gradbene obrtne dejavnosti, seveda s pripadajočimi dejavniki, ki sodijo v gradbeno stroko: elementi za gradbeništvo, gradbenimi materiali in izolacijami, gradbeno in komunalno mehanizacijo, opremo in orodjem, urejanjem okolja, stavbnim pohištvom, planiranjem in projektiranjem ter transportnimi sredstvi. Poleg slovenskih predstavnikov so že najavljena številna podjetja in posamezniki iz tujine.
Poseben poudarek bo namenjen nizkoenergijski in pasivni gradnji, upravljanju okolja, lesu
v gradbeništvu ter predstavitvi nepremičninskega trga, cestni gradnji in izgradnji železniške infrastrukture. Bolj kot doslej bo poudarjeno področje logistike. V sklopu sejma bo sekcija kleparjev in krovcev pri obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije izvedla deseto tekmovanje mladih kleparjev in krovcev.
Novost sejma MEGRA 2009 bo strokovna razstava energetsko varčne hiše. V njenem okviru bodo različni ponudniki predstavili strukturo in presek hiše, prikazana pa bo tudi celostna ureditev okolice, ki pripada določenemu objektu. Novost bodo predstavljali ma-
teriali, ki bodo zaradi velikih klimatskih sprememb zagotovo v uporabi že zelo kmalu. Tudi tokrat bo posebna pozornost namenjena upravljanju okolja. Predstavila se bodo komunalna vozila s čistilnimi napravami in sistemi. Zanimivo se bo seznaniti, kako predelati, obdelati in deponirati gradbene odpadke. Ob bogatem spremljevalnem programu, kjer bodo prevladovali strokovni posveti, bodo predstavljene tudi oblike poklicnega, srednjega in univerzitetnega izobraževanja v gradbeništvu.
NŠ
Foto: M. Ozmec
V avgustovskem neurju je bilo na območju Uprave za zaščito reševanje Ptuj poškodovanih 10.746 stanovanjskih objektov, največ streh.
Ormož • 20. redna seja občinskega sveta
Občanom podražitve, podjetju ugodnosti?
Posebnost 20. redne seje občinskega sveta Ormož je bila, da je potekala v dveh delih: prvi del minuli petek, ko so sejo ob 17.30 zaradi slavnostne akademije Gimnazije Ormož prekinili, nadaljevanje pa v ponedeljek.
Med pobudami, predlogi in vprašanji svetnikov Stanko Podgorelec ni mogel mimo izjav, da je bilo zbiranje podpisov peticije gostilniško in le del predvolilne aktivnosti. Bil je mnenja, da so take izjave žalitev za 2200 ljudi, ki so peticijo podpisali, na nek način pa je spodbujal tudi župana, da se pridruži podpisnikom. Alojz Sok je povedal, da peticije ne misli podpisati, ker so vsi župani, ki se jih tiče usoda ceste Ormož-Hajdina, napisali skupno pismo, v katerem zahtevajo uresničitev južne variante in je mnenja, da je to vredno vsaj toliko kot peticija.
Martin Hebar pa je predlagal, da se v Mestni grabi naredi igrišče na mivki dovolj velikih dimenzij, da se lahko na njem poleg odbojke igrata tudi rokomet in nogomet.
Osrednja točka seje je bil predlog proračuna Občine Ormož za leto 2009, za katerega so svetniki menili, da je dobra podlaga za nadaljnjo razpravo. Predlog prihodkov znaša 13.414.829 evrov, predlagani odhodki pa 14.144.348 evrov. Načrtuje se zadolževanje v višini 500.000 evrov. Večji očitek proračunu je izrekel Zlatan Fafulic, ki je mnenja, da Občina Ormož nima razvojne vizije in je zato vsak proračun celota zase, ne pa da bi vsako leto nadgrajevali in sledili določeni rdeči niti. Župana je tudi vprašal, od kod taka bojazen do nove vlade in skrbi, da se bodo sedaj kje pipe zaprle. Sam bi očitno zaprl pipo Javni razvojni agenciji, za katero ne ve, kaj počne, da porabi letno 55.000 evrov, kar je dve tretjini sredstev, ki jih je letno potreboval Muzej Ormož. Mag. Burgar je prav tako pogrešal celostno vizijo proračuna in njegovo vsakoletno aktualizacijo znotraj okolja in države. Podal pa je tudi pisni predlog za spremembe glede povečanja materialnih stroškov v šolah. Slavko Kosi je bil mnenja, da se že tretje leto
ponavlja ista farsa. Povedal je, da preko 40 % investicij temelji na državnih transferjih. Neprimerno se mu zdi, da v času recesije proračun ponovno temelji le na gradnji cest, pa še to v precej manjšem obsegu, kot jih je župan pred volitvami obljubljal. Alojz Sok je na to odvrnil, da je proračun pač omejena reč in da so pri vseh investicijah potrebna lastna sredstva, če ne drugega, je potrebno zagotoviti vsaj denar za plačilo DDV.
Vrtec v povprečju dražji za 6,62 %
Svetniki pa so se ukvarjali tudi s podražitvami. Sedanje cene vrtca so nazadnje dvigali pred slabim letom dni. Trenutno veljavni cenik zagotavlja 125.670 evrov sredstev za stroške dela 75,08 zaposlenih delavcev, potrebnih za izvajanje programa. Dejanski strošek dela v mesecu oktobru pa je bil 130.358 evrov. Sredstva, ki jih zagotavlja cenik, so za 3,73 % premajhna za pokrivanje vseh stroškov. Predlagan je bil dvig cen v povprečju za 6,62 %, ki pokriva primanjkljaj ter predvideno rast sredstev za stroške dela zaposlenih v letu 2009. Svetniki so tako izglasovali, da bo s 1. 12. cena za vrtec v oddelkih do 3. leta starosti znašala 475,92, v oddelkih od 3. do 6. leta starosti 330,94 in v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta starosti 368,05 evra.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine za leto 2009 znaša 0,002732 evra, kar pomeni povišanje za 5,9 %. Vendar je do sklepa vodila precej dolga in žolčna razprava. Predstavniki opozicije v občinskem svetu so vložili celo amandma, v katerem so predlagali, da naj bo vrednost točke 0,002681 evra. Do te vsote so prišli na temelju napovedane povpreč-
Osnutek proračuna za leto 2009 sta predstavila Mirko Serod, vodja oddelka za finance, in župan občine Ormož Alojz Sok.
ne rasti cen, ki naj bi znašala 3,9 % in prav toliko se jim potem zdi tudi smiselno in upravičeno dvigniti vrednost točke. Martin Hebar je predlagatelje opozoril, da so naredili postopkovno napako, oziroma je za spremembo vsebine nekega predlaganega sklepa dovolj pripomba na seji, ni pa potrebno pripravljati amandmaja. Razprava pa se je nato vrtela okrog dohodkov naših občanov, težkih časih, ki so pred nami, in tem da menda
s to postavko občina že tako zbere za okrog 30.000 evrov premalo.
Svetniki so se posvetili tudi zimskemu bazenu in potrdili, da je bazen čez teden na voljo predvsem za plavalne tečaje šol in vrtcev, ostalim uporabnikom pa je na voljo v petek med 17. in 20. uro ter ob koncih tedna in praznikih med 14. in 20. uro. Izglasovali so tudi 5,9 % dvig cen, ki pa pokrijejo le razliko med napovedano in dejansko rastjo cen v 2008.
Mirko Šerod je pojasnil, da če bi želeli z vstopnino pokrivati dejanske stroške obratovanja, bi morali ceno dvigniti za 120 %. Tako nizka cena vstopnic (odrasli 3,30, upokojenci 2,65 in otroci 1,60 evra do dve uri kopanja) je možna le, ker občina vsako leto pokrije razliko med stroški in prihodki poslovanja. Bazen je pričel obratovati 3. 11. in bo odprt do 31. 3. 2009.
Dobrotniki do koga?
Precej prahu pa je dvignila tudi pogodba o ustanovitvi stavbne pravice z družbo Carrera Optyl za površine v približni izmeri 11340 kvadratnih metrov za gradnjo parkirišča v asfaltni izvedbi. Načrtuje se namreč asfaltirano parkirišče za okrog 450 vozil izključno za potrebe zaposlenih na Ca-rreri, ki bo zgrajeno do konca leta 2011. Stavbna pravica se ustanovi za dobo 33 let, strošek komunalnega prispevka pa nosi družba Carrera Optyl. Občini bo le-ta plačevala letno nadomestilo v višini 8.640 evrov. Župan Sok je povedal, da gre za pomoč podjetju, ki
Parkirišče pri Carreri je že nekoliko bolj urejeno, sicer v gramozni izvedbi, do leta 2011 pa naj bi bilo zanesljivo tudi asfaltirano.
zaposluje 1500 ljudi in si že lep čas prizadeva urediti problem parkiranja. V preteklih letih so zadevo nameravali rešiti tako, da je bilo zemljišče prodano Komunalnemu podjetju Ormož, ki naj bi preko koncesijske pogodbe za parkiranje zaračunavalo parkirnino, občina pa naj bi določen znesek sofinancirala. Ker naj bi pri tem šlo za zelo velike stroške za Občino, se je iskala in našla druga rešitev. Vendar ta ni bila vsem povšeči.
Predvsem Slavko Kosi je imel na pogodbo nemalo pripomb. Motila ga je predvsem dolga doba stavbne pravice (33 let), to, da je izmera le približna, nikjer ni bilo navedeno, kaj se zgodi z nepremičnino, če Carrera odide iz Ormoža, pa tudi s ceno se ni strinjal. Družba Nevia, ki je pred leti prav tako dobila stavbno pravico od občine za poslov-no-stanovanjski objekt v Podgorcih, je namreč plačevala 2,5 evra na kvadratni meter, Carrera pa naj bi plačala tako le 0,76 evra. To se na prvi pogled ne zdi velika razlika, a v 33 letih bo dogovorjeno nadomestilo zneslo 285.000 evrov, če pa bi plačevali nadomestilo v takšni višini kot Nevia, pa bi občina iz tega naslova dobila za 650.000 evrov več. Za občino je to zajeten znesek, ki bi omogočil nadaljevanje dela na vrtini, za podjetje Carrera pa je to, po mnenju Kosija, povsem zanemarljiva vsota, saj je podjetje lani v Ormožu ustvarilo okrog 5,7 milijona evrov dobička. Ni se mu zdelo prav, da občinski svet po eni strani do najvišje možne mere obremenjuje občane, za podjetje, ki je v Ormožu izključno zaradi zanj ugodnih profitnih razmerij, pa se išče izgovore. Tajnica občinskega sveta Mateja Zemljak je njegove očitke o slabi kvaliteti pripravljene pogodbe zanikala, župan pa je, pričakujoč podobne očitke, pridobil tudi drugo pravno mnenje. Viki Klemenčič Ivanuša
Benedikt • Seja občinskega sveta
Ljutomer • Nova krožišče in most
Sprejeli proračun za Bo zaključeno do roka? prihodnje leto
Po julijskem podpisu sporazuma o sofinanciranju gradnje krožišča in mostu čez reko Ščavnico pri obratu soboške Mure v Ljutomeru, bodo prva dela pričeli predvidoma prve dni meseca decembra.
Svetniki občine Benedikt so se v sredo, 12. novembra, sestali na 18. seji.
Najprej so v prvi obravnavi sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem prihodki znašajo 3,2 milijona evrov, skupni proračunski odhodki pa so planirani v višini 3,16 milijona evrov. Investicijski odhodki so predvideni v višini 1,5 milijona evrov in predstavljajo 49,62 odstotka vseh proračunskih odhodkov, predvideni pa so za nakup
osnovnih sredstev, novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, investicijsko vzdrževanje, obnove, za projektno in prostorsko dokumentacijo ter nadzor.
Svetniki so sprejeli tudi sklep financiranju političnih strank v letošnjem letu in jim namenili 1.900 evrov. Določili so še vrednost točke za odmero nadomestila za upo-
rabo stavbnih zemljišč, ki so jo povišali za 3,6 odstotka. V svet sklada za kulturne dejavnosti - območne izpostave Lenart so imenovali Metko Erjavec. Svetnikom je bila predstavljena tudi študija za izvedbo projekta energetske učinkovitosti javne razsvetljave v občini Benedikt.
Zmago Šalamun
Na javnem razpisu za izvedbo je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, ki bo naložbo, vredno poltretji milijon evrov, poskušalo uresničiti v predvidenem roku - to je do 30. junija prihodnjega leta. Sredstva za izgradnjo objekta so zagotovljena. Ministrstvo za promet bo prispevalo 1,67 milijona evrov, družba Tuš Nepremičnine pa okoli 700
tisoč evrov. Njihov interes pri sovlaganju izhaja iz dejstva, da bodo v neposredni bližini krožišča postavili nov bencinski servis. Preostali del sredstev, porabljen zlasti za projektno dokumentacijo, bo zagotovil občinski proračun.
Projekt poleg gradnje kro-žišča in mostu predvideva tudi obnovo ali celo novo zgrajeno cestišče, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter
ureditev elektroenergetskih vodov in javne razsvetljave. Načrt zajema še prestavitev prenosnega in distribucijskega plinovoda ter zaščito in prestavitev kabelsko-tele-komunikacijskega omrežja. Most bo grajen v dveh fazah, zato bo promet potekal izmenično preko polovice mostu, kar bo prav gotovo povzročalo neizogibne prometne težave z daljšimi zastoji.
Niko Šoštarič
Foto: vki
Foto: vki
Videm • Odprtje ceste v Marinji vasi
Letos asfaltirali kar 23 kilometrov
Občina Videm se letos glede na dolžino modernizacij cest na svojem območju gotovo lahko vpiše med rekorderje - modernizirali so namreč skupno kar 23 kilometrov cest. Zadnja pridobitev na cestni infrastrukturi je asfaltna prevleka na cesti Dolena-Kočice, ki so jo s krajšo slovesnostjo uradno predali namenu minuli konec tedna.
Občani KS Dolena so po dolgem čakanju dobili asfaltirano cesto v dolžini slabili šestih kilometrov od Dolene do meje z občino Žetale. Gre za izvedbo prve faze celovitega projekta modernizacije ceste med naseljem Sela in žetalskim naseljem Kočice, ki se bo nadaljevala z deli na cesti Dolena-Sela v naslednjem letu. Celoten projekt bo zahteval dobrih 700.000 evrov, občina Videm pa je za izvedbo uspešno kandidirala na razpisih za RRP, od koder bo prejela slabili 70 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Za asfaltiranje cestne povezave med središčem Dolene in Kočicami je bilo potrebnih 400.000 evrov, izvajalec del pa je bilo Cestno podjetje Ptuj. Naslednje leto se bo projekt modernizacije ceste
nadaljeval s preplastitvijo bodo na tej povezavi uredili dela omenjene ceste v smeri tudi pločnike in razsvetljavo. od Dolene do Sel, deloma pa „V naši KS Dolena je bilo v
Kot je povedal župan Jurij Borko, je najprej potrebno zagotoviti primerna zemljišča in infrastrukturo predvsem za domače zainteresirane in tudi vse zunanje, ki bi želi v to industrijsko cono vlagati. Cono so vključili tudi v spremembo prostorskega plana, za kar so konkretne predloge pri občanih zbrali že od lanskega marca. Zbiranje predlogov in pripomb so septembra zaključili in poleg 85 predlogov občanov v spremembo plana vključili tudi tri predloge občine.
Bodoča cona obsega območje med cesto, ki poteka na mejni prehod Središče ob Dravi, tamkajšnjo farmo in bencinsko črpalko. Gre za 8,5 hektarjev površin, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Zato so lani intenzivno delali
na tem, da površine odkupijo, letos pa se je ponudila še boljša možnost. „Občina je v procesu delitve zemlje agrarne skupnosti pridobila okrog 19 hektarjev zemlje. Na skladu smo zaprosili za menjavo za zemljišča, predvidena za obrtno cono, pri čemer smo ponudili za približno 25 % zemljišča več. Postopek teče in upamo, da bo v naslednjih dveh mesecih zaključen," je povedal Borko.
V proračunu za tekoče leto so imeli predvideno kupnino za zemljišče v višini 120.000 evrov, tako pa so jo nepričakovano „prihranili" in zaradi tega v rebalansu prerazporedili na druge postavke. Sprememba prostorskega plana je bila pred približno mesecem dni vložena na ministrstvo za okolje in prostor, sedaj pa
preteklih letih urejenih kar nekaj cest; med drugim smo pred dvema letoma asfaltirali tudi zelo težaven vildonski klanec, pa cesto, ki povezuje našo občino s sosednjo občino Podlehnik, zdaj smo s pridobitvijo razvojnega denarja uspeli asfaltirati tudi ta, zelo dolg odsek ceste med Doleno in Kočicami. Ob tej cesti nameravamo urediti še kakšno
avtobusno postajališče.
Ob tem lahko s ponosom povem, da smo v naši občini letos uredili, asfaltirali ali preplastili kar 23 kilometrov cest, kar je ogromno glede na prejšnja leta, ko smo povprečno modernizirali od 8 do 10 kilometrov cest. Trenutno je že v obravnavi tudi proračun za naslednje leto, ki je prav tako zelo naložbeno
naravnan, večina sredstev pa bo naslednje leto namenjenih izgradnji in poplačilu vodovodnega sistema v haloškem delu občine," je na otvoritvi kot slavnostni govornik povedal župan Friderik Bračič, ki je še omenil, da so v zadnjih dneh uspeli asfaltirati še več krajših cestnih odsekov v Dravinjskem Vrhu.
Odprtje ceste so s svojimi nastopi popestrili ljudski pevci in najmlajši plesalci folklorne skupine Rožmarin iz Dolene, blagoslovil jo je župnik s podlehniške fare, trak pa sta skupaj z županom Bračičem prerezali še najstarejša krajanka Dolene Anica Bedenik in predsednica KS Dolena Marija Belšak, ki se je vsem zaslužnim zahvalila za pridobitev.
SM
Simbolični prerez traku v znak uradnega odprtja skoraj šest kilometrov dolgega odseka ceste Dolena-Kočice v vrednosti 400.000 evrov so opravili župan Friderik Bračič, najstarejša krajanka Anica Bedenik in predsednica KS Dolena Marija Belšak.
Središče • Kmalu obrtno-industrijska cona
Počakajmo do pomladi ...
Takoj po začetku delovanja občine Središče ob Dravi so si zastavili smernice razvoja za prva štiri leta delovanja. Prav visoko na listi prioritet je bila poleg obnove šole tudi ureditev obrtno-industrijske cone. Ideja ni nova, saj je podobno željo že vsaj 10 let izražala nekdanja krajevna skupnost Središče ob Dravi, pa v takratni občini za to ni bilo posluha.
Župan Jurij Borko upa, da bo na pomlad že vse urejeno.
čakajo na soglasja. Če ne bo zapletov, na občini Središče ob Dravi predvidevajo, da bi bil lahko postopek speljan do pomladi.
„Projekt ne sme stati in čakati. V izdelavi je že projektna dokumentacija, da se na področje središke farme na pomlad pripelje vodo, kajti tu ni ustreznega vodovoda," načrtuje Borko. Sama farma sicer ne sodi v industrijsko cono, vendar je župan mnenja, da je območje treba gledati kot celoto, kot zaključen kompleks.
Naročili so tudi že idejno zasnovo za celotno industrijsko cono, da bodo imeli načrt glede razmestitve objektov in infrastrukture. Na vprašanje, ali bo občina zemljišča komunalno opremila, pa župan pravi: „Komunalno urejanje zemljišč bi za občino pomenilo dodaten strošek, ki si ga v tej fazi ne bi mogli zlahka privoščiti, čeprav svoj delež prinesejo možne kupnine, komunalni prispevki in zunanji vlagatelji. Ena možnost je, da občina parcele komunalno opremi in jih takšne proda ali pa da se z eventualnimi interesenti dogovori, da sami vložijo v komunalno opremo. Naš interes je, da zemljo oddamo po čim nižji ceni, da privabimo čim več potencialnih vlagateljev. Povpraševanja je že precej, zlasti med domačini. Konkretno pa se bo mogoče pogovarjati na pomlad."
Viki Klemenčič Ivanuša
Ob otvoritvi dolgo pričakovanega asfaltnega cestišča so zaplesali najmlajši člani FD Rožmarin iz Dolene.
Sv. Trojica • Otvoritev treh cestnih odsekov
Letos za ceste skoraj 300.000 evrov
V občini Sveta Trojica letos modernizirajo pet cestnih odsekov v skupni dolžini 2.250 metrov. Skupna vrednost modernizacije znaša 282.775 evrov.
Trije odseki so že končani in so jih svečano predali prometu v soboto, 15. novembra, ko je v Oseku potekala otvoritev in blagoslov odsekov Perko - Jelen, Žitnik - gasilski dom in Kocbek - Erjavec v
skupni dolžini 1525 metrov. Modernizacija vseh treh cestnih odsekov je občino stala dobrih 190.000 evrov.
Zbrane je pozdravil župan Darko Fras in se vsem zahvalil za pomoč pri izvedbi projek-
Vrvico so skupaj prerezali župan Darko Fras, svetnik iz Oseka Srečko Poštrak in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice Marjan Bračko.
ta. Nagovoril jih je tudi svetnik iz Oseka Srečko Poštrak, ki je izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo modernizirati te tri pomembne cestne odseke. Delo je opravilo podjetje Komunala Slovenske gorice in v imenu izvajalca se je vsem zahvalil direktor podjetja Marjan Bračko; posebej se je zahvalil krajanom za strpnost pri izvedbi del, saj je občasno zaradi gradnje prihajalo do zapor in obvozov.
Vrvico so skupaj prerezali župan Darko Fras, svetnik iz Oseka Srečko Poštrak in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice Marjan Bračko. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik p. Matej. Za kulturni program so poskrbele gasilske ljudske pevke PGD Osek. Po končani slovesnosti so se domačini in gostje zbrali na družabnem srečanju v gasilskem domu v Oseku.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: vki
Ptuj • Viktorinov večer z Lojzetom Peterletom
Veselje do življenja je osnova za zdravje
Gost Viktorinovih večerov je bil 14. novembra evropski poslanec Lojze Peterle, ki je proglašen za evropskega poslanca 2008 za varnost hrane in zdravja. Ob tej priložnosti je zapel Podlehniški sekstet. Udeležence večera, ki so napolnili refektorij minoritskega samostana na Ptuju - med njimi sta bila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je Lojzetu Peterletu izročil knjigo o Ptuju, in župan Podlehnika Marko Maučič -, sta nagovorila Peter Pribožič in p. Martin Vidovič.
Lojze Peterle je govoril predvsem kot evropski poslanec 2008 za varnost hrane in zdravja. Uvodoma je povedal, da se danes počuti boljše kot pred boleznijo. Za svojih 60 let je še kar zdrav in z veseljem živi. Veselje do življenja je osnova za zdravje. Letos je bil tudi poročevalec za evropsko strategijo za zdravje Evropske zveze v obdobju 2008-13. Kot je povedal, bo potrebno zdravje postaviti višje na politični dnevni red vseh držav, članic EZ. Splošni zdravstveni trendi so slabi. Največ ljudi v Evropi umira zaradi srčno-žilnih bolezni,
rak napreduje tako hitro, da se je bati epidemije. Ne napada samo starejših, temveč vse pogosteje tudi mlade. Pojavljajo se nekatere redke oblike, zelo hitro napreduje tudi diabetes, alergije, vse večji zdravstveni problem postaja debelost. Vsakemu tretjemu Evropejcu grozi rak. Po drugi strani pa želi biti EZ najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Če bo toliko ljudi bolnih, v tej nameri ne bo uspela.
Evropa ni več tako močna, zelo se bo morala potruditi, da bo okrepila oziroma ohranila svoj vpliv v globalnem
svetu. Od tu naprej se ne vprašujemo samo, kako delujejo posamezni zdravstveni sistemi v državah članicah EZ, ampak tudi o tem, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje, zato je v evropski zdravstveni strategiji dan najmočnejši poudarek prav preprečevanju bolezni oziroma preventivi. Potrebno bo spremeniti način življenja, na to pa lahko vplivamo sami, ni potrebno klicati predsednika vlade, zdravnika ali koga drugega.
V tem trenutku se kar 40 odstotkov denarja, namenjenega za zdravstvo, porabi za
Foto: Črtomir Goznik
Na tokratnem Viktorinovem večeru je zapel Podlehniški sekstet.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Peter Pribožič, Lojze Peterle, p. Martin Vidovič in Božena Čačkovič
Ptuj • Osemdeset let Lizike Lacko
»zdravljenje« oziroma sanacijo posledic nezdravega načina življenja. Odgovornost za lastno zdravje bo vse večja, z obdobjem krize pa se bo le še povečevala, ker bo tudi za zdravstveno blagajno bistveno manj denarja. Vsi skupaj bomo morali spoznati, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, je prepričan Lojze Peterle. V krizi bo na udaru tudi naše zdravje, zato je skrajni čas, da začnemo ukrepati sami in se odločimo za zdrav način življenja. Kriza bo pripeljala do tega, da bomo pričeli ponovno obdelovati marsikateri kos zemlje,
še vedno polna življenja
Četrtega novembra je v krogu domačih in številnih prijateljev 80. rojstni dan praznovala Lizika Lacko. Upokojila se je leta 1990 pri 38 letih delovne dobe, potem ko je zadnjih 25 let delala kot predsednica oziroma sekretarka Občinske zveze prijateljev mladine Ptuj.
Ob jubileju so ji roko stisnili in zaželeli vse najlepše številni ljudje. V teh trenutkih so oživeli številni spomini, lepi in manj lepi.
Najtežje trenutke je jubi-lantka preživela v času med
II. svetovno vojno, ko je bil na zverinski način ubit njen oče, narodni heroj Jože Lacko, sama pa je preživela tri leta v različnih taboriščih. To pa so dogodki, ki se v človeškem srcu trajno zapišejo, ni
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega novembra je Lizika Lacko praznovala 80. rojstni dan.
jih mogoče pozabiti, čeprav se bolečina z leti zmanjša. Po II. svetovni vojni je delila usodo številnih mladih, ki so se z velikim navdušenjem lotili obnove porušene domovine. Tako se je leta 1949 udeležila mladinske delovne akcije v Beogradu, kjer so gradili in obnavljali skupščinsko stavbo. Vpisala se je tudi med udarnike. V zgodnjih petdesetih letih je bila aktivna ja-halka v Turnišču, kot članica jahalnega kluba Drava Ptuj je prinesla številne pokale in priznanja za osvojena najvišja mesta v preskakovanju ovir in galopskih dirkah. Ljubezen do konjev je prinesla od doma. Ptuj je s tem, ko je prenehal delovati jahalni klub, veliko izgubil, s tem pa tudi samo Turnišče.
Po končani kmetijski šoli
je nekaj časa delala na kmetijskem posestvu v Dornavi, zatem pa je devet let poučevali na kmetijski šoli v Turnišču, dokler se ni zaposlila na Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj. Ves čas delovne dobe je aktivno delovala tudi na družbenopolitičnem področju. Devet let je vodila Aktiv žensk pri OK SZDL Ptuj. To je bil čas, ko so se odpirali številni družbeni problemi. Bila pa je tudi tretja ženska na Ptuju, ki je uspešno opravila vozniški izpit.
Politika ji je še vedno blizu. Budno spremlja vsa dogajanja na tem področju. Kot upokojenka živi polno življenje, nikoli ji ni dolgčas, vedno je v gibanju. Želi si, da bi ji zdravje še dolgo dobro služilo in da bi bilo življenje še naprej lepo, polno drobnih radosti.
MG
ki je v tem trenutku še neobdelan, porabnika pa bo našel tudi marsikateri sadež, ki ga danes nihče ne pobere.
Zdravje - sestavni del vseh politik
Na veliko stvari je potrebno misliti, ko gre za naše zdravje, poudarja Peterle. Ni vse v gibanju in hrani, veliko je potrebno postoriti tudi v notranjosti človeka. Jeza, bojazen, tesnoba ... - vse to so dejavniki, ki slabo vplivajo na zdravje človeka. Obstaja pa bojazen, da bo to krizo izkoristil del industrije, ki bo poskušal na hitro uveljaviti genetsko spremenjeno hrano. Nova kmetijska politika mora gledati skozi zdravje ljudje, skozi to bo pridobilo na pomenu tudi podeželje. Zdravje se bo moralo znajti v vseh politikah, moralo bo postati njen sestavni del.
Lojze Peterle je v Evropski zvezi dal tudi pobudo za ustanovitev skupine za boj proti raku, ki je doslej obiskala že veliko držav. Povsod si želijo, da bi prebudili tudi politično zavest, da bi zdravje pridobilo na pomenu, s tem pa tudi številne aktivnosti, ki vodijo do zdravja.
»Dokler smo zdravi, lahko še vse naredimo. Ko si bolan, začneš poslušati zadeve, ki jih prej nisi. Tudi ni prav, da ljudje bolezen vzamejo za Božjo voljo«, še posebej poudarja
Lojze Peterle, ki se počuti bolje, ker manj je. Prepričan je, da lahko vsak človek za zdravje veliko naredi, če le želi. V Evropski zvezi bo kmalu pričela veljati tudi direktiva o čezmejni zdravstveni oskrbi, kar pomeni, da se bo vsak lahko odločil za zdravljenje v tujini, domača zavarovalnica pa bo to pokrila v višini cene, ki velja za zdravljenje doma. Mobilnost pacientov je prinesla tudi mobilnost znanja. To bo za paciente samo dobro, pravi Peterle.
Do zdravja vodi tudi notranje čiščenje; če kuhaš zamero do nekoga, to ustvarja samo napetost, ki se na koncu re-zultira v bolezni. Zamera je ena ključnih zadev pri raku. Človek potrebuje svojo izkušnjo. Tako je tudi pri postu; Lojze Peterle se posti 70 dni na leto. Prepričan je, da bi vsi morali narediti vsaj enotedenski post na leto, da bi spoznali pozitivne učinke, ki jih prinaša. Tako se občutek lakote po petem dnevu zmanjšuje, ne pa povečuje, kot meni večina. Post jemlje kot del življenjskega sloga, ki ima pozitiven vpliv na duha in telo.
Preventiva je bistvo vsega, je prepričan tudi ptujski očesni zdravnik Josip Čakovič, ki se je ob nekaterih drugih vključil v razpravo. Če jo bomo uspeli uveljaviti, bo tudi zdravstvo lahko stopilo na višjo raven.
MG
Popravek in opravičilo
V torkovi številki Štajerskega tednika smo v sestavku z naslovom Javne službe - element socialne države v podnapisu pod fotografijo napačno zapisali priimek prof. dr. Verice Trstenjak. Pravilno bi se podnapis moral glasiti: Avtorja knjige Boštjan Ferk in mag. Petra Ferk v družbi prof. dr. Verice Trstenjak.
Za napako se bralcem in dr. Trstenjakovi opravičujemo.
Uredništvo
Dornava • VDC spet za Unicefovo akcijo
Boste posvojili punčko iz cunj?
Tako sprašujejo zvedave oči mladih ustvarjalk, varovank Varstveno-delovnega centra (VDC) v Dor-navi, ki so se letos že drugo leto zapored vključile v Unicefov projekt izdelovanja punčk iz cunj, namenjenih posvojitvi in s tem pomoči otrokom iz Afrike.
Lani so dekleta izdelala 15 punčk in prav vse so bile posvojene v treh dneh! Kot je povedala vodja projekta Polona Berlak, so bili posvojitelji iz vseh koncev Slovenije, dekleta pa so bila nad uspehom posvojitev zelo vesela, saj jim ogromno pomeni, da niso le one tiste, ki potrebujejo pomoč, ampak lahko tudi same komu pomagajo.
Letos so svoje punčke iz cunj začele izdelovati sredi novembra, delo pa bodo zaključile do konca meseca. Kot je povedala inštruktori-ca Angela Koren, bodo izdelale skupno vsaj 17 punčk, projekt izdelave Unicefovih punčk pa naj bi v VDC postal vsakoletna tradicija: „Letos smo medse v delavnico povabile posebno gostjo, Erno Korošec iz Zg. Leskovca, ki se ukvarja s predelavo ovčje volne. Pokazala nam je, kako se do volne sploh pride, kako se tke, prede in plete. Dekleta so bila presenečena in navdušena, ugotovila so, da vse to ni niti malo lahko in da so včasih matere in gospodinje morale res trdo delati. Gospa Erna je izdelala tudi posebno punčko iz cunj iz naravnih ovčjih materialov oziroma jo je oblekla
vanje, kar je nekaj novega."
Sicer pa se je 11 deklet in en fant, ki te dni pridno izdelujejo punčke iz cunj, pred začetkom dela najprej seznanilo z
življenjem otrok v nekaterih afriških državah. „Spoznavanje življenja tamkajšnjih otrok, njihove kulture, predvsem pa žalosti, strahu, lakote,
bolezni, je za naše varovance nekaj povsem novega, tega ne poznajo. Zato vsako delavnico začnemo s filmom in diapozitivi, iz katerih lahko vidijo,
Vodja projekta izdelave punčk iz cunj Polona Berlak: „Naša dekleta so zelo vesela, da lahko na ta način pomagajo drugim otrokom, in upajo, da bodo tudi letos njihove punčke hitro posvojene!"
Ekipa deklet in inštruktoric, ki v VDC Dornava izdeluje punčke iz cunj v okviru Unicefove akcije Posvoji punčko in reši otroka: Petra, Katja, Nikolina, Majda, Silvija, Valerija, Cvetka, Marjetka, Branka, Darja, Franci in Jasmina skupaj z inštruktoricami Angelo Koren, Manco Kramberger, Sonjo Brodnjak Pihler in Zinko Krajnc ter gostjo Erno Korošec.
komu bodo s svojimi izdelki pomagali in rešili kakšnega otroka," je o načinu dela povedala Berlakova, ki skupaj s še štirimi inštruktoricami pomaga pri izdelavi lutk.
Dekleta, ki sodelujejo pri projektu, so povedala, da res uživajo, da najraje delajo punčkam lase iz volne, najtežje pa jim je narediti obraz. Vedno naredijo nasmejan izraz obraza kot upanje na boljše življenje tistemu otročku, ki mu bo punčka pomagala. Zaupale so tudi, da naredijo tudi fantke, ne le punčke, in da so fantki celo posvojeni prej kot punčke. Nekaterim so izbrale tudi že imena.
Slogan vseslovenskega Uni-cefovega projekta je enak kot lani: Meni so pomembni drugi, jaz sem pomembna drugim!
Cena ene lutke za posvojitelja bo letos 20 evrov - to-
liko kot stane cepivo za šest nalezljivih bolezni: davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu. Punčke bodo konec novembra razstavljene in pripravljene za posvojitev v trgovini VDC v Dornavi, na ogled pa bodo tudi na inter-netnih straneh VDC Dornava ter Unicefa.
Dekleta iz ormoške in ostalih ptujskih oz. dornavskih delavnic skupaj s svojimi inštruktoricami upajo, da bodo tudi letos tako uspešne kot lani in bodo vse njihove punčke, za katere so prepričane, da bodo spet najlepše, posvojene. Za nagrado pa bodo letos decembra odpotovale v Ljubljano in si ogledale prostore Unicefovega centra, srečale pa se bodo tudi s predstavnico Unicefa Polono Rajšp.
SM
Sveti Andraž • Svetniki niso potrdili rebalansa
»
Male stvari napihujete, da velike prikrijete
«
Po skoraj dvomesečnem oddihu so se svetniki občine Sveti Andraž prejšnji teden sestali na 16. redni seji. TUdi tokrat se je zataknilo pri denarju, saj rebalansa proračuna niso želeli potrditi. Županu Franciju Krepši so ponovno očitali, da jim meče pesek v oči ter da občinska uprava z denarjem ne gospodari racionalno.
Novembrska seja se je začela s predstavitvijo občinskega programa varnosti in predlogom sklepa o njegovi potrditvi. V sklopu te točke je Branko Osterc iz Skupne občinske uprave svetnikom predstavil pomen redarske službe, pri čemer je izpostavil njeno preventivno vlogo na področju javne varnosti. Pojasnil jim je tudi, koliko bo občina morala letno odšteti, če se bo odločila za skupno redarsko službo. Znesek je izračunan na podlagi števila prebivalcev in bo za andra-ško občino znašal okrog tisoč evrov, medtem ko bo v naslednjih letih za približno 200 evrov manj. Iztržki glob, ki jih bodo izrekli redarji, bodo šli v proračun občine, na območju katere bo globa izrečena. Pri predstavitvi možnih rešitev svetniki večjih pomislekov niso imeli in so sklep o sodelovanju v medobčinski redarski službi sprejeli soglasno.
Tudi nekaj naslednjih točk dnevnega reda je teklo gladko in brez večjih posebnosti. Tako so potrdili predlog pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin, o čemer
so razpravljali že na prejšnji seji. Tudi o predlogu sklepa o določitvi vrednosti za kvadratni meter poslovnega prostora so razpravljali na 15. redni seji in so sklep sprejeli soglasno.
Upajo, da bodo uspešni na razpisu
Precej več časa je župan Franci Krepša namenil predstavitvi investicijskega projekta gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. V projektu, v katerem gre za javno-zasebno partnerstvo, sodeluje občina Sveti Andraž z občino Juršinci. Občini sta projekt skupaj prijavili na razpis za evropska sredstva. Kot je svetnikom pojasnil Krepša, so možnosti, da bodo na razpisu uspešni, precejšnje. Če bo dejansko tako, bodo za omenjeni projekt s strani gospodarskega ministrstva dobili nekaj več kot 2, 6 milijona evra, kar znaša 83,3 odstotka celotne investicije. Ostalih 16,6 odstotka, to je približno pol milijona evrov, pa bo delež, ki ga bo financiral zasebni partner, s katerim so že sklenili pogod-
bo. Večjih stroškov, če bo vse teklo po načrtih, občani ne bodo imeli, odšteli bodo le enkraten znesek 12 evrov za priključitev na omrežje.
Ob finančnih podatkih je župan predstavil tudi koristi, ki jih bo občina z omenjeno investicijo imela. »Če uspemo na razpisu, bomo izvedbo projekta začeli marca prihodnje leto. Izvajalec se je zavezal, da bo optični kabel položen tako, da bo vsako gospodinjstvo v občini imelo možnost širokopasovne pove-
zave. Vsem gospodinjstvom bo med drugim omogočen trojček. Ker je razpis namenjen tistim občinam, kjer je veliko belih lis in ni možnosti širokopasovne povezave, mislim, da imamo precej možnosti, da bomo uspeli,« je pojasnil župan in dodal, da je omenjena izgradnja smiselna in potrebna.
S tem so se strinjali tudi svetniki, zato so projekt potrdili in se pošalili, da bi morda po končani izgradnji občanom tudi seje ponudili v živo
Svetniki niso potrdili rebalansa proračuna, županu so očitali, da jim meče pesek v oči.
na spletu.
Zataknilo se je pri rebalansu
Sedma točka, ki so jo obravnavali na novembrski seji, je bila namenjena spremembam in dopolnitvam proračuna za letošnje leto. Za razliko od ostalih točk je ta povzročila precej nesoglasij med šesterico prisotnih svetnikov in županom.
Uvodoma je spremembe do katerih je prišlo v letošnjem proračunu, predstavila računovodkinja Monika Čuš in pojasnila razloge, zaradi katerih je prišlo do 4,7-od-stotnega znižanja odhodkov proračuna in 4,8-odstotnega znižanja prihodkov. Odhodki so se z 1.316 393 evrov znižali na 1.255 098 evrov. Pri tem investicijski odhodki znašajo 499.902 evra, medtem ko je bil predvideni znesek 662.409 evra. Župan je trdil, da je kar nekaj postavk spremenjenih zaradi avgustovskega neurja, a se svetniki s tem niso strinjali. Marjan Gavez je Krepši očital, da male stvari napihujejo zgolj zato, da velike prikrijejo. Tudi svetnik
Darko Rojs je na rebalans imel precej pripomb. »Treba se je racionalno obnašati,« je med drugim dejal Rojs županu in dodal, da mu nikakor ni jasno, kako je lahko šola »zapravila« 60 tisoč evrov več, kot je bilo pričakovano. Ob glasni razpravi je Rojs Krepši dejal, da svetniki ne dovolijo, da se sredstva, namenjena investicijam, porabljajo za druge stvari.
Precej pripomb so svetniki imeli tudi pri stroških občinske uprave in višjih izdatkih za službena potovanja župana. Krepša je nekatere spremembe v rebalansu letošnjega proračuna opravičeval tudi s tem, da so svetniki že pri sprejemanju proračuna dodajali amandmaje, kar naj bi bil eden izmed razlogov rebalansa. Ta očitek so svetniki zavrnili in pojasnili, da so amandmaji, ki so jih vlagali, predstavljali le pet odstotkov proračuna ter da ne morejo biti razlog za takšne spremembe.
Po dolgi in izčrpni razpravi so se svetniki odločili, da rebalansa proračuna ne bodo potrdili.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Po sledeh neke pobude
Kdo želi otrokom slabo?
Ko se je kostumografinja Stanka Vauda Benčevič lotila projekta Sonce na krilih metulja, ki naj bi v prvi fazi prinesel ptujskim otrokom in mestu otroško igrišče, ki si zasluži to ime, verjetno ni pričakovala, tako kot njeni podporniki v tej humanitarni akciji ne, da se bodo našli tudi taki, ki bodo v njej videli nekoga, ki se bogati na tuj račun in pere denar. Svetovljanka, kot je, ki je videla nekaj sveta, je želela, da bi tudi njeno mesto postalo prijazno do otrok in staršev, ki bodo skupaj uživali v podaljšku mestne promenade, ki je zamišljen tudi kot projekt revitalizacije starega ptujskega mestnega jedra.
Štirideset let staro igrišče je potrebovalo takšen impulz, saj bi še naprej propadalo, otroci pa se še naprej igrali na nevarnih igralih, ki jih je močno načel zob časa. Škoda, da se nihče že doslej ni vprašal, kako je to mogoče, da se otroci igrajo na takšnih igralih, ki so nevarna. Zdaj, ko je nekomu uspelo, da so se začele zadeve spreminjati
na bolje, pa ga je potrebno lopniti. Pri Ptujčanih in tistih, ki se imajo za družbeno odgovorne, je avtorica in koordinatorica projekta kot prostovoljka iskala pozitiven odziv, ker si naši otroci zaslužijo le najboljše. Račun za ljudi z odprtim srcem je odprt pri Društvu prijateljev mladine Ptuj, da je zadeva kar najbolj transparentna. V tem
trenutku projekt niti še ni v celoti pokrit, manjka še 20 tisoč evrov, da bodo vsa igrala, skupaj jih je 27, plačana. Zdaj imajo priložnost, da pomagajo še tisti, ki so doslej še cinca-li, nihče ne bo prikrajšan, če letos ne bo prejel novoletnega voščila, ker ga bodo pošiljatelji raje namenili za dober namen. Za darovanje imajo sedaj priložnost tudi tisti ano-
Foto: Črtomir Goznik
Obnovljeno igrišče v Mestnem parku še čaka na odprta srca. Ko so ga odprli, se je smejalo še sonce, zdaj pa po njem padajo sence zaradi takih, ki v tem mestu ne mislijo pozitivno.
Cirkulane • Koncert In vino veritas
nimneži, ki so ubrali najbolj podla pota, da bi škodovali projektu. Morda si bodo z darovanjem vsaj nekoliko lahko oprali kosmato vest, če sploh. Vsak, ki obtožuje, naj bi imel v prvi vrsti jajca za to, ne pa da se skriva za anonimkami. Že to veliko pove o njem. Lahko pa se tudi identificira s kakšnim drugim projektom, Ptuj potrebuje ljudi z idejami in takšne, ki so jih sposobni izpeljati, ki predvsem mislijo na skupno dobro, ker so sami notranje dovolj bogati.
Pa še nekaj velja povedati, doslej tudi nihče ni vpil na glas in pritiskal na odgovorne, da se otroci igrajo v bližini ceste, da njihovo zdravje ogrožajo avtomobilski izpušni plini in da tod drvi mimo vlak in je zato potrebno igrišče zavarovati s protihrupno in zeleno ograjo. Zdaj je postal tudi to problem, čeprav so pobudniki idej in avtorji projekta mislili tudi na to. Bog daj, da bi bilo čim več Stank in njej podobnih, da bi to mesto lahko kvalitetno živelo in pometlo z vsemi tistimi, ki mu v prvi vrsti škodijo. Morda pa bi kriminalisti morali v prvi vrsti obiskati njih.
MG
Prvi samostojni koncert
V Cirkulanah je pred dobrim letom pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva začela delovati mlada skupina folklornih plesalcev. Vodi jih Maja Glaser, ki je po prvih mesecih dela z mladimi en-tuziasti napovedala, da bodo še letos pripravljeni na prvi samostojni nastop.
Njena napoved se je tudi uresničila; sedem parov bo namreč jutri, v soboto, prire-
dilo prvi samostojni plesni koncert v cirkulanski večnamenski dvorani z naslovom
In vino veritas. Obiskovalcem se bodo predstavili z dvema spletoma plesov, in sicer z
Ekipa mladih plesalcev cirkulanske folklorne skupine se je na prvi samostojni koncert pripravljala leto dni.
venčkom štajerskih plesov in venčkom plesov z Goričkega. Na harmoniki jih bo spremljal Tadej Jurgec, na kontrabasu Dominik Solina, na violini pa Polonca Kapun. V goste so povabili tudi druge ljubitelje slovenske glasbe in plesa; med njimi Mlade veseljake, tambu-raše iz Cirkulan, ljudske pevce, sestre Kopinske in plesalce folklorne skupine Rožmarin iz Dolene.
»Po enem letu vaj in nastopov držimo dano obljubo in smo se odločili, da pokažemo, kaj smo se naučili. Izkupiček od vstopnine, ki velja le za odrasle, otroci pa imajo prost vstop, pa bomo porabili za ureditev naših plesnih noš, s katerimi bomo v prihodnje predstavljali naš kraj in tudi našo deželo na gostovanjih, ki jih načrtujemo,« so še povedali mladi plesalci, ki vsem obiskovalcem zagotavljajo, da bo ob plesu in petju na koncertu poskrbljeno tudi za obilo smeha.
SM
Tednikova knjigarnica
Najlepše darilo
Prihaja čas, ko bo prav tega, časa torej - zmanjkovalo. Vsak konec leta zaključuje »nori december«: bleščav, utripajoč mesec, ki do onemoglosti prazni že tako onemogle denarnice. Če bi le premogli več časa, bi mirno in premišljeno obdarovali. Bi tehtno nakupovali. Celo bi utegnili pripraviti unikatne pozornosti s pomočjo lastne spretnosti. In ne bi divjali z urejanjem domovanja, s krašenjem v domu in okoli njega, ne bi tekali z enega decembrskega srečanja na drugega, ne bi zapravljali de-narcev za sicer lepe, a povsem nepotrebne novoletne pozornosti. In ne bi dovolili trgovcem, da bi vzbujali želje po najnovejših izdelkih, ki se šopirijo iz izložbenih oken. Eh, kaj vse bi ...
Preden vas zajame, cenjeni bralci Knjigarnice, omenjena decembrska evforija, prosim, preberite knjigo Najlepše darilo, ki je te dni izšla v založništvu družbe Piano iz Ljubljane. Joj, ne porecite, da tako in tako nimate časa, zdaj pa bi morali še brati, kar je bolj ali manj zamudno dejanje. Pa še mir je potreben! Pripoved Najlepše darilo je v bistvu slikanica - taka, prav posebna, za otroke, a najbolj za odrasle. Je avtorska slikanica sicer mojstra stripa Patricka McDonnella (spletna stran www.muttscomics.com), ki mu je uspel »enkraten razmislek na temo obdarovanja in prijateljstva«. Sama pa pravim, da je ta knjiga najboljši odgovor na decembrsko potrošniško mrzlico.
Zgodba začne na prav poseben dan, ko on ugotavlja, da bi bilo dobro nekaj podariti njemu - najboljšemu prijatelju. On ve, da ima prijatelj vse, kar potrebuje. Le kaj lahko podariš nekomu, ki ima vse? Hm, le kaj? Po premisleku on ugotovi, da njemu, ki ima vse in je najboljši prijatelj, lahko podari čisto enostaven nič. A kje bi lahko kupili nič? On se tako odpravi za ničem. Milica je na primer pogosto rekla ob prihodu iz trgovine, da tam prodajajo en velik nič. On je stekel v trgovino, po nič, seveda. A tam, v trgovini je stikal med vsemi policami in našel mnogo, mnogo, mnogo stvari. Le niča ne! On je potem dama sedel čisto pri miru na blazino in premišljeval o neuspešnem iskanju niča. Sedel je tako čisto pri miru, kar mu - mimogrede - sploh ni bilo težko in na vsem lepem je našel nič. Nato je vzel škatlo in ga zapakiral. Ampak, najboljši prijatelj si zasluži več. Zato je vzel večjo škatlo. In se napotil k prijatelju na obisk. In potem? Ne povem!
Slikanico Najlepše darilo je prevedla Irena Androjna, natisnjena je na ekološkem papirju in izdana v sodelovanju z Little, Brown and Company New York.
In še pesem iz davnih časov KNJIGA S SLIKAMI (De-sanka Maksimovic v Vetrova uspavanka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986): Nič mi ne kupuj več, mamica, pajackov, ne kupuj mi punčke, punčka me ne mika, ne lesenih kužkov, ne kuštravih backov, zdaj sem že velika.
Jaz bi rada knjigo, kjer bolj malo piše, a zato obilo je podob povsodi barvastih, z golobi in pa s petelinčkom, ki stoji vrh hiše.
A ne kupi drobne, take z nekaj listi, pač pa s sto in z dvesto, tako, da bo mesto v njej za zajca, miški, kaka dva medveda, krokodila, kita -tako, da se jo počasi, ves dan gleda in pomalem čita.
Pričujoča Knjigarnica je ena sama rojstnodnev-na čestitka avtorju knjig z najlepšimi slikami, mojstru fotografije Stojanu Kerblerju!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Ormož • Slavnostna akademija ob 10-letnici
Kjer je volja, je pot
Številne prireditve v počastitev proslave 10-letnice delovanja Gimnazije Ormož so doživele svoj vrhunec minuli petek s slavnostno akademijo v športni dvorani OŠ Ormož na Hardeku. Udeležili so se je številni ugledni predstavniki iz šolstva, različnih institucij, lokalne samouprave, nekdanji in sedanji profesorji, dijaki in starši, vsi, ki se na kakršen koli način čutijo povezani z Gimnazijo Ormož.
Zbranim je dobrodošlico voščila Klavdija Zorjan Škorjanec, v. d. ravnateljice, ki je poudarila, da hiše znanja postajajo danes najbolj iskano blago ter predstavila Gimnazijo Ormož: »Smo z velikimi načrti in ambicijami prežeta skupnost dijakov in profesorjev, ki dobro vemo, kaj pomeni znanje danes. Mlade želimo usposobiti za nadaljnje učenje in za ustvarjalno delo. Vstopamo v čas, ko postaja učenje vseživljenjska potreba ob edini stalnici sodobnega časa, to so spremembe, ki jih pogojuje človek, njegovi in-
teresi, potrebe in zmožnosti, poslovna energija, vrednote in želja po uveljavljanju. Prav to je ob približevanju in možnosti šolanja doma kvaliteta storitve. Tržno usmerjena storitev, konkurenčnost, zadovoljstvo uporabnikov so tiste vrednosti, ki morajo vzpostavljati spremembo v naši kulturi in bistveno vplivati na sproščanje intelektualnega kapitala. Naša primarna usmeritev velja gimnazijskemu programu, ob dodajanju drugih programov približno enake zahtevnostne stopnje, ki bodo šoli omogočali stabil-
nost in hkrati fleksibilnost.«
Župan Alojz Sok je poudaril pomen srednje šole v luči širše lokalne skupnosti. Kajti srednja šola v kraju ne pomeni le, da mnogi mladi lahko po končani osnovni šoli nadaljujejo šolanje v domačem kraju, v krogu družine, prijateljev, znancev, ampak ima od tega vsesplošno korist tudi širša lokalna skupnost. Gimnazija se namreč kot srednješolska institucija še kako vključuje v življenje kraja na številnih področjih.
Mlado gimnazijo od začetka budno spremlja tudi Usta-
nova dr. Antona Trstenjaka, ki je od svoje ustanovitve pa od danes podelila že 150 štipendij in denarnih pomoči posameznikom s področja Prlekije. V njenem imenu je spregovoril mag. Milan Lo-
vrenčič, ki je mladim in njihovim profesorjem položil na srce zlasti spoštovanje in ljubezen do svoje domovine Slovenije, hkrati pa seveda tudi do Prlekije. Povabil je šolo, da se samoiniciativno priključi izvajanju programa državljanske vzgoje in mladim generacijam približa domoljubje. Predstavnici Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, enot Maribor in Murska Sobota, Vida Tement in Irena Kumer, sta mladi šoli ob njenem prvem desetletnem jubileju izrekli čestitke in veliko lepih želja za najstniška leta.
Slavnostna govornica Ministrstva za šolstvo in šport dr. Alojzija Černoša je pri-
Slavnostna govornica je bila dr. Alojzija Černoša iz Ministrstva za šolstvo in šport.
znala, da je v triurni vožnji do Ormoža spoznavala, kako pomembno je imeti šolo v bližini. Obenem pa je morala priznati, da si naš kraj in vsa Slovenija delita usodo Evrope, kjer se prebivalstvo resnično zelo hitro stara. Po nekaterih statistikah bo namreč leta 2025 vsak tretji Slovenec starejši od 60 let in prav zato so otroci zares naše bogastvo in moramo čim boljše poskrbeti za njih. »Kar se zgodi v prvih 10 letih, je entuziazem, zagnanost, požrtvovalnost, sedaj pa se začenja razmišljanje, kako naprej, kako ohraniti pridobljeno. Vem, da so pričakovanja do ministrstva velika, lahko pričakujete našo podporo, ampak največ morate narediti sami. Vidim, da se zelo trudite in delate nemogoče, ampak populacija mladih se zmanjšuje,« je opozorila dr. Alojzija Černoša in obljubila, da bo ministrstvo šoli stalo ob strani tudi vnaprej, opozorila pa je tudi na dejstvo, da bo treba zagotoviti dovolj otrok za vpis.
Slavnostno akademijo je zaokrožal prijeten kulturni program, ki je prikazal del kreativne dejavnosti mladih ormoških gimnazijcev. Viki Klemenčič Ivanuša
Slovesnosti so med drugimi prisostvovali tudi prof. dr. Ludvik Toplak, dr. Zinka Zorko, Klavdija Zorjan Škorjanec, dr. Alojzija Černoša, Anton Lah, Sonja Posavec, Alojz Sok.
Pevski zbor in orkester Gimnazije Ormož pod vodstvom Klavdije Zorjan Škorjanec sta poskrbela za prijetno glasbeno doživetje.
Ptuj • Nova premiera Mestnega gledališča
Smeti na luni
V Mestnem gledališču Ptuj je bila včeraj premierno uprizorjena predstava Smeti na luni, ki je na Tednu slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj prejela nagrado Slavka Gruma za najboljše novo izvirno dramsko besedilo leta 2008.
Predstava Smeti na luni je druga premiera Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2008/2009. Dramo, v kateri igrajo Zala Linea Rutar, Vesna Jevnikar, Uroš Potočnik in Aljoša Ternovšek, je režiral Niko Goršič, katerega režiserski psevdonim je Nick Upper in je nastopil tudi v vlogi igralca. Scenarij za omenjeno delo je napisal Rok Vilčnik, poznan tudi kot rokgre. Gre za Vilčnikovo drugo Gru-movo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Doslej so v Mestnem gledališču Ptuj uprizorili že štiri pomembna Vilčnikova dela, in sicer Sirup sreče, Kokolorek, Pavlek in Smeti na luni.
Slednja, premierno uprizorjena včeraj, se pedofilije in razočaranosti nad odraslo-
stjo loteva na povsem izviren način. »Gre za sodobno pravljico o bolečem otroštvu in bolečini ljubezni,« je o predstavi povedal režiser in igralec Niko Goršič. Kot je dejal, gre za izjemno delo slovenske dramatike, za katerega je prepričan, da ga bo prevod v angleščino ponesel daleč preko slovenskih meja. »Delo je posebno in bo zagotovo dobilo mednarodni značaj. Rok Vilčnik je nenavaden pisec, ki je izredno plodovit,« je še dejal Goršič in poudaril, da je ravno na dan premiere izšel tudi prevod teksta v angleščino.
O svojih izkušnjah pri nastajanju predstave Smeti na luni so spregovorili tudi igralci, ki so tako nad temo kot igralsko zasedbo izrazili
ljubezni,« je pojasnil Aljoša Ternovšek, ki uprizarja človeka, ki razočaran nad svetom veruje v otroško čistost in se v nekem trenutku znajde razcepljen nad lastnimi mislimi in dejanji.
Otrok v zgodbi nastopa kot subjekt adoracije, še edine čistosti v tem ogroženem vesolju. Vendar pri zgodbi ne gre le za njegovo ogrože-
nost, temveč za ogroženost nežnosti nasploh in za stanje družbe, v kateri prevladujejo predsodki in nezaupanje do možnosti lepega in etičnega.
Osrednja protagonista igre sta deklica in ljubitelj otrok. Mala deklica Vasilka, ki jo igra Zala Linea Rutar, in Aljoša Ternovšek v vlogi astronoma Lawrenca, spoznata problematičnost človeških razmerij
že ob prvem stiku. Domnevni pedofil in radovedna punčka se zapleteta v prijateljstvo, ki njej prinaša odgovore na otroška vprašanja, njemu pa malo življenjsko tovarišico na samotnih opazovanjih lune in merjenjih njenega odmikanja od našega planeta. V iskanju negativca pa v igri sočasno začutimo okvir hudobca in dobrotnika.
Dženana Becirovic
veliko zadovoljstvo. Vesna Jevnikar, ki nastopa v vlogi matere, je pojasnila, da so v tej predstavi obdelali ped-ofilijo, eno redkih tem, ki so v današnjem času še vedno prezentirane kot tabuji. Tako vloga matere kot očeta, ki ga igra Uroš Potočnik, je v predstavi dokaj stereotipna, obenem pa zelo realistična. Prav tako kot je realistična celotna zgodba, v kateri enega izmed dveh glavnih likov igra mlada igralka Zala Linea Rutar. Čeprav je to njena prva večja vloga, se je šele 11-letna Zala kot igralka odlično vživela in s pomočjo soigralcev zelo dobro uprizorila vlogo otroka, ki prijateljstvo išče v starejšem možakarju.
»Drama ne govori zgolj o pedofiliji, temveč o iskanju
Igralska zasedba: (z leve) Vesna Jevnikar, Zala Linea Rutar, Niko Goršič, Aljoša Ternovšek in Uroš Potočnik
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Ptuj • Sonja Votolen nagrajena v Italiji
Zdaj pa dovolj o službi!
Pesnica Sonja Votolen je v slovenskem literarnem prostoru dejavna že vrsto let. Poznamo jo po revijalnih objavah in samostojnih pesniških zbirkah, ki jih je predstavila na številnih literarnih večerih. Je tudi mentorica mladim, saj je profesorica angleškega in slovenskega jezika, zmeraj polna novih idej. Doslej je za svoje pisanje prejela več vidnih nagrad, pred kratkim pa je dobila tudi drugo nagrado za poezijo v Italiji.
Zdi se, da ste v tujini pesniško bolj »glasni« kot v Sloveniji. Kako to?
Moja pesem je res bolj odmevna na Obali in v Italiji, zadnje čase, slišim, tudi na Češkem. Literarna tehtanja oziroma vrednotenja naj ne bi bila osebno ali zasebno obarvana - izražam se pogojno -, v praksi je seveda precej drugače. Merila o glasnosti često postavljajo in zarisujejo določena peresa. V tujini prepričujejo verzi, mojega imena oziroma mene osebno noben član tuje žirije, ki podeljuje nagrade, ne pozna. Njihove tehtnice so potemtakem izključno tehtnice poezije, ne pa pripadnosti različnim literarnim hordam ali društvom. Tovrstne pripadnosti me nikoli niso mikale.
Vaš pesniški glas so v tujini že večkrat nagradili. Katere nagrade bi izpostavili?
Predvsem dve nominaciji med desetimi avtorji za nagrado Pabla Nerude in prvo nagrado za poezijo v Rimu ter letošnjo drugo nagrado v Neaplju.
In ta, ki ste jo dobili v Neaplju, za kakšno nagrado gre?
Pred dnevi sem bila obveščena in povabljena na slavnostno podelitev, kjer mi je žirija dodelila drugo nagrado. Žirijo so poskušali prepričati
Sonja Votolen med branjem svoje poezije
mnogi pesniki iz vsega sveta, od Južne Amerike do Evrope. Natečaj se je imenoval Tra le parole e rinfinito - po naše Med besedami in neskončnostjo.
Kako sploh pride do ta-
kega mednarodnega sodelovanja?
Na italijanske natečaje me je doslej opozorjala Jolka Milič. S svojim nežno ukazovalnim stilom daje vedeti, da mi s prevodom ne bo prazni-
la denarnice, a očitno zelo dobro ve, da je moja poezija takšna, kakršno Italija želi brati.
Pri poeziji je temeljno orodje jezik, zato je dober prevajalec še kako
pomemben. Sami, kot ste omenili, že vrsto let sodelujete z Jolko Milič. Kolikšna je njena zasluga pri tej nagradi?
Ogromna, največja, neizmerljiva! In to pri vseh mojih dosedanjih nagradah. Če prevajalec zgreši izvirnik, četudi za odtenek, ta izgubi težo in zvočnost. Odzvanjanje glasov v besedah in verzih mora ostati takšne globine, kot je v izvirniku. Prevajalec mora začutiti vsako podobo, ritem, notranje pesnikovo raziskovanje. Jolka Milič to zmore, saj je odlična poznavalka slovenske in svetovne literature, predvsem italijanske, in je kritična presojevalka pesniških semen, tudi mojih. Zelo jo cenim in zelo jo imam rada. Ta mesec mi je prevedla tudi izbor erotičnih pesmi, ki bodo, tako je obljubljeno, vsak čas izšle v dvojezični zbirki v Ljubljani, na natečaj v Ronke pa sva poslali povsem nove pesmi, torej še eno zbirko, tudi dvojezično.
Vem, da veliko sodelujete s številnimi revijami in pesniki po Sloveniji. Nekaj teh je bilo tudi na literarnem večeru Pesmi v torek, ki je bil oktobra letos v Stari steklarski delavnici. Se vam zdi druženje z drugimi ustvarjalci pomembno?
Sama sicer še vedno prisegam na druženje s pesniki po papirju. Sliši se staromodno, a najbolj dojamem in začutim poezijo posameznega poeta, ko sem z njim sama, v tišini, z njegovimi verzi na papirju, v knjigi ali reviji. To so zame posebni, posvečeni trenutki.
Veliko ljudi se sprašuje, o čem se skupina pesnikov, ko takole sedijo za mizo, pogovarja. Samo o verzih in literarnih večerih?
Ob kakšnem sladoledu in dobri kavi se tudi o nesladkih literarnih tleh slajše razpra-
vlja. Vsekakor si povemo, kaj kdo trenutno piše, kje objavlja, komentiramo literarna srečanja, zaupamo si, če imamo literarno sušo ali če kdo prekipeva od verzov, ki jih bo za nekaj časa zaklenil v predal. Smo kritični drug do drugega, se tudi potrepljamo po rami, a se hitro kateri spomni in reče: »Dovolj o službi, menimo se kaj drugega!«
Med pesniškimi prijatelji velja omeniti pesnico Ano Porenta, s katero pripravljate prav poseben projekt. Bi nam zaupali, za kaj gre?
Trenutno skladava knjigo poezije, knjigo dvojčico - pesmi dveh torej. Pesmi naj bi se medsebojno dopolnjevale, bodo kot nekakšne kitke, kot preplet, in tudi spremno besedo oz. recenzijo sva si zamislili v smislu prepletajočega se pisanja dveh odličnih sodobnih pesnikov, Davida Bedrača in Ivana Dobnika.
Skleniva z mislijo o medkulturnem dialogu, v znamenju katerega smo. Mislite, da bo pesem v prihodnosti vse bolj ali vse manj oblika medčloveškega dialoga?
Zadnje čase je vprašanje, ki ga postavljate, moderno, tako rekoč nujno, saj nisi svetovljan, če ne izustiš besed medkulturni dialog. Toda poezija je večna čaša sožitja, povezovalka, preja - medge-neracijska, univerzalna. Morda ji moderna tehnologija odvzema tisto prvinsko magijo? Daje drugačno magijo? Vsekakor je zavezana času in vsemu prostoru, meje, ki jih umetno postavlja človek, poezija kot univerzalni jezik ruši. Njene besede so moje, če sem jih jaz zapisala, so tvoje, ko jih prebereš, so naše, vaše, medčloveške, zdajšnje in prihodnje ...
David Bedrač
Središče ob Dravi • Spomnili se bodo dr. Ivana Dečka
Spominska plošča in simpozij
Z odkritjem spominske plošče in simpozijem, na katerem se bo zvrstilo deset referentov, se bodo to soboto v Središču ob Dravi spomnili pomembnega Središčana dr. Ivana Dečka. Organizatorji prireditve so Zgodovinsko društvo Ormož, Zgodovinsko društvo Celje in Občina Središče ob Dravi.
Zgodovinsko društvo Ormož deluje že dobro desetletje in tudi po razdelitvi obči-
ne skrbi za ohranjanje zgodovinskega spomina v vseh treh okoljih. Še vedno izdajajo
Zgodovinske zapise, ki zajemajo materiale iz vseh treh občin, 5. številko pa napove-
Tone Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož, in Jurij Borko, župan Središča ob Dravi, sta skupaj predstavila pomen dr. Ivana Dečka in scenarij njemu posvečene prireditve.
dujejo že za zadnje dni leta. Med svoje naloge so zapisali tudi, da poskušajo pozabi iztrgati pomembne ormoške rojake. V zadnjih nekaj letih so uspeli širši javnosti predstaviti ustvarjalnost rojakov, ki morda niso ves čas ustvarjali med nami, a so svoje korenine pognali prav tu. Pogosto so presenečeni nad tem, kaj vse so ustvarili in kakšen pomen imajo za širšo skupnost, je povedal Tone Luskovič in spomnil na to, kar je ob neki priložnosti za Prlekijo dejal dr. Janko Moder, ki jo je videl kot nekakšne slovenske Atene, toliko pomembnih mož je pognalo korenine na pr-leškem območju. Eden takih pomembnih rojakov je dr. Ivan Dečko, od čigar smrti je 3. novembra poteklo natanko 100 let.
Tone Luskovič je na kratko povzel njegovo življenje
in ga umestil na štiri ustvarjalna področja. Bil je briljan-ten pravnik, doktoriral je iz prava in odprl svojo prasko v Celju, kjer je pomembno zaznamoval tamkajšnje življenje. Izdal je knjigo Zakoni s področja občinskih poslov, ki so bila dolgo časa nekakšna navodila za organizacijo občinske uprave. Že v študentskih časih je deloval tudi kot novinar, urednikoval je in napisal vrsto člankov v različne časopise svojega časa. Bil je tudi pomemben politik, ki je deloval v buditeljskem smislu, zavzemal se je za uporabo slovenskega jezika in bil kot poslanec trikrat izvoljen v štajerski deželni zbor. Kot prvi poslanec je vložil interpelacijo v slovenskem jeziku, kar je bil za tisti čas nezaslišano. Deloval je tudi na gospodarskem področju, kjer je spodbujal ustanavljanje
slovenskih hranilnic, bil je gonilna sila pri izgradnji narodnega doma v Celju in med pobudniki ustanovitve danes velike trgovske hiše Merkur. Proti koncu življenja je od svojih sokrajanov in sonaro-dnjakov doživel veliko nehva-ležnost, ki se je nanašala na premestitev celjske gimnazije v Gaberje. Osamljen in pozabljen je življenje žalostno končal v psihiatrični ustanovi v Feldhofu pri Gradcu.
V soboto, 22. novembra, se bo prireditev, posvečena dr. Ivanu Dečku, začela ob 10.30 z odkritjem spominske plošče na občinski zgradbi, od 12. ure naprej pa bo v Sokola-ni simpozij, na katerem bodo referenti z različnih strani osvetlili življenje in delo dr. Ivana Dečka. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: DB
Foto: vki
Rokomet
Cimos na Hardeku vzel ponujeno
Stran 16
Atletika
Kolaričeva najboljša mlajša članica Slovenije Stran 16
Odbojka
Kamničanke boljše tudi drugič
Stran 17
Judo
Urška državna prvakinja za Gimnazijo Ptuj
Stran 17
Milivoje Novakovič
»Hočem zmagati vsako tekmo!«
Strani 19
Nogomet
Razburljiva lokalna der-bija v 1. SML in 1. SKL Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 18 krog
Točka bi bila lep uspeh
Pred nami so samo še trije krogi jesenskega dela prvenstva v 1. SNL. Šele z drugim porazom v 17 krogih je Maribor v soboto nekaj prednosti pred zasledovalci izgubil, a ima še vedno varno zalogo petih točk. Vijoličasti v soboto gostijo Interblock, tako da bo spet na sporedu manjši mariborsko-ljubljanski derbi (tisti pravi, med vijoličastimi in Olimpijo, bo po vsej verjetnosti prišel na vrsto v naslednji sezoni). Za Darka Milaniča in njegove varovance bo to pravi trenutek resnice, saj se bodo morali precej oslabljeni (manjkala bosta Mejač in Mezga) postaviti po robu tekmecu, ki lovi eno zadnjih priložnosti za priključek z vrhom.
V Ajdovščini bo odigran primorski derbi med Primorjem in Gorico. Domači trener Lo-kica je med tednom poskušal odpraviti napake v obrambni vrsti, ki se mu nasplošno zdijo na tekmah slovenske lige prepogoste. Lendavčani bodo poskušali na domačih tleh nadaljevati odličen niz, saj so na dosedanjih osmih domačih tekmah sedemkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno - v goste jim prihaja velenjski Rudar. Temu je v preteklem krogu njihov najboljši strelec Junu-zovič spet zagotovil tri točke v dvoboju z Domžalami, ki so imele na drugi strani nekaj odličnih priložnosti, realizacija pa je bila na ničli. Se vam zdi zadnji stavek znan? Seveda, saj je to letošnja najbolj pogosta oznaka za ekipo Laboda Drave. Temu v podporo govorita tudi
Foto: Črtomir Goznik
Javier Antonio Grbec (Labod Drava, modri dres) je v nedeljo po vstopu v igro v drugem polčasu prispeval pomemben delež pri lovljenju zaostanja na tekmi s Primorjem.
podatka, da je Junuzovič sam dosegel le štiri zadetke manj (13) kot cela ekipa Labod Drava (17) in da so Mariborčani dosegli enkrat več (35) zadetkov kot ptujski modri.
Ker je po teoriji verjetnosti vsake serije enkrat konec, si lahko morda v nedeljo obetamo presenečenje v Domžalah, kjer se bosta pred TV-kamerami merila lanski državni prvak in Labod Drava. Novopečeni trener Domžal Vlado Bad-žim je pred 14 dnevi startal z zmago proti Kopru, tudi tokrat pa računa na podoben razplet - domačo zmago. Na drugi strani so Ptujčani ohrabreni s
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 18. kroga: sobota, 22. 11., ob 13.30: Nafta Lendava - Rudar Velenje; ob 15.00: MIK CM Celje - Luka Koper; ob 20.05: Maribor - Interblock; v nedeljo, 23. 11., ob 13.30: Primorje - Hit Gorica; ob 17.00: Domžale - Labod Drava Ptuj.
1. MARIBOR	17	9	6	2	35:22	33
2. NAFTA	17	8	4	5	21:18	28
3. MIK CM CELJE	17	7	6	4	26:18	27
4. HIT GORICA	17	8	1	8	27:29	25
5. RUDAR VELENJE	17	7	3	7	24:19	24
6. DOMŽALE	17	6	5	6	23:21	23
7. INTERBLOCK	17	6	5	6	22:23	23
8. LABOD DRAVA	17	5	3	9	17:24	18
9. PRIMORJE	17	3	8	6	20:25	17
10. KOPER	17	3	5	9	18:33	14
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 11 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 9 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Nedzbedin Selimi (Primorje); 6 zadetkov: Darijo Biščan (MIK CM Celje), Dalibor Volaš (Maribor); 5 zadetkov: Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Lisandro Oscar Sacripanti (MIK CM Celje), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor).
točko proti Primorju, kar lahko precej dvigne psihološki nivo moštva, ki je bil že povsem na tleh. Takšnega mnenja so tudi trener Ljubinko Drulovič in igralci. »Osvojena točka v zadnji minuti tekme proti Pri-morju je bila za nas samo pozitivna. To je odlična vzpodbuda za nadaljnje delo, obenem pa še vedno trdno verjamem, da imamo kvaliteto, s katero lahko pridemo v sredino lestvice,« je v uvodu povedal Drulovič in se dotaknil še tekme z Domžalami: »V nedeljo nas čaka nova težka tekma, saj gremo v goste aktualnim državnim prvakom. Tokrat lahko res odigramo brez posebnega pritiska, saj so Domžale realno boljša ekipa in morajo oni loviti zmago. Od svojih igralcev pričakujem, da bodo prikazali pravo mero borbenosti in da bodo obenem poskušali igrati lep nogomet.«
Lepi spomini na prvo tekmo z Domžalčani
Navijači Drave se še z veseljem spomnijo srečanja s tem tekmecem na Ptuju, ko so domači zmagali z rezultatom 3:0. To je bil obenem prvi poraz Domžal v tem prvenstvu, obenem pa prekinitev serije nepo-raženosti, ki je trajala celo 19 krogov, saj je trajala še iz konca lanske sezone. Gole so na tisti tekmi dosegli Ogu John, Halilovič in Zilič. Slednji si seveda želi ponoviti ta dosežek. »Upam, da bomo po težko
prigarani točki proti Primorju bolj samozavestni in da nam bo igra končno stekla tako, kot si želimo. Zase in za svoje soigralce želim, da bi končno začeli zadevati, saj imamo za to dovolj priložnosti. Zdi se mi zelo pomembno, da ne prejmemo gola v začetni fazi tekme, saj se slabo znajdemo v situaciji, ko lovimo prednost tekmeca. V teh zadnjih tekmah moramo odločno stopiti skupaj in iztisniti iz sebe največ, kar lahko. Ekipa Domžal se ni pretirano spremenila glede na lansko sezono, ko so bili prvaki, zato bi bili zelo zadovoljni tudi s točko,« je mnenje ptujskega kapetana.
Borut Semler deli z njim podobno mnenje: »Velikokrat doslej nismo imeli sreče in smo izgubljali tekme, v katerih smo bili boljši tekmec; proti Ajdovcem nas je vendarle spremljala. Čeprav imamo do konca prvenstva težak razpored (Domžale in Nafto v gosteh in Celje doma, op. a.), pričakujem, da bomo uspeli nabrati še nekaj točk, saj igramo bolje proti dobrim ekipam. Le-te ne igrajo zaprto in proti takšnim tekmecem nam je lažje.«
V nedeljo igrate proti ekipi, v kateri si bil pred prihodom na Ptuj. »Želim se dokazati, saj je to edina pravilna pot. V Domžalah nisem dobil veliko priložnosti, takrat ko pa sem jo, je nisem dovolj dobro izkoristil. Sedaj želim to popraviti in mislim, da je za to pravi čas,« je sklenil Borut.
Jože Mohorič
«
Nogomet • Čiro Blaževič
»Na Ptuju imam veliko prijateljev in veliko ljubezen
Miroslav Čiro Blaževič, selektor nogometne reprezentance BiH, je vedno hvaležen in zanimiv sogovornik, ki vedno govori brez dlake na jeziku. Tako je bilo tudi tokrat, ko je obiskal Ptuj.
Kakšno je vaše mnenje o slovenski reprezentanci?
Miroslav Blaževič: »Slovenska reprezentanca ima svoje značilne periode: slabe in dobre. Sedaj so v dobri, morda celo naj-boljš in zaradi tega sem vedel, da bo ta tekma zelo težka za nas. Na drugi strani smo imeli tudi svoje adute v rokavu, zato sem prepričan, da tisti, ki so si tekmo ogledali, niso razočarani. Posebno draž tej tekmi je dajalo tudi dejstvo, da je bil na igrišču velik koncentrat talentov na eni in na drugi strani. V takšni tekmi ne želi nihče izgubiti.
Slovenska ekipa ima na trenerski klopi mladega pedagoga in dobrega psihologa, ki je končno ustvaril pravo vzdušje. Sedaj je to kompaktna, homogena celota, ki lahko upravičeno računa tudi na uvrstitev na največje svetovno tekmovanje.«
Tudi reprezentanca BiH je nekako v ustvarjanju. Kakšne so vaše ambicije s to ekipo?
»V svoji ekipi imam posebne nogometaše, zato moram sedaj z njimi narediti poseben rezultat. Če ne uspem, sem jaz kriv. Prav zaradi tega je moja pozornost in koncentracija večja, kot je bila kdajkoli prej. Dejstvo je tudi, da sem pri koncu trenerske kariere, zato bi to lahko bil moj labodji spev. Vemo pa, da labod najlepše zapoje prav pri koncu,« je v smehu povedal popularni Čiro.
To je bila vaša 100. tekma kot selektor kakšne reprezentance. Doslej ste vodili Švico, Iran, Hrvaško in sedaj BiH.
»Zelo sem navezan na Slovenijo, še posebej na Ptuj, kjer imam veliko ljubezen in veliko prijateljev, res sem sentimentalno vezan na to mesto. A to ni razlog, da si ne bi želel zmage z vašo reprezentanco, še posebej zaradi tega jubileja. Vse sem naredil, da bi izvlekel pozitiven rezultat.«
Pred leti ste izjavili, da bi v primeru poraza hrvaške reprezentance prišli na Ptuj in prevzeli Dravo. Je bilo v tej izjavi kaj resnice?
»Prej sem govoril o labodjem spevu na klopi BiH, ampak kariero bom vseeno zaključil v Sloveniji (smeh).«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Čiro Blaževič: »Primus je eden najlepših hotelov, kar sem jih imel priložnost obiskati, prisežem pri materi! Res pa je, da vedno dobim predsedniški apartma (smeh).«
Rokomet • MIK 1. A liga, 10. krog
Cimos na Hardeku vzel ponujeno
Jeruzalem Ormož -Cimos Koper 26:36 (10:16)
Jeruzalem: G. Čudič (3 obrambe), Cvetko (2 obrambi), Belec (5 obramb); Korpar 1, Krabonja 1, Mel-njak 4, Bogadi, Bezjak 2, Radujkovic 2, B. Čudič 3 (1), Ivanuša, Sok 6 (1), Hebar, Žuran 5, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik
Cimos: Vončina (3 obrambe -1x7m), Stanič (11 obramb - 1x7m); Skoko 3, Ljubanovic 4, Praznik 3, Brumen 7 (2), Bombač 6 (2), Do-borac 1, Božič, Poklar, Blaževic 6, Konečnik, tojanovic, R. Rapotec 1, Jovičič 2, Hribar 3. Trener: Matjaž Tominec
Sedemmetrovke: Jeruzalem 4/2; Cimos 4/4.
Izključitve: Jeruzalem 4; Cimos 10 minut.
Igralec tekme: Dean Bombač (Ci-mos Koper).
Ormožani so tekmo proti Ci-mosu začeli s prevelikim spoštovanjem do tekmeca, ki na Hardeku ni blestel, a je kljub temu zabeležil visoko zmago. Tudi sicer so Koprčani za Jeruzalem eden najneugodnejših nasprotnikov, saj so v medsebojnih tekmah Ormožane na
Foto: Stanko Kozel
Tadej Sok (Jeruzalem Ormož, temni dres) je bil proti Cimosu Kopru najboljši strelec svoje ekipe (v rumenem dresu je Matjaž Brumen, ki je na Hardeku dosegel 7 zadetkov).
1. A SRL - moški				
REZULTATI 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 26:36 (10 :16), Celje Pivovarna Laško - Merkur 29:17 (16:8), Gorenje - Trimo Trebnje 39:29 (20:17).				
1. GORENJE 9	8	0	1	16
2. CIMOS KOPER 8	7	1	0	15
3. CELJE PIVO. LAŠKO 8	6	0	2	12
4. PREVENT 8	4	2	2	10
5. JERUZALEM ORMOŽ10	3	3	4	9
6. SLOVAN 8	3	3	2	9
7. TRIMO TREBNJE 9	4	0	5	8
8. RIBNICA RIKO HIŠE 8	3	1	4	7
9. MERKUR 9	1	2	7	4
10. KRKA 8	1	0	7	2
11. RUDAR TRBOVLJE 9	1	0	8	2
realizirati protinapada (Stanič je odlično ubranil), v nasprotnem napadu pa je Brumen zadel za 18:13. Sledile so minute Bombača ter starega znanca Hardeka Blaževica in Cimos je v 51. minuti ušel na 10 zadetkov prednosti, 31:21. Dvomov
hrbet položili kar 10-krat. Na drugi strani so Vinarji Cimos premagali le trikrat, nazadnje 18. 3. 2006 (35:34).
Domačini so odigrali slab prvi polčas, kjer so storili kar 12 tehničnih napak, prejeli 5 zadetkov v igri z igralcem več in zapravili še sedemmetrovko (B. Čudič). Ob tem je v golu udeležencev Lige prvakov blestel Stanič, ki je do odmora zbral 8 obramb. Ob tem pogledu na ormoško statistiko je bil zaostanek šestih golov ob polčasu sanjski. Po vodstvu gostov 17:10 so sledile dobre minute Jeruzalema, ko so trikrat zapored zadeli mrežo koprskih vrat. Ob tem žal Bezjaku ni uspelo
Atletika • Izbor atleta leta
Kolariceva najboljša mlajša Članica v Sloveniji
o zmagovalcu več ni bilo. Ob koncu so pri Ormožanih priložnost dobili nekateri igralci s klopi, svojo minutažo sta najbolje izkoristila Jovanovič z dvema zadetkoma ter Cvetko z dvema obrambama.
UK
Dean Bombač (Cimos Koper): »Res je, da nismo blesteli, vendar smo suvereno zmagali. Od Jeruzalema sem pričakoval veliko več. Ker igramo v ritmu sreda-sobota se nam pozna utrujenost, kar vpliva tudi na našo igro, ki je res nekoliko slabša, ampak štejejo točke. Z izpadom iz Evrope nismo razočarani, saj bomo zdaj imeli več časa za tekme v državnem in pokalnem tekmovanju, kjer želimo poseči po samem vrhu.«
Alen Melnjak (Jeruzalem Ormož): »S strahom smo šli v tekmo proti Cimosu in delali številne napake, kar je kvalitetna ekipa Cimosa s pridom kaznovala. Upali smo na večji upor Koprčanov. Zdaj se moramo dobro pripraviti na drugi del prvenstva in nato kreniti v lov za uvrstitvijo v Ligo za prvaka. Verjamem, da nam bo uspelo.«
Minulo soboto je v hotelu Lev v Ljubljani potekal tradicionalni dan slovenske atletike, vrhunec pa je bila večerna razglasitev najboljšega atleta in atletinje v vseh kategorijah. V absolutni kategoriji sta to
po pričakovanjih in z veliko prednostjo postala Brežičan Primož Kozmus, olimpijski zmagovalec v metu kladiva, in Ljubljančanka Marija Šestak, olimpijska finalistka ter tretja na letošnjem dvoranskem sve-
tovnem prvenstvu v troskoku. Prepričljivo pa je v točkovanju za najboljšo mlajšo članico zmagala tudi Nina Kolarič iz Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. V anketi, kjer so sodelovali slovenski atletski trenerji,
ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE
Nina Kolarič je bila izbrana za najboljšo atletinjo v kategoriji mlajše članice.
je zbrala 261 točk, kar je precej več kot vse ostale nominiranke v tej kategoriji skupaj.
Z državnim rekordom 678 centimetrov v skoku v daljno, postavljenim konec junija na Ptuju, je Kolaričeva letošnjo sezono končala na visokem enaindvajsetem mestu na svetovni lestvici. S tem se je približala širšemu svetovnemu vrhu v tej disciplini, kar je odličen obet pred nadaljevanjem kariere dvaindvajsetletne študentke prava. Konec oktobra je Kolari-čeva že začela priprave za nov štiriletni olimpijski ciklus, v katerem jo čakajo evropska in svetovna prvenstva v dvorani in na prostem, zraven tega pa še številni mednarodni mitingi in nastopi za državno reprezentanco. Kolaričevi predano pomaga njen dolgoletni trener Gorazd Rajher, ki je bil v soboto prav tako nagrajen za trenerske dosežke. Atletska zveza Slovenije se je na svečani prireditvi spomnila vseh atletov, ki so nastopili na olimpijskih igrah, med njimi tudi prvega ptujskega olimpijca Mirka Vindiša, ki je Slovenijo zastopal na olimpijadi v Barceloni. Atletski delavci iz AK Cestno podjetje Ptuj, glede na dejstvo, da je atletika postavila Ptuj na svetovni športni zemljevid, upajo, da bodo v prihodnosti deležni primerne obravnave s strani pristojnih športnih institucij na Ptuju.
Uroš Esih
Rokomet • Slovenija B na Hardeku
V četrtek, 4. decembra, bo ob 19.30 uri na Hardeku pod vodstvom selektorja Mira Požuna gostovala slovenska B reprezentanca. Slednja bo istega dne opravila trening in nato zvečer proti Jeruzalemu odigrala tekmo. V reprezentanci so mladi perspektivni igralci, ki se počasi pripravljajo na vstop v A ekipo. Med izbranci Požuna sta tudi bivši Ormo-žan Marko Bezjak, trenutno član velenjskega Gorenja, in Rok Žuran, ki trenutno brani barve slovenskega 1. A ligaša iz Ormoža. Ormožanom bo tekma služila kot priprava za nadaljevanje sezone, kjer v letu 2008 varovance Saša Prapotnika čakajo še tekme proti Merkurju v Škofji Loki, proti Rudarju v Ormožu in proti Pivovarni Laško v Celju.
UK
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Ujeli priključek z vrhom
V	5. krogu 1. slovenske na-miznoteniške lige so bili igralci Ptuja uspešni v Velenju, kjer so s 5:2 ugnali domači Tempo ter dosegli svojo tretjo zaporedno zmago v prvenstvu. S tem so potrdili svoje peto mesto na lestvici ter se po točkah izenačili s Soboto.
V	Velenju sta levji delež k zmagi prispevala Danilo Piljak s tremi in Bojan Pavič z dvema posamičnima zmagama. Žal tudi tokrat do točke ni uspel Urban Ovčar, vendar je zelo blizu temu, da bo to uspelo tudi njemu. »Zelo dobro smo se pripravili na dvoboj v Velenju, saj smo se zavedali, da nam lahko prinese veliko stimulacije za nadaljnje dvoboje, ki so pred nami. V naslednjem srečanju čez štirinajst dni, ko gostimo ekipo Melamin iz Kočevja, bi bili ob naši zmagi, ki si jo seveda želimo, povsem blizu ekipam prve četverice,« je po srečanju v Velenju dejal odlični Danilo Piljak, ki se mu očitno forma strmo dviguje.
V	tem krogu je bil odigran derbi v Novem mestu, kjer je
domača Krka s 5:4 premagala lanske podprvake Kemo Puconce. Nobenih težav niso imeli državni prvaki iz Maribora, ki so ugnali ljubljansko Olimpijo, kakor tudi Sobota, ki je bila prepričljivo boljša od Radelj.
REZULTATI 5. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 2:5, Krka - Kema Pucon-ci 5:4, Petrol Olimpija - Finea Maribor 0:5, Sobota - Radlje 5:0, Edigs Mengeš - Melamin Kočevje 3:5.
1.	FINEA MARIBOR	5	5	0	10
2.	KRKA	5	5	0	10
3.	KEMA PUCONCI	5	4	1	8
4.	SOBOTA	5	3	2	6
5.	PTUJ	5	3	2	6
6.	MELAMIN KOČEVJE	5	3	2	6
7.	EDIGS MENGEŠ	5	14	2
8.	RADLJE	5	1 4	2
9.	TEMPO VELENJE	5	0 5	0
10.	PETROL OLIMPIJA 5 0 5 0
Tempo Velenje -NTK Ptuj 2:5
Kljajič - Pavič 2:3, Bojanič - Ovčar 3:1, Rosc - Piljak 0:3, Bojanič
-	Pavič 0:3, Kljajič - Piljak 1:3, Rosc
-	Ovčar 3:0, Bojanič - Piljak 0:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič, NTK Ptuj
Namizni tenis •
Dobro v Zagrebu
Minuli vikend so se mladinci in članice NTK Ptuj udeležili 16. mednarodnega memorialnega turnirja Antun Stipančic v Zagrebu. Sodelovalo je 386 igralcev in igralk iz dvanajstih držav.
V	petek so nastopili mladinci Luka Krušič, Alen Ber, Domen Ovčar in mladinka Vesna Rojko. V finalni del turnirja sta se prebila Luka Krušič in Alen Ber, nakar je v prvem krogu izpadel še Luka. Vesna Rojko se je prebila do pol-finala, kjer je morala priznati premoč obrambni igralki Idi Jazbec 1:4 in tako osvojila 3.-4. mesto.
V	soboto in nedeljo so nastopili člani in članice. Ptujski člani se zaradi rednega kroga prve slovenske lige turnirja žal niso mogli udeležiti. Nastopale pa so članice Ivana Zera, Vesna Rojko in Tina Matjašič. V finalni del sta se uvrstili Ivana in Vesna, ki sta v prvem kolu naleteli na sestri Brglez in ju gladko premagali. V drugem krogu je Ivana premagala Josipo Zajec s 4:1, nakar je izgubila s
hrvaško Kitajko Xue Vukelja Han, ki je krog pred tem izločila tudi Vesno Rojko.
Rokomet •
St. dečki B: Drava -Pomurje 39:9 (20:6)
Že v uvodu tekme so Ptujčani pobegnili na varno prednost 11:2 ter pri tem zapravili še sedem-metrovko in nekaj protinapadov. Ptujski igralci so kljub veliki kakovostni razliki napravili dokaj veliko tehničnih napak, ki pa se zaradi kolektivne igre niso preveč poznale. Oba ptujska vratarja sta zbrala 75 %% obramb. Pohvaliti velja tudi Martina Vrvančiča, ki je asistiral pri kar 15 zadetkih.
DRAVA: Valentin Zupanič (17 obramb), Luka Reisman 3, Aljaž Mori 1, Martin Vrbančič 4, Teo Prapotnik 4, Luka Haložan (10 obramb), Nejc Korošec 10, Davorin Levanič 11, Filip Jerenec 2, Rok Šalamun 3, Nejc Lukežič 1. Trener: Ladislav Sabo.
DK
Foto: UE
Strelski novički
Majda Raušl zmagala med članicami
2. odprto kontrolno tekmovanje
V soboto in nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo 2. odprto kontrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, ki je namenjeno širšemu izboru kandidatov za sestavo reprezentance za bližajoči se dvoboj s Hrvati v decembru v Ljubljani in ostala MT-tekmovanja. Pri članicah s pištolo je zmagala Ptujčanka Majda Raušl s 381 krogi (96, 95,
99,	91), ki v zadnjem času uspešno stopnjuje serijo dobrih rezultatov ter je v tem trenutku brez prave konku-rentke v slovenskem prostoru članic s pištolo (2. mesto Sabina Suljič, SD Mrož, 363 krogov). Pri mladincih in mladinkah s pištolo uspešno nastopata tudi brat in sestra Uroš in Mateja Pešakovič iz Ptuja, ki sta dosegla 539 oziroma 341 krogov ter oba osvojila dobri 3. mesti. Pri članih s pištolo je majhno presenečenje pripravil Peter Tkalec iz Rečice, ki je slavil s 574 krogi, 2. mesto je osvojil Peter Jenko, SD Kopačevina, s 569 krogi, ki je kot edini strelec s pištolo dosegel tudi zelo redko videno serijo
100,	3. Andrej Brunšek, SD Rečica, 568 krogov. Najboljši v paketu strelcev s Ptujskega je bil Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, s 568 krogi na 4. mestu, Ludvik Pšajd in Simon Si-monič ml. pa sta tokrat s 566 in 564 krogi osvojila 7. in 9. mesto. Pri članicah s puško je Vesna Mele s 368 krogi osvojila 10. mesto, pri mladinkah pa je Barbara Muhič, obe SD TSO, s 364 krogi osvojila 7. mesto.
Občinska strelska liga Ormož:
Dvojna ekipna zmaga za ekipo SD Kovinar Ormož
Pretekli petek in soboto je na občinskem strelišču v Ormožu potekalo
tekmovanje v streljanju z zračno puško v organizaciji Občinske strelske zveze Ormož.
V	petek so tekmovali strelci s standardno zračno puško, kjer je prvo mesto dosegla ekipa SD Kovinar Ormož s 1139 zadetimi krogi, 2. SD Tovarne sladkorja Ormož 1120 krogov, 3. SD Kovinar Ormož II 1055 krogov in 4. strelci SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu s 1020 krogi. Najboljši posameznik med člani je bil Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, z odličnim rezultatom 390 krogov, kar je vrhunski dosežek; 2. Boris Hergula, SD TSO, 382 krogov in 3. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 380 krogov. V kategoriji mladincev so tekmovali strelke in strelci iz SD Kovinar Ormož, boljši pa so bili mladinci s 1106 krogi, mladinke so dosegle 1078 krogov. Najboljši posameznik je bil Jan Šumak s 374 krogi,
2.	Grega Polajnko z enakim rezultatom, vendar s slabšo zadnjo serijo,
3.	Melanie Habjanič 369 krogov.
V	soboto je potekalo še tekmovanje s serijsko zračno puško. Tudi v tej disciplini je bila najboljša ekipa SD Kovinar Ormož s 538 krogi, drugo mesto je osvojila ekipa SD TS Ormož s 532 krogi, 3. SD Jože Kerenčič s 521 krogi in 4. SD Kovinar Ormož s 425 zadetimi krogi. Najboljši posameznik med člani je bil Sašo Prapot-nik, SD TSO, s 183 krogi, 2. Matjaž Habjanič, SD Kovinar Ormož, s 181 krogi in 3. po dolgem premoru Renato Piberčnik, SD Jože Kerenčič, s 177 krogi. Med mladinci je bila najboljša Petra Vernik z absolutno najvišjim rezultatom 187 krogov, 2. Melanie Habjanič 170 krogov in 3. Melisa Kosi, 169 krogov; vse strelke SD Kovinar Ormož. Med veterani je bila najboljša Vesna Mele s 183 krogi, 2. Branko Veselko s 173 krogi, oba SD TSO, 3. Milka Vočanec, SD Kovinar Ormož, s 156 krogi. 2. turnir občinske strelske lige bo potekal 12. in 13. decembra, na katerem zagotovo ne bo manjkalo vrhunskih ter tesnih rezultatov.
Simeon Gonc
Bowling • Podjetniška liga
Za vrh VGP in Intera
Obe omenjeni ekipi sta dosegli tudi najboljši rezultat tega kroga. Posledica in zanimivost letošnjega načina tekmovanja je ta, da je ekipa Intere dosegla najboljši rezultat, osvojila pa je manj točk kot ekipa VGP. Velika verjetnost je, da bo prav ponedeljkov dvoboj med tema ekipama že v veliki meri odločil o letošnjem prvaku. Med posamezniki sta izstopala Branko Kelenc in Boris Sa-gadin, prvi pa je tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku posameznikov. Rezultati 3. kroga končnice: Za uvrstitev od 1. do 6. mesta: VGP Drava - Tames 7:1, Intera - Maska Caffe 5:3, SAR avtomatizacija
-	Talum 5:3.
1.	INTERA	48 177,8 18
2.	VGP Drava	32 169,4 14
3.	SAR Avtomatizacija 48 164,6 12
4.	TAMES	48 156,5 10
5.	MASKA Caffe	32 156,5 5
6.	TALUM	48 151,5 5
Za uvrstitev od 7. do 12. mesta:
Hip-hop - DaMoSS 6:2, MO Ptuj
-	Bowling center Ptuj 6:2, Inplan
-	Radio-Tednik 6:2.
7.	HIP - HOP	48 160,2 16
8.	MO PTUJ	48 153,5 15
9.	INPLAN	48 155,8 13
10.	RADIO-TEDNIK Ptuj 44 157,0 10
11.	DaMoSS	48 156,3 10
12.	BOWLING CENTER Ptuj 48 149,9 8
Za uvrstitev od 13. do 18. mesta:
Modmed - Ilkos candles 5:3, PSS
-	Garant zavarovanje 5:3, db Transport - Avtoprevozništvo Novak 6:2.
Najboljši posamezniki tega kroga: 1. Branko Kelenc (VGP) 786, 2. Boris Sagadln (Intera) 777, 3. Sebastjan Kotnik (Inplan) 716, 4. Bogdan Zelenlk (Hip-hop) in Janez Rakuš (PSS) 709, 6. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 705, 7. Jože Vaupo-tič (VGP) 694, 8. Jernej Rifelj (Intera) in Bojan Klarič (SAR) 690, 10. Aleš Korošec (Maska Caffe) 689.
13.	db TRANSPORT	48	160,2	22
14.	PSS Ptuj, d. o. o.	48	148,1	18
15.	GARANT Zavarovanje	48	133,0	10
16.	AVTOPREVOZ. NOVAK	48	139,6	9
17.	ILKOS CANDLES	48	126,6	8
18.	MODMED	48	119,6	5
Za uvrstitev od 19. do 21. mesta:
Projekta ing. - Gravitas 8:0 (b. b.)
19.	PROJEKTA ing, 32 149,3 16
20.	MP Ptuj, d. o. o. 32 134,9 8
21.	GRAVITAS, d. o. o. 32 0 0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP) povprečje 179,2, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 177, 3. Robert Šegula (Tames) 176,8, 4. Bojan Klarič (SAR) 176,6, 5. Aleš Korošec (Maska Caffe) 176,3, 6. Boris Saga-din (Intera) 172,6, 7. Matej Rifelj (Intera) 171,9, 8. Branko Stele (Intera) 171,7, 9. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 171,6. 10. Tomi Držaj (db Transport) 170,9.
JM
Odbojka • Osmina finala Pokala Slovenije (ž)
Kamničanke boljše tudi drugič
AC Prstec ZOK Ptuj - Calcit Kamnik 2:3 (-22, -23, 16, 20, -13)
V sredo je bilo na Ptuju odigrano povratno srečanje osmine finala Pokala Slovenije med domačo ekipo AC Prstec ŽOK Ptuj in gostjami iz Kamnika. Slednje so trenutno na drugem mestu 1. DOL in zaostajajo le za ekipo Sloving Vital iz Ljubljane.
Sredina tekma je bila izredno izenačena in razburljiva do konca, čeprav so si gostje že v uvodnem nizu zagotovile napredovanje, saj so na prvi tekmi zmagale s 3:0. Odločitev o zmagovalcu te tekme pa je padla šele v petem nizu, ko so Kamničanke v zanimivi končnici pokazale več zbranosti.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so v osmini finala Pokala Slovenije izločile Kamničanke.
Judo • Državno prvenstvo srednjih šol
Urška državna prvakinja za Gimnazijo Ptuj
V petek, 14. novembra, je v veliki dvorani ŠC GIB v Ljubljani v organizaciji JK Šiška potekalo letošnje državno prvenstvo srednjih šol v judu. Nastopilo je 117 tekmovalk in tekmovalcev iz 53 slovenskih srednjih šol. Za svoje šole so nastopili tudi člani JK Drava Ptuj in JK Gorišnica.
Urška Urek
Tajski boks
Muay-thai gym Ptuj
V soboto, 8. 11., je v Trebnjem potekal 3. krog državnega prvenstva in obenem mednarodno prvenstvo štirih držav - Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Srbije. Tekmovanja so se s štirimi borci udeležili tudi člani kluba tajskega boksa Muay-thai gym iz Ptuja. To so bili Aleš Janžel v kategoriji do 91 kg, Dejan Vojsk in Tadej Toplak do 81 kg in Martin Forštnarič do 67 kg.
Trije ptujski tekmovalci so se tudi tokrat dobro odrezali, žal pa je odpadel dvoboj Aleša Janžela, saj se je tekmec poškodoval na ogrevanju.
Tako je Urška Urek (Gimnazija Ptuj) v kategoriji nad 78 kg dosegla tri zmage in osvojila 1. mesto in postala državna prvakinja med srednješolkami. Tanja Kociper iz Gorišnice, ki prav tako nastopa za Gimnazijo Ptuj, je osvojila 3. mesto v kategoriji do 63 kg. Obe dijakinji sta ptujski gimnaziji prinesli 7. mesto med 23 šolami, ki so osvojile točke.
Pri dijakih pa se je od ptujskih tekmovalcev najbolje odrezal Andrej Čuš (Ekonomska šola Ptuj) z osvojitvijo 2. mesta v kategoriji do 100 kg. V kategoriji nižje (do 90 kg) je enako mesto osvojil Bojan Ljubec, ki tekmuje za Srednjo gostinsko in turistično šolo Maribor. Zelo dober, tretji, je bil Tilen Vidovič v kategoriji do 66 kg (Gimnazija Ptuj). Ekonomska šola Ptuj je osvojila 6., gimnazija Ptuj pa 15. mesto med 23 šolami.
Pokal Novega mesta
V soboto je v Novem mestu po-
Toplak in Vojsk sta zmagala z izidom 3:0, Forštnarič pa je tokrat v tesnem dvoboju prvič izgubil.
»Zaenkrat smo z izidi zadovoljni, sedaj pa bomo vse moči usmerili v domačo tekmo na Ptuju, ki bo na sporedu 20. decembra letos. Takrat si bo na Ptuju moč ogledati finale državnega prvenstva in gala prireditev v profesionalnih dvobojih s predstavniki iz tujine. Pred nami je še dober mesec priprav in upamo, da nam bo tudi takrat uspelo poseči po dobrih rezultatih,« je povedal predsednik in trener ptujskega kluba Matjaž Tomažin.
UR
Mladi judoisti JK Drava Ptuj, ki so nastopili v Novem mestu.
Z leve: pomočnik trenerja Mitja Jerenko, Tadej Toplak, Dejan Vojsk, Martin Foštnarič in trener Matjaž Tomažin
tekalo množično tekmovanje mladih judoistov, imenovano Pokal Novega mesta. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi predstavniki JK Drava Ptuj in JK Gorišnica. Edina, ki se je iz omenjenih klubov povzpela na najvišjo stopničko, je bila Nika Šlamber-ger, ki je v konkurenci 11 tekmovalk zmagala v vseh treh dvobojih.
Rezultati tekmovalcev JK Drava:
1.	mesto: Nika Šlamberger;
2.	mesto: Rok Resnik;
3. mesto: Sašo Horvat, Luka Pih-ler; 7. mesto: Luka Šlamberger, Niko Rakuš; 11. mesto: Alen Pihler, Jernej Domajnko.
Rezultati tekmovalcev JK Goriš-nica:
2.	mesto: Marko Čagran, Rebeka Primožič;
3.	mesto: Miha Vinkovič, Karmen Kostanjevec, Primož Zajc; 5. mesto: Rok Veselič; 7. mesto: Urban Munda.
Sebi Kolednik
Pikado liga St. tednik
Prva točka za Šterntal
Konec tedna je bil odigran 4. krog pikado lige Štajerski tednik. V skupini A je ekipa Šterntala na tekmi proti favoriziranemu Ringu prišla do svoje prve točke. Neporaženi sta le še ekipi Winston ter Zeleni gaj s tekmo manj.
Igralci z največ zmagami v A-ligi: 1. Andrej Iljevec (Winston) 13; 2. Peter Dolšak (Ring) 12; 3. Gorazd Kuko-vica (Zeleni gaj) in Igor Čerček (Žaga) 11 točk ...
V skupini B je v 3. krogu ekipa Ptujskih 5 po dveh neodločenih rezultatih prišla do svoje prve zmage in tako ostaja edina neporažena ekipa v drugi ligi.
A-liga
Rezultati 4. kroga: Winston
-	Sharky 11:5 (25:16), Šterntal
-	Ring 8:8 (20:23), Luna - Žaga 0: 16 (5:32), Saška - Zeleni gaj 4:12 (12:26). Prosta je bila ekipa Stolp.
1.	WINSTON	52:12	12
2.	ZELENI GAJ	35:13	9
3.	RING I	34:30	7
4.	ŽAGA	37:11	6
5.	SHARKY
6.	STOLP
7.	ŠTERNTAL
8.	SAŠKA
9.	LUNA
32:16	6
24:24	6
16:48	1
14:50	0
12:52	0
Pari naslednjega kroga (21. 11. ob 20.00): Sharky - Ring, Stolp
-	Luna, Zeleni gaj - Winston, Žaga
-	Saška. Prosta bo ekipa Šterntal.
B-liga
Rezultati 3. kroga: Ring II - Ptujskih 5 2:14 (13:30), Pika - Haložan 7:9 (19:21), Sharky II - Capri II 11:5 (26:15), Capri l - Zeleni gaj II 7:9 (15 :24). Prosta bo ekipa Mark 69.
1.	SHARKY II	28:20	6
2.	HALOŽAN	23:25	6
3.	RING II	21:37	6
4.	PTUJSKIH 5	30:18	5
5.	CAPRI I	26:22	4
6.	ZELENI GAJ II	23:25	4
7.	PIKA	18:14	3
8.	MARK 69	5:11	0
9.	CAPRI II	11:21	0 Pari naslednjega kroga (22.
11. ob 20.00): Zeleni gaj II - Ring II, Capri II - Pika, Haložan - Capri I, Mark 69 - Sharky II. Prosta je ekipa Ptujskih 5.
UR
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Po prvem delu Dravinja zasluženo na vrhu
Rezultata zaostalih srečanj 8. kroga: Odranci - Malečnik 1:1, Mons Claudius - Črenšovci 4:2
1.	DRAVINJA 14	11	1 2	28:8	34
2.	KOVINAR ŠTORE 14	9	3 2	29:16	30
3.	DRAVOGRAD 14	9	1 4	34:13	28
4.	ŠMARTNO 14	9	1 4	38:34	28
5.	ODRANCI 14	7	4 3	28:14	25
6.	STOJNCI 14	6	3 5	31:25	21
7.	TEHNO. VERŽEJ 14	6	3 5	24:18	21
8.	MALEČNIK 14	6	2 6	29:30	20
9.	SIMER ŠAMP. 14	5	2 7	22:31	17
10.	ČARDA 14	3	3 8	20:30	12
11.	MONS CLAUD. 14	4	0 10	18:34	12
12.	ČRENŠOVCI 14	1	8 5	14:25	11
13.	PALOMA 14	3	1 10	18:33	10
14.	TRGOV. JAGER 14.	2	2 10	19:41	8
V tretji slovenski nogometni ligi vzhod je z odigranima zaostalima srečanjema 8. kroga padel zastor za jesenskim delom tekmovanja. Ekipi Odranci in Malečnik sta ostali na svojih mestih, nogometaši Monsa Claudiusa iz Rogatca pa so se s trinajstega prebili na enajsto mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev (na sliki Boris Klinger) so jesenski del prvenstva končali na 6. mestu.
Dravinja iz Slovenskih Konjic je zasluženo postala jesenski prvak s štirimi točkami naskoka pred prvim zasledovalcem, Kovinarjem iz Štor. Vrnitev bivšega trenerja in športnega direktorja v Slovenske Konjice je očitno pomagal in tako
Konjičani odkrito naskakujejo prvo mesto in povratek v dru-goligaško konkurenco. Nekaj časa jim je tesno sledilo Šmartno, a je na koncu popustilo in za Dravinjo sedaj zaostaja šest točk, enako kot Dravograjčani. Če zasledovalci želijo v spo-
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Razburljiva lokalna derbija
Sobota popoldne je na Ptuju minila v znamenju revije mladinskega in kadetskega nogometa, saj so se merile ekipe NŠ Poli Drava iz Ptuja in Aluminija iz Kidričevega, ki uspešno tekmujeta v elitnem slovenskem mladinskem in kadetskem razredu. Zbralo se je kar precejšnje število gledalcev, saj staro rivalstvo med kluboma obstaja tudi na tekmah mlajših kategorij. Vsi prisotni so lahko uživali v nogometu, saj so imeli kaj videti. Ob tem so morda opazili mnogo mladih fantov, ki bodo čez čas najbrž nosili breme v članski konkurenci, mogoče pa se med njimi skriva tudi kakšen potencialni repre-zentant.
V	mladinski konkurenci so slavili Kidričani. Po dobri igri je na koncu odločil zadetek mladinskega repre-zentanta Martina Milca, ki je v zadnjih tekmah uspešno zaigral tudi v članskem moštvu Aluminija (v dveh nastopih za člansko vrsto je dosegel dva zadetka). Pot do zmage pa ni bila lahka, saj je Martin Kurež rezultat izenačil po vodstvu gostov. Nove tri točke za Kidričane pomenijo, da še naprej trdno držijo drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, takoj za Domžalami.
V	kadetski konkurenci so se zmage veselili nogometaši NŠ Poli Drava iz Ptuja, ki so z zadetkom Roka Kaj-zerja v drugem polčasu uspeli vknji-žiti nove tri točke, s katerimi so na lestvici prehiteli Kidričane. To je bila druga zaporedna zmaga kadetov
iz Ptuja, ki se trenutno nahajajo na sedmem mestu prvenstvene razpredelnice, Aluminije je na 9. mestu.
Simon Vidovič, NK Aluminij: »V
obeh tekmah je bil to lep derbi. Pri kadetih je bil to dvoboj dveh enakovrednih moštev, ki sta si priigrali nekaj lepih priložnosti. Začeli smo dobro, tekmo pa je na koncu odločila večja zbranost napadalcev Drave. Seveda jim za zmago čestitam.
Naša mladinska vrsta je tekmo dobila in tako še naprej vztraja pri vrhu. Upam, da bo tako čim dlje in da se bomo dobro uvrstili v skupnem seštevku mladincev in kadetov; če bodo mladinci do konca na vrhu, bo to toliko boljše. Zanimivo je, da je bilo pretekli teden na tekmah z Domžalami obratno, zmagali so kadeti, mladinci pa izgubili. To kaže na to, da je liga precej izenačena.«
1. SML
8.	LUKA KOPER	14	5	6 3	30:21	21
9.	TRIGLAV	14	5	3 6	28:22	18
10.	DRAVOGRAD	14	3	5 6	19:25	14
11.	SLOVAN	13	4	2 7	13:20	14
12.	POLI DRAVA	14	4	1 9	16:28	13
13.	SIMER ŠAMP.	13	3	3 7	21:25	12
14.	BILJE-PRIM.	14	3	3 8	21:30	12
15.	KRKA	14	1 3 10	15:55	6
16.	RUDAR (V)	14	0 3 11	10:48	3
NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 1:2
(1:1)
STRELCI: 0:1 Jovič (17). 1:1 Kurež (33), 1:2 Milec (64)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, Pečnik, Dirnbek, Kozar, Fekonja, D. Krajnc (Gril), Sahiti, Kurež, Frumen (Roškar), Šoštarič (Grajfoner). Trener: Franc Fridl.
ALUMINIJ: Zajc, Lončarič, Draško-vič, Pislak, Jovič, Rešek (Koren), S. Krajnc (Mlakar), Tominc, Meznarič, Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
REZULTATI 14. KROGA: NŠ Poli Drava - Aluminij 1:2, MIK CM Celje
-	Krka 9:0, Mura 05 - Triglav 1:0, Maribor v- HIT Gorica 0:2, Rudar Velenje - Luka Koper 2:6, Dravograd
-	Bilje Primorje 2:3.
1 DOMŽALE	13 11	1	1	45:11 34
2.	ALUMINIJ	14 11	1	2	36:20 34
3.	INTERBLOCK	13 8	5	0	29:8 29
4.	HIT GORICA	14 8	3	3	23:15	27
5.	MARIBOR	14 7	3	4	26:17	24
6.	MURA 05	14 7	3	4	28:29	24
7.	MIK CM CELJE	14 6	3	5	37:23	21
1. SKL
mladanskem delu ogroziti Dra-vinjo, bodo morali poseči po okrepitvah. Odranci so pristali na petem mestu, vendar pri njih ni čutiti velike vneme po borbi za vrh. Prvi del zaključujejo ekipe iz Stojncev, Veržeja in Malečnika, ki imajo 21 oz. 20 točk. Nogometaši Stojn-cev lahko še vedno izpolnijo klubski cilj pred sezono, to je uvrstitev med prve štiri ekipe. Zaostanek ni (pre)velik, vendar pa bodo morali igrati brez nihanj in brez predolge črne serije. Kvalitetnega igralskega potenciala imajo veliko, zato je to toliko realnejše.
Posebno pozornost si zaslužijo še nogometaši Črenšovcev, ki so absolutni rekorderji po neodločenih izidih (osem) in imajo le eno zmago. Najučinkovitejša ekipa lige je Šmartno (38), najboljšo obrambo pa ima ekipa Dravinje, ki je na 14 tekmah prejela le 8 zadetkov.
Danilo Klajnšek
7.	NŠ POLI DRAVA	14	6	4	4	20:12	22
8.	LUKA KOPER	14	6	3	5	24:14	21
9.	ALUMINIJ	14	6	2	6	23:14	20
10.	INTERBLOCK	13	5	5	3	25:20 20
11.	RUDAR (V)	14	5	3	6	22:24	18
12.	SLOVAN	13	4	3	6	14:14	15
13.	TRIGLAV	14	2	3	9	13:36 9
14.	KRKA	14	2	3	9	10:34	9
15.	DRAVOGRAD	14	0	4	10	11:34	4
16.	BILJE - PRIM.	14	0	2	12	7:46 2
NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Kajzer (59) NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič, Denis Perger, Serdinšek, Roškar, Kajzer, Pukšič (Kocuvan), Ljubec (Strel), Hauptman, Matjašič (Gori-čan), Pauko (Topolnik). Trener: Damjan Vogrinec.
ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Vindiš, Polajžer, Medved, Žurej (Horvat), Pučko, Sitar (David Perger), Petek, Rumež (Pulko). Trener: Simon Vidovič.
LIGA U-14
REZULTATI 14. KROGA: NŠ Poli Drava - Aluminij 1:0, Mura 05 - Triglav 2:0, MIK CM Celje - Krka 2:0, Rudar Velenje - Luka Koper 0:0, Dravograd - Bilje Primorje 2:2, Maribor - HIT Gorica 2:0.
1.	MARIBOR	14	11	2	1	34:6	35
2.	SIMER ŠAMP.	13	9	1 3	30:13	28
3.	HIT GORICA	14	9	1 4	21:12	28
4.	DOMŽALE	13	9	1 3	24:16	28
5.	MIK CM CELJE	14	8	2	4	26:12	26
6.	MURA 05	14	7	3	4	19:16	24
Foto: Črtomir Goznik
V mladinski tekmi so v lokalnem derbiju zmagali Kidričani ...
REZULTATI 15. KROGA: NŠ Poli Drava - Maribor 0:1, Aluminij - Radgona 5:0, EHA EMMI Bistrica - Mura 05 1:7, Ljutomer - MIK CM Celje 1:0, Brežice - Simer šampion 0:9, Železničar - Tehnostroj Veržej 1:3, Nafta - Nissan Ferk Jarenina 2:1, Dravograd - Rudar Velenje 1:3.
1.	MURA 05 15 12 2 1 65:10 38
2.	DRAVOGRAD 15 12 0 3 35:16 36
3.	MARIBOR 15 11 2 2 61:9 35
4.	RUDAR VELENJE 15 10 3 2 49:13 33
5.	MIK CM CELJE 15 10 2 3 36:10 32
6.	TEHNO. VERŽEJ 15 9 2 4 35:15 29
7.	SIMER ŠAMPION 15 9 1 5 55:20 28
8.	ŽELEZNIČAR 15 8 3 4 53:15 27
9.	NŠ POLI DRAVA 15 7 0 8 33:34 21
10.	ALUMINIJ 15 5 4 6 17:18 19
11.	NAFTA 15 5 1 9 32:41 16
12.	BREŽICE 15 4 0 11 19:63 12
13.	F. JARENINA 15 2 2 11 23:35 8
14.	LJUTOMER 15 2 1 12 8:51 7
15.	A. E. BISTRICA 15 2 0 13 15:77 6
16.	RADGONA 15 0 1 14 2:11 1
NŠ POLI DRAVA - MARIBOR 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Pihler (3) NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Le-skovar, Čeh, Zupanič (Slanič), Trep, Kirič, Krajnc, Metličar, Golob, Pivko (Kmetec), Veličkovič (Hliš). Trener: Miran Ljubec. ALUMINIJ - RADGONA 5:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Podbrežnik (15), 2:0 Leskovar (18), 3:0 Goljat (21), 4:0 Podbrežnik (26), 5:0 Goljat (34) ALUMINIJ: Frlež, Kelc, Leskovar (Simonič), Zajc, Dvoršak-Špehar (Debeljak), Cafuta, Goljat (Koren), Sagadin (Špehonja), Planinšek, Pod-brežnik, Šešo (Vindiš). Trener: Tomis-lav Grbavac.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Nafta - Rudar Velenje; SOBOTA ob 15.00: MIK CM Celje - Luka Koper; SOBOTA ob 20.05: Maribor
-	Interblock; NEDELJA ob 13.30: Primorje - HIT Gorica; NEDELJA ob 17.00: Domžale - Labod Drava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: ŽNK Dornava - Krka, NEDELJA ob 14.00: Rudar Škale - ŽNK Ptuj, Senožeti - Pomurje, Maribor
-	Slovenj Gradec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Aluminij - MIK CM Celje (sobota ob 14.00), Interblock
-	NŠ Poli Drava (nedelja ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Aluminij - MIK CM Celje (sobota ob 12.00), Interblock
-	NŠ Poli Drava (nedelja ob 12.00).
LIGA U-14
16. KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (sobota ob 10.00), Aluminij
-	MIK CM Celje (nedelja ob 11.00).
ROKOMET
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Istrabenz plini Izola - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 20.00), Krško - Sviš pekarne Grosuplje, Radeče MIK Celje - Grča Kočevje, Klima Petek - Šmartno 99, Mitol Sežana - Alples Železniki, Grosuplje - Ajdovščina
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA: Zlatorog Celje - Drava (sobota ob 14.00), Velika Nedelja - Pomurje (sobota ob 19.00).
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 7. KROGA: MZG Grosuplje - AC Prstec Ptuj, Luka Koper - Alian-sa, Benedikt - Sloving Vital. Srečanje TPV Novo mesto -Calcit Kamnik bo odigrano 10. 12.
3.	ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
7.	KROG: Kurent SK Company - Suha gradnja (sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici)
KEGLJANJE
2.	MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
8.	KROG: Drava - Litija (sobota ob 17.30 v DETA Centru na Ptuju)
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
6. KROG: Drava - Nafta (sobota ob 13.30 v DETA Centru na Ptuju)
1. A SKL - moški
8. krog: 22. 11. ob 14. uri: Radenska - Interokno (Dravograd)
1. B SKL - ženske
8. krog: 22. 11. ob 17.30: Radenska - Trebnje
MALI NOGOMET
2. FUTSAL LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA - PETEK ob 20.30: Slovenske gorice - Ptuj Aba Saš, Bioterme Mala Nedelja - Teleing Marinci, Nazarje - Maribor Branik, Tomaž - Duplek TBS Team 24 (petek ob 19.30 v ŠD Ormož), FSK Kebelj - Cerkvenjak gostišče pri Antonu.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
. v kadetski pa Ptujčani.
Nogomet • Milivoje Novakovič, član Kölna in slovenske reprezentance
»
Hočem zmagati vsako tekmo!
«
Milivoje Novakovič je v Nemčiji dobil vzdevek Novagol, saj je bil v lanski sezoni najboljši strelec 2. lige, s svojim Kölnom pa se je uvrstil v 1. nemško Bun-desligo, kjer je letos med najboljšimi strelci. Odlično mu gre tudi v reprezentanci Slovenije, kjer je poleg vratarja Handanoviča prva violina moštva. A mu v dosedanji karieri ni šlo vse po maslu ...
Ljubljančan, rojen 18. 5. 1979, je začel igrati nogomet pri Olimpiji, kjer je nastopal za vse mlajše selekcije, nato pa pri članih ni dobil prave priložnosti za igro. Zaradi tega je leta 2001 odšel v Avstrijo, kjer je sprva igral za moštvo SAK. Kmalu je prestopil v ASK Voits-berg, kjer je ostal do konca leta 2003. Njegov naslednji klub je bil prvoligaš Mattersburg, kjer je ostal le pol sezone. Jeseni 2004 je odšel v LASK Linz, ki je takrat nastopal v 2. ligi in na 21 tekmah je dosegel osem golov. S tem si je prislužil poziv bolgarskega prvoligaša Litexa, kjer je bil trener znani srbski strokovnjak Ljupko Petrovič. V Bolgariji je na 23 tekmah zabil 15 prvenstvenih golov in bil najboljši strelec lige v sezoni 2005/06, v kateri je bil Litex tretji. Odlično je igral tudi v pokalu UEFA.
Njegove dobre igre so opazili tudi večji evropski klubi, zato je po koncu sezone zapustil Bolgarijo in odšel v sloviti Köln, kjer so potrebovali nadomestilo za Lukasa Podolskega, ki je odšel v münchenski Bayern. V Kölnu mu sloviti trener Cristoph Daum na začetku ni povsem zaupal, pozneje pa se je situacija le obrnila na bolje. V sezoni 2007/08 je dosegel dokončno uveljavitev in postal najboljši igralec 2. nemške Bundeslige.
V reprezentanci Slovenije je debitiral 28. 2. 2006, ko je bil selektor Branko Oblak, nase pa je opozoril predvsem s hat-tri-ckom na prijateljski tekmi proti Trinidadu in Tobagu maja istega leta v Celju. Šele v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu si je pod vodstvom Matjaža Keka izboril status prvega napadalca
in pravega vodje moštva. V dosedanjih 24 reprezentančnih tekmah je dosegel 10 golov.
Ob robu prijateljske tekme Slovenija - BiH smo se z njim pogovarjali o sedanjosti in prihodnosti njegove klubske in reprezentančne kariere.
V	bosanski reprezentanci je igralo kar nekaj igralcev iz Bundeslige, v kateri igraš tudi ti.
»Pričakoval sem težko tekmo, celo težjo, kot so kvalifikacijske, saj sem že prej poznal kar nekaj igralcev BiH, vendar sem opozarjal na to, da se moramo osredotočiti na našo igro. Varovanci Čira Blaževiča so že v kvalifikacijah za SP odigrali nekaj odličnih tekem, vendar smo kljub temu upali na ugoden rezultat.«
Tekmec ima močno napadalno vrsto, zato se je lahko pričakoval močan pritisk na naša vrata.
»Zagotovo lahko od takšne ekipe pričakuješ pritisk, ampak igrali smo doma in smo razmišljali o tem, da dobro odgovorimo na njihovo igro in da iztržimo dober rezultat. Vedeli smo, da so najbolj močni v napadu, tudi zvezna vrsta je dobra, nekoliko pa so slabši v obrambi.«
V	Nemčiji igrate v super formi: se lahko to prenese tudi v reprezentanco?
»Tega ne morem storiti sam, ampak moram dobiti podporo tudi s strani soigralcev. V zadnjem času sem s tem zadovoljen. Nekateri naši reprezen-tanti ne igrajo v svojih klubih, kar je slabo, vendar se zaradi tega poskušajo še bolj dokazati v reprezentanci, kar nam lepo uspeva.«
Zate se zanimajo tudi največji evropski klubi. Ti to godi?
»Seveda mi godi, a ostajam trdno na tleh. Hočem zmagati vsako tekmo in to zahtevam tudi od svojih soigralcev, tako v klubu kot v reprezentanci.«
Kakšno je stanje s poškodbami, ki te kar redno spremljajo?
»Posledice le-teh še vedno čutim, vendar jih na vsaki tekmi potisnem v ozadje oz. jih poskušam odmisliti. Na srečo

; ^ >
/j 'tíwm^
Foto: Črtomir Goznik
Milivoje Novakovič je trenutno prva violina slovenske reprezentance; tudi na sredini tekmi proti BiH je dosegel dva zadetka.
so do konca prvenstva samo še štiri tekme, temu pa sledi nekoliko daljši premor, kjer jih bom saniral do konca. Moram pa pohvaliti tudi moje terapevte v Nemčiji, ki se z mano ukvarjajo praktično 24 ur na dan in mi zelo pomagajo.«
Pred tedni si bil glede te oskrbe v reprezentanci precej kritičen do vodstva NZS. Se je kaj izboljšalo?
»Začelo se je. Upam, da bomo v prihodnosti imeli na voljo še več teh naprav, saj je to osnova za delo. Regeneracija je izredno pomembna stvar. S primerno komunikacijo bomo to uredili, saj mislim, da si reprezentanca to zasluži!«
Kakšno je stanje v klubu Kolnu?
»Imamo 19 točk in varno prednost pred zasledovalci iz repa razpredelnice. Čeprav so
v klubu s tem zadovoljni, jaz nisem, vedno iščem več. V zadnjih štirih tekmah želim vsaj 6 točk, kar bi pomenilo miren zimski premor.«
Z ibiševičem se borita za primat na listi strelcev
nemške lige, tukaj pa sta se merila na prijateljski tekmi.
»Obema gre v Nemčiji odlično, skupaj s Helmesom (Bayer Leverkusen) tvorimo trio napadalcev, ki smo še lani nastopali v 2. ligi, sedaj pa smo pri vrhu prve. Tega res ni nihče pričakoval, a se v tem vidi naš resen pristop. Če nekdo verjame vate, potem je to lahko. Ibiševič ima v Hoffenheimu idealno sredino, zelo napadalno orientirano. Po mojem mnenju so trenutno najboljši napad v Nemčiji, težko jih je ustaviti. Ironija je, da Ibiševič nima takšne podpore v reprezentanci. Tudi pri meni je bilo podobno, sedaj gre na bolje, saj se soigralci zavedajo, da smo odvisni eden od drugega: oni mi pripravljajo priložnosti, jaz jih realiziram. Za to sem jim hvaležen in se jim zahvaljujem za zaupanje.«
V letošnji sezoni si ka-petan nemške prvoligaške ekipe Kolna. Kaj ti to pomeni?
»Zame je seveda čast biti kapetan tako velikega kluba, vendar se obenem zavedam, da sem v Kolnu preživel že vse: od slabih časov, ko sem bil izven ekipe, na tribuni, ko so me praktično odpisali, pa sedaj do kapetana. S tem se mi je povrnilo samozaupanje, dobil sem dodatno motivacijo, vem, da mi sedaj zaupajo in to jim poskušam vračati na igrišču z doseženimi goli.«
Tvoja kariera je šla vedno navzgor, čeprav si prav pri
Kolnu imel na začetku precej težav. Kakšna je tvoja razlaga tega?
»Kariera je šla res vedno navzgor, vendar sem v vsakem klubu potreboval nekaj časa, da sem se privadil na novo okolje. V Kolnu je bilo pač tako, da je to velik klub in sem imel na voljo malo časa, saj so takoj pričakovali gole. Sedaj vem, da sem to že prerasel, zato znam biti včasih tudi diplomatski. Trdno pa stopam po začrtani poti naprej!«
Misliš, da si sedaj v najboljših nogometnih letih?
»Sem in pričakujem, da bom lahko na takšnem nivoju igral še vsaj štiri leta. V tem obdobju želim svojemu klubu pomagati do kakšnega velikega rezultat. V tej prvi prvoligaški sezoni smo že prijetno presenetili, vidimo pa tudi primer ekipe Hoffenheim, ki je na vrhu lige. Lepo je to videti in se obenem zavedati, da imamo tudi sami možnost storiti kaj podobnega. Veselim se že sobotnega srečanja z njimi na našem stadionu - to bo pravi spektakel.«
Vam sedanja medijska pozornost v Nemčiji in doma v Sloveniji godi?
»Kot tujec se moraš v Nemčiji venomer dokazovati, sam pa sem eden redkih Slovencev v Bundesligi, ki je tako uspel. A zame to še ni dovolj, trudil se bom, da izvlečem iz sebe in ekipe še več. Za to bom trdo garal še naprej.«
Glede na to, da so ti v Kol-nu ponudili kapetanski, trak nate računajo dolgoročno. Bi želel poskusiti igranje še v kakšni drugi ligi?
»V Kolnu se počutim zelo dobro, zato v tem trenutku ne razmišljam o ničemer drugem. Če pa bo prišla res dobra ponudba, pa se bom seveda poskusil še kje.«
Jože Mohorič
Foto: Stanko Kozel
Sestavek v češkem športnem dnevniku Sport, kjer so pred tekmo Češka - Slovenija v Teplicah Mili-voja Novakoviča predstavili kot najnevarnejšega igralca Slovenije. V sestavku so se spomnili na dogodek, ko so Novagola v Nemčiji prijeli policisti, ko je vozil pod vplivom alkohola.
Prijateljska tekma: Slovenija - Bosna in Hercegovina 3:4 (1:2)
Strelci: 0:1 Ibiševič (2), 0:2 Misimovič (11, iz 11-m), 1:2 Koren (27), 1:3 Džeko (53), 1:4 Ibiševic (62), 2:4 Novakovič (64, iz 11-m), 3:4 Novakovič (75).
V sredo sta se v Ljudskem vrtu v prijateljskem srečanju pomerili reprezentanci Slovenije in BiH. Selektorja Matjaž Kek in Čiro Blaževič sta dobila vpogled v trenutno formo svojih varovancev, po tekmi pa je bil slovenski selektor (upravičeno!) razočaran predvsem z igro v obrambi. Preveč napak sta delala predvsem centralna branilca Boštjan Cesar in Mitja Mörec, ki v svojih klubih ne igrata, zaradi česar so bosanski napadalci zlahka prihajali do priložnosti. Težko pričakovani strelski dvoboj med Vedadom Ibiševičem (Hoffenheim, BiH) in Milivojem Novakovičem (Köln, Slovenija) se je končal z neodločenih rezultatom - 2:2. Slovenija je vso tekmo lovila zaostanek, v 44. minuti pa celo zastreljala enajstmetrovko (Mirnes Šišič).
Ptuj • Trideseta razstava Društva gojiteljev malih živali
Na ogled blizu petsto pasemskih živali
V športni dvorani Mladika na Ptuju je od 14. do 16. novembra potekala že 30. razstava malih pasemskih živali (kuncev, golobov, perutnine in sobnih ptic), ki jo je organiziralo Društvo gojiteljev malih živali Ptuj, ki deluje že 31 let in ima 60 članov. Blizu 500 pasemskih živali so si obiskovalci ogledali z velikim zanimanjem.
Sestavni del razstave je tudi ocenjevanje. Franc Štum-berger, vodja razstave in tajnik Društva gojiteljev malih živali Ptuj, je povedal, da so med 93 kunci podelili 13
priznanj prvaka pasme, med 41 kokošmi je bilo osem prvakov, med 238 golobi je bilo 41 prvakov, med stotimi sobnimi okrasnimi pticami pa je 14 prvakov. Priznanje prvak
. i ■ »i ™
Foto: Črtomir Goznik
Vodja razstave in tajnik Društva gojiteljev malih žival Ptuj Franc Štumberger (desno).
pasme je za gojitelja največje možno priznanje, ki ga prejme na razstavi.
Kvaliteta razstavljenih živali je dobra, pravi Štumberger, problem pa je v tem, da število živali iz leta v leto pada. Ptičja kuga je največji problem, veterinarske storitve so drugi problem, eden največjih problemov pa je ekonomski standard ljudi, ki živali gojijo. Problem je tudi, da imajo danes ljudje za gojenje živali zelo malo časa, število gojiteljev pada. Ob ogledu razstave je marsikdo navdušen, v trenutku bi se odločil za žival, ko pa spozna, kaj vse je potrebno zagotoviti, da postaneš goji-telj, si večina premisli. Ob financah je problem tudi prostor, v bloku si tega ljudje ne morejo privoščiti.
Živali so standardizirane, vsako leto se želijo približati tem standardom. Vsako leto se zato obnavlja matična jata,
-T::
¡á0M¡h
mmtmk&im
Foto: Črtomir Goznik
Razstave pasemskih živali so vedno zanimive za obiskovalce.
opravi nakup živali. Odkar je Slovenija v EU, je to mogoče, prej je bilo to praktično nemogoče. Ker so živali pasem-ske, tudi nakup ni poceni. Pasemskega goloba ni mogoče primerjati z navadnimi golobi, ki jim nekateri pravijo leteče podgane.
Če imaš dve živali, nisi na-
redil nič, če jih imaš 150, kolikor jih ima Franc Štumberger, pa to zahteva ne samo veliko časa in ogromno dela, temveč tudi denarja, ampak pravi go-jitelji vse to zmorejo, ker imajo živali radi. Ob golobih ima Franc Štumberger tudi okrog 50 papig, 40 eksotov, okrasne ribe, psa. Vse te živali zahte-
vajo vsakodnevno nego, hranjenje, čiščenje. Ukvarja pa se tudi z golobi pismonoši. Odnos do živali je zelo slab, opaža Franc Štumberger tudi po tem, da se golobi ne tako redko vračajo ranjeni. Ljudje nimajo občutka niti za soljudi, kaj šele za živali.
Na letošnji meddruštve-ni razstavi so ob domačih članih sodelovali tudi člani Društva gojiteljev malih živali iz Slovenskih Konjic. Že po tradiciji je sodelovala tudi Biotehniška šola Ptuj, letos pa so povabili še Tukano center. Vsakoletna društvena razstava je vrhunec celoletnih dejavnosti gojiteljev, ko pokažajo, kaj so v tekočem letu naredili. Vsako leto sodelujejo tudi na državni in regijski razstavi, udeležujejo pa se tudi društvenih razstav v Račah, na Pragerskem in v Mariboru.
MG
Grajena • 12. srečanje ob Martinu
Krščujejo lahko le coprniki!
Tako je posebej in zelo na glas zbranim v dvorani grajenskega vaškega doma, kjer je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pripravilo dvanajsto zaporedno martinovanje, poudaril pater Mirko Pihler ob tem, ko je opravil blagoslov mladega vina: „Župniki mošta ne moremo krstiti v vino, to lahko delajo samo coprniki, mi pa blagoslovimo mlado vino!"
Izkazale so se tudi članice društva kmetic Mestne občine Ptuj, ki so za martinovanje napekle veliko domačih dobrot ter pripravile priložnostno razstavo.
Srečanje je bilo sicer, z nagovorom in blagoslovom p. Pihlerja vred, prijetno in hu-morno naravnano. Začelo se je s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci domače OŠ, zapel je grajenski moški pevski zbor, odprli so tudi slastno razstavo domačih dobrot, ki so jih za petkov večer napekle članice društva kmetic Mestne občine Ptuj, sledilo je zbiranje mošta v skupnem sodu, ki ga je kljub uničujočemu letošnjemu neurju darovalo veliko vinogradnikov, nato blagoslov in kratka predstavitev letošnjega letnika, o čemer je nekaj besed povedal An-
drej Rebernišek: „Za letošnji letnik bomo težko rekli, da je vrhunski, je pa gotovo soliden. Dejstvo je, da je kvaliteto
in količino letošnjega grozdja hudo zdesetkala najprej pero-nospora, najhujši udarec pa je zadala našim območjem katastrofalna avgustovska toča. Kljub temu lahko s ponosom in veseljem povem, da je pri vinogradnikih Osrednjih Slovenskih goric v zadnjih letih opazen velik napredek v kakovosti vina!"
Po tradiciji so nato imenovali in izvolili že dvanajstega kletarja: za leto 2008/9 bo to častno funkcijo s soglasno izvolitvijo opravljal vinogradnik Marjan Zelenik, ki je
pred pričami moral zapriseči in obljubiti, da bo izpolnjeval prav vse zahteve; tudi takšno, da bo vina vedno dovolj za vse in da ga bo kljub pogostitvam in zdravicam vedno več ... Kot novi kletar je prejel za svoje delo še poseben predpasnik in seveda veliki ključ vinske kleti iz rok bivšega kletarja.
Za konec uradnega dela martinovanja je sledila še obvezna zdravica, nato pa zabavno druženje z martinovim plesom in srečelovom.
SM
Gornja Radgona • Leopoldov sejem
Združeni na bregovih Mure
Tradicionalni Leopoldov sejem je tudi tokrat (na dan sv. Leopolda - v soboto, 15. novembra) na prizorišče obeh bregov Mure dveh prijateljskih mest - slovenske Gornje Radgone in avstrijskega Bad Radkersburga - zvabil številne izdelovalce domače in umetnostne obrti iz celotnega Pomurja.
Ponujali so izdelke iz lesa, ročno tkane izdelke, lončarijo, medičarstvo, zelišča, ekološko pridelana žita, suho sadje, graviranje in poslikavo stekla, ročno izdelane sveče, voščilnice in
številne druge izdelke. Zanimivo, da gre za prireditev, ki z redkimi izjemami poteka neprekinjeno že od leta 1700, hkrati pa tudi za najstarejši sejem pri nas, na katerem je možno ku-
piti »od igle do letala«, še zlasti potrebščine za kmetovalce in vsakdanjo rabo. Na sejmu so se predstavili zavodi in društva s celotnega območja Pomurja.
NŠ
Po blagoslovu vina in izvolitvi novega kletarja - to je postal Marjan Zelenik (tretji z leve) - je sledila skupna zdravica vseh dosedanjih kletarjev, vinske kraljice Tatjane Caf, ki se je prav tako udeležila martinovega srečanja, in drugih zbranih.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Vino nekoliko drugače - Kapela
Prva novembrska Primusova vinska zgodba je bila namenjena vinom iz Kapelskih goric oziroma iz kleti Kapela. Znanemu poznavalcu slovenskih in tujih vin Janezu Vrečerju, ki je tudi povezovalec teh zgodb, sta se pridružili direktorica Milena Rajk in enologinja Milena Cigut. Za dobro martinovo razpoloženje je ob vrhunskih kapelskih vinih poskrbel Kapelski kvartet, ki je že stalni promotor kapelskih vin, za klavirjem pa je bil tokrat Rok Ciglar.
Povezovalec Primusovih vinskih zgodb Janez Vrečer je bil na večeru vin iz kleti Kapela obdan z dvema damama, direktorico Mileno Rajk (levo) in enologinjo Mileno Cigut.
Foto: Črtomir Goznik
K prijetnemu martinovemu vzdušju so prispevali tudi člani Kapelskega kvarteta.
Kapela je čudovit vinogradniški kraj, ki se ponaša z bogato tradicijo, z vinogradi, ki obkrožajo cerkvico sv. Magdalene. Zato ni naključje, da je podjetje Kapela ob sloganu V zavetju tradicije ohranilo motiv cerkvice kot svoj prepoznavni in razlikovalni element posodobljene grafične podobe, je povedal Vrečer.
Brhke vestalke so v kozarce najprej natočile iskrivo kapelsko penino, ki ji je sledilo mlado vino sorte šardone letnik 2008. Z lokalno kulinariko, s suho prleško bunko s čemaževo skuto in pirino klobaso, se je lepo skladalo polsuho vino kapelčan z letnico 2007. Sledila so suha vrhunska vina, renski rizling 2007, šardone 2006 in sovinjon 2005, ki pa so se lepo ujela z drugim krožnikom, ki so ga sestavljali telečji file v bučnem ovoju s fritatno ruladico in korenčkom ki je prav tako ponazarjal lokalno kulinariko, ki ji je prvi Primusov kuhar Aleksander Sori vdihnil elemente sodobne kulinarike. Svoj sloves je potrdil tudi kapelski traminec z letnico 2007, za piko na i kapelskega večera vin pa je poskrbel šardone izbor, letnik 2003, ki se je lepo prilegel okusni sladici in dal vedeti, da ima Kapela vse možnosti tudi za pridelavo predikatnih vin.
Nocoj bodo gostje Primusovega vinskega večera mladi vinarji podjetja Verus iz Ormoških goric.
MG
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (21.)
Dolina Tamberma
Daleč največja znamenitost v Togu je nedvomno dolina Tamberma, ki se razprostira na vzhodnem obmejnem delu z Beninom. Celotna dolina je posejana s pristnimi hiškami iz blata, ki se v arhitekturnem smislu razlikujejo od preostale Afrike in v katerih ljudje še danes ohranjajo tradicionalen način življenja. V religijskem smislu so ljudje še vedno animisti, saj so se zaradi svoje odmaknjenosti in težke prehodnosti uspeli obraniti krščanskih in muslimanskih vplivov. Mit o nastanku te doline je pravzaprav povezan z islamskim Sokode imperijem, ki se je razprostiral v širšem delu današnjega Malija, Maroka, Alžirije, Libije in Nigerja. Zaradi nasilne islami-zacije je skupina posameznikov prebegnila iz teh področjih in se naselila v Tamberma dolini, in sicer v deblih ogromnih dreves, imenovanih »iska-je«. Ker je bila dolina v kmetijskem smislu precej rodovitna, prav tako pa zaradi rek ni bilo težav z vodno oskrbo, so začeli graditi stalne naselbine, posledično pa so se začeli ukvarjati z živinorejo. Z razcvetom plemena pa so bili nekoliko kasneje podvrženi številnim sovražnostim sosednjih plemen, ki so bila v razvoju precej zaostala. V ta namen so prebivalci Tamberme začeli graditi posebne hiške, ki jih krasi ogromno obramb-
nih mehanizmov, od opazovalnih stolpičev, ki so jih hkrati uporabljali kot shrambo žita, pa vse do linijskih rež, s pomočjo katerih so za varnimi stenami z loki in puščicami izvajali obrambo nad morebitnimi sovražniki. Prav neverjetna je taktika presenečenja, in sicer če je šlo za majhno število sovražnikov, ki so se v večernih urah priplazili do hišk, so »tamberci« preprosto pobegnili v zgornje nadstropje, saj hiška spominja na mini labirint s tremi medetažami, ter za seboj uničili stopnišče. Sovražnik je bil tako ujet v pritličju hiške, med tem pa so jih domačini skozi linijske reže, ki so se nahajale na tleh oziroma na stropu, obstreljevali s puščicami. Pred tem so seveda še s posebnimi, premikajočimi se vrati, zaprl vhod v hiško, tako da prav noben napadalec ni prišel izven nje živ. Na ta način so v precej neprijaznem okolju uspeli ohraniti svojo kulturo in identiteto nedotaknjeno, prav tako pa so ohranjali svoja življenja skozi zgodovino. Postopoma so postali strah in trepet sovražnikov, vendar pa niso nikoli uporabljali taktike prilaščanja tujih ozemelj.
Danes se ljudje v dolini ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo, prav tako pa je pomembna panoga turizem, čeprav le delček od vstopni-
Tradicionalna hiška v dolini Tamberma, v ospredju katere je sakralni objekt ani-mistov.
ne v dolino, ki je seveda primerljiva z evropskimi znamenitosti, dejansko pristane v rokah domačinov. Na prihod turistov so se domačini zelo dobro pripravili, saj so izbrusili številne rokodelske sposobnosti, kar je še posebej mikavno za turiste. Kljub veliki revščini v vasici pa moram priznati, da nisem zasledil prav nobenega lačnega otroka ali starca ter da so ljudje precej srečni s svojim načinom življenja. Seveda pa ima pojav in razvoj turizma tudi negativne posledice, ki se predvsem kažejo v izrazitem porastu alkohola, cigaret in nenazadnje tudi v kriminalnih dejanjih nekaterih posameznikov, saj se ni ravno priporočljivo voziti po dolini v večernih urah brez vodiča. Kljub vsemu so ljudje izredno prijazni, z veseljem ti razkažejo vse aktivnosti v vasi, deležen si neštetih povabil v njihove hiške, ne manjkajo pogostitve lokalnih jedi ipd. Seveda je pismenost med ljudmi na bizarno nizkem nivoju, a kot kaže, to pravzaprav nikogar od vodilnih mož iz večjih sosednjih mest ne moti. Za mestne veljake je pomemben le denar od vstopnic, ki gre v veliki meri v njihov žep. V zadnjih letih kar precej projektov v dolini financira Evropska unija, predvsem v izgradnjo izobraževalnih ustanov, obnovo transportnih komunikacij, prenovo tradicionalnih hišk ipd. Človek dobi občutek, da na ta način EU želi popraviti krivice iz konca 19. stoletja, ko je Evropa na Berlinski konferenci tako brutalno in neizprosno razsekala dolino Tam-berma, pri čemer je njen zahodni del pripadel francoskemu nadzoru, vzhodni del pa nemškemu. V času prve svetovne vojne, ko sta bili Francija in Nemčija nasprotnici in ko sta obe velesili novačili tudi vojake iz svojih kolonij, je prihajalo do bratomorstva med člani istega plemena iz Tamber-me doline. Kakorkoli, gre za plemenito delovanje EU s ciljem ohranjanja te edinstvene znamenitosti, pri čemer je razlog povsem nepomemben. Vendarle pa si nehote zastaviš vprašanje, ali je za prebivalce doline Tamberma res pomembna »vesternizacija« življenja, spreminjanje načina življenja, ali pa si morebiti le želijo preprostega tradicionalnega življenja. Odgovor na to vprašanje bo prinesel čas in le upam lahko, da se ne bodo prelevili v alkoholne odvisnike in/ali pohlepne
ljudi, čigar osnovni cilj v življenju je nekaj tisoč evrov vreden avtomobil.
S temi mislimi sva se poslovila od osrednjega dela Toga in ob dejstvu, da sva imela le še tri dni do odhoda, sva se podala povsem na južni, priobalni del, kjer sva poskušala ujeti še
zadnje sončne žarke. Kar prehitro je minilo celotno potovanje, v katerem sva si nabrala nešteto izkušenj, spoznala veliko novih ljudi, prav tako pa doživela številne nepozabne trenutke.
Nadaljevanje prihodnjič
__i_
Po gričih razmetane hiške, v katerih ljudje še danes živijo življenje izpred nekaj stoletij.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
PRIMUSOVE VINSKE ZGODBE
21.11.2008 ob 20.00 VERUS, Verus vinogradi d.o.o.
PINGIJEV PLESNI VEČER V KLUBU GEMINA XIII
21.11.2008 ob 21.45
TADEJ IOŠ, ZAPUFAN PIKA SN
Stand up komedija 23.11., 30.11., 7.12. ob 19.00
TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV
Z Jernejem Brenholcem 27.11.2008 ob 19.00
ŠTAJERSKI VEČER
29.11.2008 ob 19.00 Ptujski kvintet, Rudi Šantl, Tadej Toš Folklorno društvo Rožmarin, Štajerski frajtonarji, Društvo žena in deklet Hajdina
Dodatne informacije in rezervacije: Tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
A
) Hotel Pi
WKJHS&RBOKB ★★★★
©
GEMINA
K • L • U • B
e
GEMINA
K-L-U-B ©
GEMINA
K-L•U-B ©
GEMINA
Foto: UZ
Foto: UZ
Kuharski nasveti
Recepti
Fižolova juha
Sestavine (za 6 oseb): 50
dag suhega fižola, 5 dag slanine, 1 čebula, 1 korenček, sol, poper, goveja juha ali voda, 5 dag masla, 1 dl kisle smetane.
Fižol preberemo, operemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo. Ko zavre, dodamo grobo sesekljano čebulo, korenje, začinimo in kuhamo do mehkega. Kuhanega odcedimo, tekočino prihranimo, ga pretlačimo, ponovno zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal, in po potrebi prilijemo še govejo juho. Posebej v ponovi spražimo na majhne kocke narezano slanino in jo vsipa-mo k juhi brez maščobe. Preden postrežemo, juho izboljšamo z maslom in smetano.
Sladko zelje
Sestavine (za 5 oseb):
1 manjša glava zelja, 1 velika čebula, 2 stroka česna, sol, kumina, poper, 1-2 žlici
moke 1 žlička paradižnikove mezge, 1 žlička rdeče paprike, voda ali mesna juha za zalivanje, 1 dl maščobe.
Zeljno glavo očistimo, dobro operemo in narežemo na grobe rezance, ki jih z vročo vodo poparimo. Posebej na maščobi spražimo sesekljano čebulo. Ko rahlo porjavi, dodamo česen ter prisipamo zelje. Narahlo prepražimo. Zelje začinimo s soljo in celo kumino, nato ga pomokamo, dodamo še paradižnikovo mezgo in papriko in zalije-mo, da dobimo gosto jed. Po želji popramo in kuhamo do mehkega. Zraven ponudimo pire krompir.
Enolončnica iz kisle repe
Sestavine (za 4 osebe):
50 dag kisle repe, 30 dag krompirja, 40 dagprekajene svinjine, 1 jogurtov lonček suhega fižola, 1 kisla smetana, sol, poper, 2 stroka česna, lovor, muškatni oreh, maja-
Tačke in repki
Entropij pri mucah
Gospod Franjo je lastnik 6 let stare perzijske muce, ki ima pogosta ponavljajoča se vnetja oči. Na desnem očesu se ji je naredila zamotnitev kot bela lisa, pega in po tem očesu se muca tudi pogosto praska. Muce je bila večkrat zdravljena pri veterinarju, vendar je bilo izboljšanje samo trenutno. Gospoda Franja skrbi kako vnaprej, saj se mu zdi, da je veka pri njegovi muci uvihana navznoter in da zaradi tega neprestano draži oko.
Entropij ali uvihanje spodnje očesne veke navznoter je značilen in pogost problem predvsem pri psih. Pri mucah je sorazmerno redek. Še najbolj se pojavlja pri perzijskih mucah. Problematika je podobna kot pri psih. Zaradi uvihane veke navznoter prihaja do konstantnega dra-
ženja roženice in zaradi tega do ponavljajočih se vnetij. Vse to lahko vodi v razjedo ali čir na roženici. Če ne ukrepamo pravilno in pravočasno, lahko pride do perforacije oziroma predrtja roženice in takrat je oko najverjetneje izgubljeno.
Pri diagnostiki in sumu na
"Nadevana repa1
ron.
Fižol operemo, preberemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga pristavimo, mu dodamo prekajeno svinjino, sol in lovorov list ter počasi kuhamo. Kuhano svinjino vzamemo ven, jo narežemo na kocke in vsipamo v jed pred koncem kuhanja. Posebej damo kuhat krompir in kislo repo. Ko je krompir kuhan, ga pretlačimo. Pretla-čenega vsipamo h kuhanemu fižolu. Prav tako dodamo kuhano kislo repo brez tekočine ter ostale začimbe in pustimo, da temeljito prevre. Preden postrežemo, jed izboljšamo s kislo smetano.
Enolončnica z zelenjavo in rižem
Sestavine (za 4 osebe):
40 dag graha, 40 dag korenja, 20 dag peteršiljeve korenine ali gomoljaste zelene, 2-3 žlice maščobe, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 čebula, 2 stroka česna, 1 skodelica riža, 1 žlička parmezana, sol, poper, šatraj, lovor.
V loncu segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo in česen ter narahlo zdušimo. Nato dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo s kostno juho ali vodo. Dodamo na kocke narezano kore-
nje in zeleno ter opran grah in začinimo. Pokrijemo ter kuhamo deset minut. Nato v juho zakuhamo prebran in opran riž in kuhamo do mehkega. Preden postrežemo, enolončnico izboljšamo s parmezanom in sesekljanim zelenim peteršiljem.
Nadevana repa
Sestavine (za 5 oseb): 1
kg manjših okroglih rep, 50 dag mešanega mletega mesa malo juhe ali vode, 1 čebula, 2 stroka česna, origano, sol, poper, drobtine ali sir.
Repo operemo in olupimo. Olupljeno izdolbemo na zgornji strani tako, da ne poškodujemo dna repe. Tako pripravljeno damo kuhat v večjo količino slane vode in kuhamo 10 minut.
Posebej pripravimo nadev: mletemu mesu dodamo fino sesekljano čebulo, česen in začinimo s soljo, poprom in origanom. Nadev dobro zgnetemo in z njim napolnimo izdolbene repe. Repe damo v pekač, podlijemo z juho ali vodo, po vrhu potre-semo drobtine ali sir. V pečici dušimo 30 do 45 minut. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato.
Nada in Vlado Pignar
uvihanje veke je treba ugotoviti, ali je entropij res primarni vzrok ponavljajočim se vnetjem. Pogosto se dogaja, da se kot posledica močnega in dolgotrajnega vnetja oči spodnja veka uviha navznoter. V obeh primerih tako obolelo oko boli oziroma skeli in muca se hitro začne z zadnjo nogo praskati po obolelem očesu. Tako praskanje je nevarno, saj si z ostrimi krempeljci slej ko prej dodatno poškoduje oko ali področje okoli očesa, kožo na glavi in vse to vodi v dodatno iritacijo in bolečinsko stanje. Gnojno vneta koža na glavi živali kot posledica prej omenjenega je stanje, ki zahteva resen pristop in dolgotrajno zdravljenje z antibiotiki.
Zdravljenje entropija je izključno kirurško. Namen operacije je, da odstranimo odvečno kožo in podkožje uvihane veke in s tem vzpostavimo stik roženice očesa s sluznico veke in ne s kožo. Operacija je relativno zahtevna in pogosto jo je treba v določeni meri ponoviti. Zelo pomembno je, da po opera-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ciji preprečimo živali, da se praska z zadnjimi nogami po operiranem očesu, saj si lahko oko močno poškoduje. Živali moramo namestiti zaščitni ovratnik, ki bo zanesljivo preprečil poškodbo očesa. Potrpeti moramo, ker se muce pogosto upirajo namestitvi in nošnji zaščitnega ovratnika, vendar je to edina zanesljiva preventiva proti samopoškodovanju po operacijah.
Če je bil entropij vzrok vnetju očesa, se bo zelo hitro po operaciji pokazalo veliko izboljšanje v počutju živali in tudi procesi na sami roženici se bodo zelo hitro umirili. Gospodu Franju svetujem, da se odloči za operacijo in tako prekine neprestana zdravljenja njegove muce. Na fotografiji je prikazana uspešno izvedena operacija entropija na obeh očesih pri perzijski muci. Po 14 dnevih smo šive pobrali in muca je popolnoma zdrava in zadovoljna, saj je oči več ne bolijo in ne skelijo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtvlistopadu
jPR^s^MSfl Lepo poznojesensko vreme je barvito zeleno podobo narave ter zelenega vrtnega rastja zadržalo do poznih jesenskih dni sredi listopada. Na okrasnih gredicah še i j sameva zapoznelo jesensko pozno cvetje, z zelenjavnih gredic se še bohotijo zele-njadnice, ko že prihajata hladna godovnja-ka - 22. listopada Klemen s slanami ter 25. listopada Katarina, ki sneg veja, ki bosta rastlinam zaklenila korenine ter jih pospremila k zimskemu počitku.
V SADNEM VRTU se je iz drevesnih krošenj in grmov osi-palo še poslednje listje. Preglejmo med vejevje, če ni morda naključno bila spregledana kakšna poškodovana nalomljena vejica in gnili plodovi - mumije. Na zalomljenih in neoskr-bovanih drevesnih ranah se prične trohnenje, v nagnite in zasušene plodove pa se k prezimitvi vselijo sadne bolezni in škodljivci. Poškodovane veje odrežemo do zdravega mesta, rano pa zavarujemo z varovalnim premazom pred okužbami, ki so pogostejše v času, ko rastlina pozimi počiva, rane pa ne celijo. Pobrane plodove pa je priporočljivo zakopati ali sežgati.
Dokler zemlja ni zmrzla ali prerazmočena, še lahko sadimo sadike sadnega drevja, pri čemer ob skrbnem opravilu ne pozabimo na ustrezno zavarovanje sadik pred talnimi in nadzemnimi škodljivci - glodavci drevnin. V tem poznem jesenskem času, ko so drevnine že pri popolnem zimskem mirovanju in ko to omogočajo vremenske in talne razmere, je najprimernejši čas za presajanje sadnih in drugih drevnin. V tem času presajeno sadno drevo se bo pozimi ukorenini-lo v tleh, do koder zemlja ne zamrzne, in tako spomladi že nadaljevalo vegetacijo. Presajanje sadnega drevja je lahko le izjemno opravilo, ki ga opravimo ob preurejanju vrta ali zaradi napačne razporeditve drevnin ob zasaditvi ali gradnji objektov. Presajanje odrasle sadne rastline je za rastlino velik stres in si težko opomore. Lažje bi jo nadomestili z mlado sadiko. Presajanje prenesejo le mlajša drevesa peškarjev in že rodna drevesa koščičarjev breskve in marelice, medtem ko se češnje po presajanju ponovno ne ukoreninijo. Presajamo drevesa s koreninsko grudo ter nepoškodovanimi koreninami. Pri prenosu drevesa se zemlja ne sme osipati od korenin niti zrahljati, ker se ob tem poškoduje najdrobnejše lasaste sesalne koreninice. Ob presajanju strogo upoštevamo razmerje med koreninami in drevesno krošnjo: za kolikor smo zmanjšali korenine, za nekoliko več zmanjšamo drevesno krošnjo. Sadilna jama za presajeno drevo naj bo predčasno dobro pripravljena, v obrobje koreninske grude pa nasipamo dobro rodovitno vrtno zemljo.
V OKRASNEM VRTU pospravimo še poslednje enoletnice. Izpulimo jih s korenino vred ter oplevemo, da njihovi ostanki ne bodo ovira pri ponovni zasaditvi v prihodnji sezoni. Okrasnim trajnicam z zelnatim steblom porežemo odmrle liste in poganjke do tal, koreninsko glavo pa osi-pljemo s šotovko ali kompostovko, da korenine zavarujemo pred pozebo. Okrasnih trajnic z olesenelimi poganjki, kot so hortenzije, v jeseni ne režemo, to opravimo šele po prezi-mitvi, ko grme preredčimo in prikrajšamo le poškodovane poganjke.
Pri negi vrtnega rastja vso vegetacijsko dobo nastajajo razni rastlinski odpadki, največ pa se jih nabere v jeseni, ko se vegetacija sklene in pridelke pospravimo. Ostanke zbiramo in spravljamo na kompostišče, kjer se skozi biološki proces spreminjajo v humus. Humus je organsko gnojilo, ki ga v tla vračamo za ohranitev in obnovo njihove rodovitnosti. Kakovost in uporabnost kompostovke je odvisna od vrste odpadkov ter načina kompostiranja. Kompost, pripravljen iz igličevja, je kisle reakcije in primeren za gnojenje horten-zij, azalej in borovnic, tistega, ki je pripravljen iz mešanih ostankov zelenjadnic, plevelov in listja drevnin, uporabimo za gnojenje večine vrst vrtnega rastja, izogibamo pa se komposta, pridelanega iz hrastovega, kostanjevega in orehovega listja, ker vsebuje snovi, ki zavirajo rast rastlin. Kompostišče v pozni jeseni še prekopljemo, trohnenje pa pospešimo in obogatimo z mikroorganizmi z dodatkom biogrene.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 21, novembra - 27, novembra
21 -petek #	22-sobota S*	23-nedelja s*	24-ponedeljek
25-torek	26- sreda m	27- četrtek	
Astrolog Tadej svetuje
Finančna kriza dobiva krila
Ameriški borzni indeks S & P 500 (indeks 500 ameriških podjetij) je od začetka leta do 5. novembra izgubil več kot 31 odstotkov vrednosti, na najnižji točki v sredini oktobra pa je bil celo ob 43 odstotkov vrednosti. S takimi premiki je indeks po analizi Value Squara AM in univerze Yale, v kateri so proučevali letno donosnost indeksa S & P 500 od leta 1825 do danes, pristal med tremi najslabšimi leti. Podobno slabo za delničarje je bilo le še v daljnih letih 1931 in 1937. Vlagatelji se sprašujejo, kaj bo prinesla prihodnost, kako hitro bodo borze nadoknadile izgubljeno in kakšen vpliv bo imela recesija v posameznih državah na njihove naložbe. V Skupini Profit Club Investments Group menimo, da je za razumevanje zdajšnjega dogajanja in dajanje kakršnihkoli ocen pričakovanj glede prihodnosti ključno razumevanje dejavnikov in razlogov, ki so privedli do skorajšnjega sesutja finančnega sistema v najpomembnejših državah na svetu.
Za osnovno razumevanje dogajanja je treba razumeti cilje centralnih bank. S svojim delovanjem poskušajo porezati vrhove in dna gospodarskih ciklov in tako predvsem poskušati vplivati na čim krajše obdobje globalne recesije.
Dokler je bil denar zastonj, so cene nepremičnin pod hipoteko rasle. Niti banke, niti s hipoteko obremenjena gospodinjstva, niso imeli nobenih težav.
Na nevarnost inflacijske spirale so se centralne banke po svetu odzvale z zviševanjem referenčnih obrestnih mer. Višje obrestne mere so podražile mesečni obrok vsem, ki so nakup nepremičnine financirali z zadolževanjem. Kar nekaj posojilojemalcev je bilo sposobnih odplačevati anuitete, ko so bile obrestne mere skorajda na nuli, ko pa se je mesečni obrok podražil, so presodili, da je to za njih preveliko breme. Univerzalne banke so torej obtičale s kupom nepremičnin, ki so zaradi zmanjšanega povpraševanja začele izgubljati svojo vrednost, univerzalne in obenem investicijske banke so imele v bilancah preveliko izpostavljenost izvedenim finančnim instrumentom, katerih kritje je postajalo čedalje manj vredno.
Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petrič
www.radio-ptuj.si
Šifra: Brazde življenja
Vprašanje: Zanima me, ali me čaka še kaj življenja, kajti življenje z alkoholikom to ni bilo. Z obupom ugotavljam škodo na sebi in obeh hčerkah, ki je nastala zaradi vztrajanja v takem zakonu. Kakšna bo moja prihodnost?
Odgovor: Spoštovana bralka, v našem življenju so lepi in nelepi trenutku. Na odru življenja se odvija vse slabo in dobro. Ključno življenjske odločitve pa niso nikoli slabe, ampak so vedno dobre in prinesejo upanje. Iz preteklosti se v vašem primeru vije cela paleta dogodkov in mnogih stvari niste odpustili, kaj šele pozabili. Usoda v življenju piše svojo pot, toda človek včasih vztraja dolgo časa. Iz sebe morate dati žalost, kajti tudi če vas nekatere stvari bremenijo, to ni dobro, ampak morate iz vsega izvleči korist. Seveda daleč od tega, da bi vam bilo lahko in da ste imeli lahko odločitev. Toda imate močno vero v boljši jutri. Danes ste naredili pomemben korak, da ste se zaupali, in s tem ste na dobri poti do sreče. Na življenje ne smete gledati s črno-belimi odtenki, ampak je največkrat nujno, da vnesete tudi sive.
Pogumno morate naprej po svoji poti in ne iskati krivca. Hčerkama sta želeli dobro, kajti oče je pomemben lik v življenju vsake ženske in prinaša neizbrisno znamenje. Z njima se morate pogovarjati in jima zaupati. Pogovorite se tudi o vsem tistem, kar ste skrivali, in jima povejte modrosti o življenju. Danes ste modrejši in rojenice so vam ob zibelko podarila trmo, na katero mnogokrat niste bili ponosni, dandanes pa je čas, da se sprejmete in da odpustite tudi sebi. Kajti od prve do zadnje reči v vašem zakonu se je zgodilo z namenom in zaradi tega se morate imeti bolj radi. Najdite v sebi ljubezen in ne iščite sreče tam, kjer je ni, ampak začnite uživati. Vsak dan počnite tisto, kar vam je všeč, in ne iščite lažjih poti. Pravzaprav bi bilo zelo ugodno, da se ukvarjate samo s tistimi stvarmi, ki bi vas lahko resnično osrečile. Kajti vsako obtoževanje in kazanje s prstom ni dobro in ne
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
bo prineslo nobenega rezultata. Počasi je tudi čas, da razmislite, ali bi v svoje življenje povabili še kakšnega moškega. Pri tem gre vsekakor za stvar svobodne odločitve in vas nihče ne sili. Žarki večne sreče bodo tudi v bodoče še sijali in življenje vam bo nudilo še veliko priložnosti. So pa tudi zadeve, katerih iz tega ali onega razloga ne morete povedati na glas, in zelo pravilno je, da si jih zapišite. Vsako jutro je dobro, da se veselite življenja, zvečer pa v upanju na nove dogodivščine ležete k počitku.
Šifra: Potoček upanja
Vprašanje: Mož je na borzi, vsak dan bolj pije,
Svetovanje za vas, za vse nas...
Vsi ljudje na Zemlji smo mojstri na poti mojstrstva, ki drug drugemu svetimo z lučjo in ljubeznijo na poti. Drug drugemu smo le vzvod, preko katerega si lahko, če želimo, pomagamo prebuditi svojo božansko naravo - svojega notranjega mojstra. Vendar pa je pri tem procesu potrebno razumeti, da nas je tisti zunaj le podprl pri našem prizadevanju pri iskanju luči in ljubezni znotraj nas samih.
Transformativno celično zdravljenje je pot in usmerjenost, hkrati pa globoka povezanost in usmerjenost v svojo božansko naravo, v povezovanje in soustvarjanje s stvarnikom/co.
Vsi smo čudovita bitja, ki v vsakem trenutku izražamo svojo edinstvenost na sebi lasten način, zato so tudi vse energije, ki se pretakajo skozi posameznika, v vsakem trenutku edinstvene in niso primerljive z drugimi. Življenjska pot vsakega posameznika je popolnoma individualna in se na vsaki točki te poti nahaja na svoji lastni točki v življenju, na vsaki točki se tudi uči stvari o življenju, ki so lastne
samo njemu in na način, ki je lasten samo njemu - vsak ima svojo edinstveno pot do preobrazbe in zdravljenja.
Na delavnici se učimo povezovati in delati, sodelovati s svojo božansko naravo in božanskimi inteligencami direktno iz vira, ustvarjati zase ljubeč in varen prostor, prisluhniti in zaupati notranjemu glasu, notranjemu božanskemu vodstvu vsak dan, v vsaki situaciji. Zato, da je potem resnična delavnica, ki ji pravimo vsakdanje življenje (ko stopamo v različne partnerske odnose v službi in doma) izpolnjena z več ljubezni, radosti, izpolnjenosti, vedenja, zavedanja ...
Ustvari se varno in sveto energijsko polje, ki podpre vsakega izmed nas na njegovi poti preobrazbe in opuščanje vsega tistega, kar mu preprečuje biti in živeti tisto, kar resnično je. Skozi vse udeležence se pretaka zdravilna transformativna energija, božanska vibracija, ustvari se globoka povezava v vsakem udeležencu in med udeleženci, povežemo se z božanskim virom, s srcem stvarnika/ce;
ne spi, cele noči razgraja, o zdravljenju noče slišati. Kadar je trezen, je tih in priden za delo. Premišljujem, da bi prodala hišo, v katero vlagamo 28 let. Ne vem, ali je to dobra odločitev ali kaj kaže, da se bo kaj spremenilo. Imam tri otroke.
Odgovor: Pogled v astrološko karto mi je povedal, da je vajin ključni problem komunikacija, kajti drug drugemu preprosto ne znata ali pa morda nočeta prisluhniti. Odgovornosti za življenje je na obeh straneh in če samo en vleče voz to ni dobro. Vaš mož ni slaba oseba, resnica pa je, da mu ni lahko in da je obremenjen. Nekaj najlažjega pa je, da se vdaja v slabe navade in razvade. Seveda vam je tega počasi dovolj in je v tem primeru samo vprašanje časa, kdaj vam bo mera polna. Prodaja hiše v tem pri-
meru vsekakor ni rešitev. Če greva zadeve pogledati globlje, ste na ta kraj in to hišo zelo navezani in bi v nasprotnem primeru trpeli. V srcu in duši vsake ženske se skriva nevidna nit modrosti in to tudi sami veste. Prav gotovo je resnica ta, da je vsak popolnoma odgovoren za svoje življenje, toda morda je poanta tudi v tem, da mu pomagate in da ga razumete. Vaša pot ni najlažja in vendarle nikoli ne smete pozabiti, da ste zelo močna in intenzivna ženska, polna neke modrosti. Čas je, da vzamete v roke svetle barve in jih s čopičem življenja razlijete med tiste, ki jih imate radi. Menim pa, da ko bo mož dobil službo, se bo nehal vdajati v slabe navade. Vse dobro vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Celično zdravljenje
V življenju naletimo na mnogo ovir, za katere se zdi, da prihajajo iz zunanjega sveta. Ob malo pozornejšem pogledu v svoj svet pa postane dokaj jasno, da izvirajo iz nas samih. Da bi lahko pozdravili moteče aspekte nas samih, se moramo soočiti sami s sabo, s svojo notranjostjo. Ena izmed poti k sebi, k svojemu notranjemu bistvu, je preko gradnikov našega telesa, naših celic, ki imajo v svojem jedru zapise naše preteklosti.
skozi to povezavo pa pritekajo zdravilne energije, ki pre-obražajo v posamezniku vse tisto, kar mu preprečuje, da bi izrazil svojo edinstvenost in enkratnost v polni luči.
Alkemično zlato, ki nastaja skozi proces preobrazbe, je naša radost, osvobojenost, občutek živosti, izpolnjenost, ljubezen, ustvarjanje in soustvarjanje, obilje, doseganje polnega življenjskega potenciala, nova pot v življenju ...
V prostorih Društva Feniks na Mariborski cesti 25 na Ptuju bo v četrtek, 27. novembra, od 18. do 20. ure in v soboto, 29. novembra, od 16. do 20. ure potekala delavnica Transformativnega celičnega zdravljenja. Delavnica je namenjena vzpostavitvi globlje povezave s svojim notranjim bistvom in hkrati čiščenju občutkov mrtvila, otopelosti, utrujenosti, odpora, bolezni, starih travm in programov iz celic fizičnega telesa. Vodil jo bo Tomaž Flegar.
Za prijave pokličite: 051 413 354.
Za društvo Feniks Tomaž Flegar
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Otrok grize
Vemo, da kar nekaj 2- do 3-letnih otrok grize. Predvsem se to odraža v skupinah vrstnikov. Kako lahko razumemo grizenje dveletnika, sploh če otrok ne grize v situacijah, kjer bi se branil ali tekmoval, temveč iz »ljubega miru«. Ali je v ozadju tega kakšna stiska otroka ali kaj drugega? Kako lahko starši ukrepamo oz. kako preprečiti takšno vedenje?
Res da se dogaja tudi to, da nekateri otroci tudi v obdobju do tretjega leta starosti grizejo sovrstnike v skupinah na videz iz »ljubega miru«. V resnici pa želi otrok s takim vedenjem predvsem opozoriti nase, torej želi nekako prisiliti druge, da se drugače vedejo do njega.
Ponavadi pri takih otrocih niso bile zadovoljene njegove potrebe po ljubezni, varnosti, zaupanju in sprejemanju. Podrobna analiza doživljanja takih otrok namrečpokaže številne občutke odrinjenosti, zapuščenosti, zapostavljanja in seveda s tem v zvezi tudi občutke manjvrednosti in negotovosti. Torej so takšni otroci le na videz»proti svetu«, za grizenjem se namreč skriva globoka želja po kontaktu s soljudmi.
Toda ne misliti, da starši takšnega otroka resnično odklanjajo ali zanemarjajo, saj zadostuje že, da otroku posvečamo premalo časa in že se čuti, da je odveč.
Občutek varnosti pa se pri otrocih krepi npr. s tem, če lahko brez skrbi skoči iz višine v očetovo naročje, ker ve: »Oče me bo ujel.« Občutek ljubezni, zaupanja in sprejemanja pa se krepi, če se lahko vedno potoži materi, ker ve, da ga bo z razumevanjem poslušala in mu pomagala. Otrok ima torej pozitivne izkušnje.
Torej, če se dovolj posvečamo otrokom in jim omogočamo krepiti občutke varnosti, ljubezni, zaupanja in sprejemanja ter krepimo njihove pozitivne izkušnje, potem lahko preprečimo ne le grizenje, temveč tudi vse ostale oblike neprilagojenega vedenja. Če pa opazimo, da naš otrok grize nas starše ali druge bližnje iz družine oziroma sovrstnike v VVZ (o tem smo ponavadi s strani osebja v VVZ takoj obveščeni), potem moramo vsi odrasli enako ravnati do takšnega vedenjskega vzorca, ki je lahko ogrožajoč, in to tako, da mu nihče kaj takega ne dovoli niti enkrat, da mu posvečamo vso možno pozornost za tiste oblike njegovega vedenja, ki so dobre in sprejemljive in mu to tudi poudarimo, ko se pogovarjamo z otrokom o dogajanju čez dan. Posebno pozorni moramo biti do dogajanja v VVZ in se vsakodnevno tudi pogovarjati z otrokom o njegovem vedenju, o bolečini, ki jo ima nekdo, ki ga je kdo ugriznil, in prijetnih občutkih pri sodelovanju v igri s sovrstniki in poudarjanju tega kot vrednote.
Če pa traja grizenje že nekaj časa, svetujem, da se starši z otrokom oglasijo pri ustreznemu strokovnjaku (kliničnemu psihologu, pedopsihiatru) na posvet in po pomoč otroku in tudi sebi.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Skladba, s katero Alya napoveduje nov album, ima naslov Absolutely moj. Igriva pesem govori o mladostniški ljubezni, ko je vse prvič, je malce drugačna, kot smo jih vajeni pri Alyi. Pa vendar - pisana na kožo izvajalki, ki stresa pozitivnost, kjerkoli se pojavi. Pravi, da želi z njo kljubovati mrzli in dolgočasni zimi. Nalezljivost, ki jo vsekakor lahko pripišemo skladbi Absolutely moj, pa bo vplivala še na druge poslušalce.
;k-k-k
Zadnji album Nuše Derende Prestiž, ki je izšel aprila letos, je prinesel že nekaj uspešnic, zdaj pa predstavlja še novo, z naslovom Brez strahu. Ena njenih najljubših skladb je hkrati napoved velikega koncerta To je Ljubezen, ki bo 25. novembra.
■k-k-k
Tudi Manca Špik ima novo skladbo. Pesem z naslovom Le da je ob tebi je mirnega baladnega značaja z močnim čustvenim nabojem. Zaradi topline, ki jo izraža, je kot nalašč primerna za prihajajoče mrzle zimske dni. Besedilo govori o tem, da so dekleta bolj popustljiva odfantov. Znajo odpuščati, včasih tudi preveč, saj odpustijo praktično vse, to pa iz povsem preprostega razloga - premočne ljubezni. Sladkim skušnjavam, četudi zlaganim, se ne morejo upreti, kljub temu, da globoko v sebi vedo, da si zaslužijo mnogo več.
-k-k-k
Slovenska skupina melodičnega roka Billysi predstavlja novi singel Kaos. Skladba se nahaja na njihovem še vedno aktualnem albumu Magia (2007). Kaos je v prenovljeni '08 verziji, zanj pa je značilna silovita energija in pozitivizem. Govori o tem, kako izven postavljenih meja, na robu kaosa, vse postane mogoče. Billysi so trenutno v aktivnem pripravljanju novega, četrtega albuma, ki bo v angleščini, saj skupina pripravlja vrsto koncertov tudi izven meja domovine. -k-k-k
Zmagovalec letošnje Slovenske popevke po izboru strokovne komisije Anžej Dežan je v teh dneh pod režijsko taktirko Izidorja Fariča in ekipo TVS posnel videospot za skladbo Šopek maka. Spot, nagrada za interpretacijo na Slovenski popevki, je bil v slogu Leni Riefenstahl in povojne sivine posnet na dveh lokacijah, v rastlinjaku v ljubljanskem Tivoliju in na kultnem kopališču Ilirija. Metafora minevanja, kije v Šopku maka močno prisotna, je ohranjena tudi v spotu. V spotu poleg pevca ter radijskega in televizijskega voditelja nastopajo tudi mis Universe Slovenije 2007 in tisto leto najlepša Evropejka svetovnega izbora Tjaša Ko-kalj, 1. spremljevalka mis Universe Slovenije 2008 Vanesa Štefanovski, manekenka in model Nuša Lesar ter plavalci Gregor Verko, Blaž Lušina in Martin Vrhovšek.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. tina gačnikjiana: morje in nebo
j|||p® jutranja
8. kristina: rekla sem konec
7. ice: kje si zdaj 6. stereotipi: pokaži mi jo mal 5. marko vozelj: te ni 4. neisha: občutek 3. maja kampl: ujeta v sanje 2. anžej dežan: šopek maka 1. adi smolar: brez dlake na jeziku
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Glasbeni kotiček
15 let skupine Nude
Nude so bili v času od lanskega poletja ustvarjalno aktivni, tu in tam so odigrali kakšen koncert, sicer pa so večino časa preživeli v studiu, kjer dokončujejo material za novo ploščo, ki bo izšla ravno med praznovanjem 15-letnice, ki jo obeležujejo v tem času. Gre za 15 let ustvarjanja, kon-certiranje po celi Sloveniji, druženja, snemanja skladb in videospotov, vožnje z enega konca Slovenije na drug konec, oboževalk ...
Skupina Nude je nastala na stopnicah in v šolskih klopeh, kjer sta Gaber in Boštjan v duetu krajšala ure sošolkam, Kmalu se je rock'n'roll razlegal po celjskih ulicah, tudi ob urah, ko prvi sončni žarki zjutraj božajo mestni asfalt, Vsak vzhod je bil slovenski prevod imena, ki so si ga fantje nadeli, ko so res še vzhajali. Takrat je četica štela pet članov, Poleg bobnarja in pevca še instrumentaliste, Primoža, Jerneja in Vlada, Prva leta so prebili po vale-tah, rock klubih, festivalih in priložnostnih zabavah, prvi
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Filmski kotiček
Odsev
Vsebina: Detektiv Ben se po tragični smrti sodelavca, ki ga je po nesreči ustrelil sam, skuša znova postaviti na noge. Izstopil je iz policije, žena je odšla skupaj z otroki, zato se preživlja s priložnostnimi deli. Eno izmed njih je varnostnik pogorelega trgovskega centra, kjer opravlja nočno izmeno. Med nočnimi obhodi se v zapuščeni in črni zgradbi dogajajo čudne stvari: v zrcalih se prično prikazovati grozljive podobe žrtev požara. Ben na svojo grozo ugotovi, da hočejo prestopiti v našo resničnost in da za uresničitev svojih želja ne potrebujejo ogledal, temveč je dovolj katerakoli površina z odsevom, tudi voda. Še več, njihov prostor ni omejen le na ogledala v požgani zgradbi, temveč se dobro znajdejo tudi v hiši njegove družine. Ben se odloči razkriti staro-
Mirrors
Igrajo: Kiefer Sutherland, Paula Patton, Cameron Boyce, Amy Smart Režija: Alexandra Aja Scenarij: Alexandre Aja in Gregory Levasseur Žanr: grozljivka Dolžina: 110 minut Leto: 2009 Država: ZDA
resen koncert pa je bil, ko so ogrevali pred Bajago v Knežjem mestu. Dežni ples in prvi singel Romanca fyžoli sta odprla nebo in ples se je pričel. Nebesni svod in morje sta kmalu prinesla nove uspehe, Vesoljka na MMS leta 1997, ki je bil eden močnejših festivalov, prvi spot in zimzelena Povej mi zakaj pesem.
Potem so si Nude omislili managerja in producenta ter kot eden rock bendov šli na EMO. Komad je bil hit, pesem je bila - Ši'z d'bes. Potem še Na balon, Pepelka, Pri vodnjaku - hit album, pravi
supermarket, Nude so postali zvezde,
Snemali so spote, bili no-minirani za vse živo in dobili Viktorja, Res je bil Narobe svet, ko je publika na zgoščenki zaslišala ravno tisto, kar je vedno videla na koncertih, dirty kitare, profy show in najboljši žur, To je bilo to, Totalno Drugačna gravitacija in spet sami hiti, spet EMA in koncerti, Turbolentnost menjav, odraščanje in resnoba poslovnega in družinskega življenja so Nude postavili pred resnejša organizacijska vprašanja, a pesem je šla dalje, bila je že Nekje vmes, a tam je najraje in spet vre. Tudi če je Mal narobe, so Nude ugotovili, izumili novi svet in se ponovno dvignili s Tako lepo, ki je postala himna vseh žurov. Koncert je izvrsten, saj igrajo skoraj same hite in vsi so njihovi. Člani skupine Nude so danes Gaber Marolt, Boštjan Dermol, Teodor Amanovič -Toš, Marko Furek in Damijan Cigler.
Skupina je turnejo ob 15-le-tnici začela prav v »rojstnem« Celju. Dogodek pa ni bil le navaden koncert, ampak vse
več kot le to. V sodelovanju z Mladinskim centrom Celje so pripravili odličen dogodek, ki bo ostal v spominu še dolgo. Odličen koncert, intimno vzdušje, polna dvorana, posebna energija in pripovedovanje zgodb o skupini, o nastajanju pesmi, o pripetljajih na koncertih in vprašanja iz publike, ki so dobila prav posrečene odgovore. Koncert je popestrila razstava fotografij, na samem dogodku pa so obiskovalci lahko kupili tudi Nude artikle - majčke, albume, očala, tangice ...
Nude pa za letos obljubljajo še novo ploščo. To bo že peta studijska plošča. Na plošči bo poleg Mambo love in Anite in mnogih novih skladb še najnovejši singl skupine Nude - Pozabi. Še ena izmed tistih rock balad, ki seže do srca in ob poslušanju pusti prav poseben pečat. Glasbo in besedilo za novo pesem je napisal pevec Boštjan Dermol, aranžma in produkcija sta nastajala v okviru skupine Nude, material je posnet v studiih Orange in RTV Maribor, mastering pa je narejen v Milanu.
MZ
davno skrivnost in tako rešiti svojo družino ...
Odsev so še ena predelava korejske grozljivke in tako je še en film v že predolgem nizu grozljivk, ki želijo iz vsakdanjih predmetov narediti objekt groze in strahu. Ubijale so nas že videokasete, telefoni, DVD-ji, zdaj pa so očitno na vrsto prišla ogledala. Od naštetih predmetov imajo verjetno še najboljše izhodišče za grozo, saj s svojo dimenzijo sveta »izza ogledala« že od svojega nastanka burijo človeško domišljijo. In kot vemo po knjigah Stephe-na Kinga, je ni bolj grozljive stvari od banalnih, vsakodnevnih predmetov, ki so pravzaprav le opredmetena manifestacija veliko večje groze, bivanjske groze vsakdanjika.
S to zanimivo premiso se film Odsev žal ne ukvarja, temveč ogledala uporabi le kot sredstvo prenosa groze. Tako smo deležni še enega solidnega žanrskega filma, ki zna zaradi relativno dobre
na psihološko grozo, kar mu gre šteti v plus, kot tudi konec, ki enkrat za spremembo ni na hitro vsiljena praznina, ampak nekoliko pričakovan (in v skladu z naslovom tudi dobeseden) preobrat, ki je bolj značilen za kratke ZF črtice. Če film gledamo v tem kontekstu, hitro ugotovimo, da pravzaprav noče biti kaj več kot to. Četudi to nalogo opravi obrtniško zadovoljivo, pa je koncept posnete črtice bolj primeren za enourno TV nanizanko kot dolgometražni kino film.
Matej Frece
režije v kinu tu in tam pretre-sti gledalca, medtem ko bodo na domačem ekranu zaradi manjše mere doživljanja na veliko zazijale logične luknje v scenariju, s čimer se bo film (morda zasluženo) spremenil v obvezen ogled za ljubitelje grozljivk, medtem ko na preostali demografiji ne bo pustil trajnega pečata.
Donald Sutherland se skuša prebiti nazaj na velika platna, a s tem filmom mu preboj zagotovo ne bo uspel. Film v primerjavi s sodobnimi grozljivkami prisega na čim manj krvi in veliko bolj
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Sobota, 22. novembra, ob 20. uri: metal koncert treh skupin: Kreation Kodex (SLO) Woli Wo (SLO) in Czaar (HR). SKUPNOSTNI PROGRAMI
Sreda, 26. novembra, ob 14. uri: Zasedanje ptujskega mestnega otroškega parlamenta.
NEFORMALNO UČENJE
Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser, tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalene, literarna skupina - mentorica Kristina Kočan, novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič, elektro delavnica - mentor Daniel Krapša, tečaj znakovnega jezika gluhih- mentorica Marija Koser, tolmačka znakovnega jezika.
NOVO! Likovne cidarije - delavnice za osnovnošolce (od 1. do 9. razreda), namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti, osvajanju novih znanj in veščin na področju likovne umetnosti ter razvijanju njihovega samostojnega likovnega izražanja.
V novembru vpisujemo v PRAZNIČNE DELAVNICE. Vodila jih bo Lea Kolednik, študentka likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zajemajo plastično oblikovanje, ki ga bodo udeleženci usvajali z izdelovanjem okraskov za jelko, okrasnih kipcev, figuric za jaslice in nakita. Potekale bodo ob četrtkih, 4., 11. in 18. decembra, od 16.30 do 18. ure.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
GREDA V OSTREŠJU
SOVJETSKI HOKEJIST (VJAČESLAV)
MESTO V V VZHODNI ŠPANIJI
ANTON ČEHOV
INDIJSKI KVAŠENI KRUH
ENKA, ENOJKA
MAŠČOBNA SRAGA
NA JUHI
JAVOR (LAT.)
REKA V FRANCIJI
AMERIŠKI POMORŠČAK
ALENKA KEJŽAR
PRIPRAVNIŠKA DOBA
PRIMORSKA REKA
BRAZILSKI POLITIK
AM. RAPER (RICK)
OLGA OLEJNIK
NAZIV
NAS PEVEC PESTNER
UMEK
VPIŠI ČG
VTIKALO, VTIČ
ČVRSTOST, TRPEŽNOST
ALENKA MAVEC
CIRIL MLAKAR
ZAVKO ARSIC
GLASNIK, POSLANEC
KRAJ NA AVSTRIJ. KOROŠKEM (METLOVA)
FRANCOSKI SKAKALEC V DALJAVO (FRANCK)
ZAJEDAVEC
DRAGO IVANUŠA
ROGATA KRAVA
AM. FILMSKA DRUZBA
PUŠČAVSKI KUŠČAR
EKONOMISTKA PETRIN
CIGAN IZ ■KOŠTANE.
LOJZE LEBIČ
VZKLIK PRI BIKOBORBI
CHARLES NODIER
Ugankarski slovačrek: ALIL = ciganski pevec iz Konjovičeve opere "Koštana"; EKTOZIT = kožni zajedavec, ektoparizit, ektozoon; GISELHER = nemški skladatelj Klebe; LESTAGE = francoski skakalec v daljavo (Franck, 1968-); LOŠEC = ljudsko ime za travniško rastlino škrobotec; MITTLERN = kraj na avstrijskem Koroškem, Metlovka; NAAN = indijski kvašeni kruh, pečen v glineni peči tandor; PROOF = plemenitenje tekstilij.	'UJ9|H!|AI 'eoos '^aup '39|!se|g 'zeis
'eojus 'l|0|0lu 'iaio '>jooo 'uee|\| ,_n 'egoj '9W| 'jsoe 'qv 'esi 'ouejAeio '|9nj9i 'isoujodpo 'Aoujsjeis 'lizo^s '33 'ejodzej '9ge}S9~| 'ni 'eAe|sojd '^eiisssA 'iueA>| 'uoj>|v 'eiqey '^oojd :ouAejopoA :e>iUEZ!.i>i a) A8)|say
Zanimivosti
V	ZDA lani skoraj 700.000 lačnih otrok
Washington, 18. novembra (STA) -
V	ZDA je bilo v lanskem letu vsaj enkrat lačnih približno 691.000 otrok, medtem ko se je eden od osmih Američanov boril za to, da bi se zadostno nahranil, preden seje v državi letos začela poglabljati finančna kriza, razkrivajo podatki, ki jih je v ponedeljek predstavilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo.
Redno letno poročilo ministrstva o varni hrani kaže, da se je število otrok, ki so ostali brez običajnih količin hrane, v letu 2007povečalo za več kot 50 odstotkov v primerjavi z letom 2006, ko je bilo vsaj enkrat lačnih 430.000 otrok, v letu 1998pa je bilo teh kar 716.000.
Skupno seje lani z lakoto borilo 36,2 milijona odraslih in otrok oziroma nekoliko več kot leta 2006, ko je bilo le teh 35,5 milijona. Kot poroča ameriška
tiskovna agencija AP, to pomeni, da je bilo 12,2 odstotka Američanov brez denarja ali pomoči, da bi si priskrbeli dovolj hrane za aktivno in zdravo življenje.
Nicole Kidman si želi več otrok
Sydney, 18. novembra (STA) - Avstralska filmska zvezdnica Nicole Kidman danes ob premieri svojega zadnjega filma Avstralija ni izključila možnosti, da bi začasno prekinila svojo filmsko kariero in se odločila za še kakšnega otroka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Avstralijo, zadnji filmski izdelek režiserja Baza Luhrmanna, ki je ustvaril tudi musical Moulin Rouge, so danes premierno prikazali v Sydneyju. 41-let-na Kidmanova, ki je nedavno rodila hčerkico Sunday Rose pevcu Keithu Urbanu, iz zakona s Tomom Cruiseompa ima še dva posvojena otroka, je povedala, da ne ve, kakšna bo njena igralska
prihodnost.
Povedala je, da je imela v življenju nekaj zelo velikih priložnosti, in lahko se zgodi, da bo imela še kakšnega otroka. Kot je dodala, obstaja še veliko stvari poleg igranja.
Kidmanova je tudi razkrila, da ne ve, ali je na značaj hčerkice Sunday Rose, ki je bila spočeta med snemanjem, vplival sam film Avstralija. "Je majhna tujka, ki jo šele spoznavamo," je povedala in dodala, da ji je bilo hudo pustiti otroka doma v ZDA, medtem ko je sama na 24-
Pakistanec s strtim srcem iskal smrt na grobu svoje drage
Islamabad, 18. novembra (STA)
- Policija je v Pakistanu aretirala zdravnika, ki je na grobu ljubezni svojega življenja, ki je nedavno umrla, poskušal tudi sebi vzeti življenje. 50-letnega Irfana Šejka so nezavestnega našli v odprtem grobu njegove 60-letne sestrične,
ki ju je usoda v mladosti kruto ločila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Zdi se, da ta moški ni pri sebi," je povedal policijski preiskovalec Zulfikar Ali. "Izkopal je grob in potem, ko je vzel veliko količino pomirjevalnih tablet, legel k mrtvi ženski," je dodal in pojasnil, da so jih o dogodku obvestili lokalni prebivalci. Irfana so najprej prepeljali v bolnišnico, nato pa na policijsko postajo.
Nesrečni Irfan je policiji pojasnil, da je ljubil svojo sestrično, ki pa se je bila pred 30 leti prisiljena poročiti z drugim moškim. "Nikoli se nisem poročil, ker sem ji obljubil, da ne bom mislil na nobeno drugo žensko poleg nje," je še dodal. Ko je umrla, se mu je zdelo, da seje zanj življenje končalo in se tako odločil, da se ji pridruži v grobu.
Družina preminule Pakistanke sicer ne namerava tožiti zdravnika in policija pravzaprav ne ve, česa naj ga obtožijo, "razen morda poskusa samomora", še poroča dpa.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 22. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
NEDELJA, 23. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Mar-
jan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
PONEDELJEK, 24. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 25 november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Goldi).
SREDA, 26. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi).
ČETRTEK, 27. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Mod-
ne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
PETEK, 28. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
Horoskop
OVEN
Preobrate bo občutiti glede službe in zdelo se bo, da boste morali melodijo zaigrati tako, da boste imeli od vsega korist. Če boste imeli veliko časa, se odpravite v knjižnico in koristno bo delovalo, da poglobite svoje znanje o tujih jezikih. Privlačile vas bodo novosti in svoboda v ljubezni.
Sn BIK
Naredili boste finančno analizo in razrešili nekaj, kar vam že ilj časa moti spanec. Spoznali boste, da pojem resnice sega dlje, kar lahko vidite ali občutite. Pospešite svoj korak in se urno odpravite naprej. Blesteli boste tam, kjer boste pokazali izvirnost. Ugodnosti za študente.
DVOJČKA
Čeprav se vam bo navidezno mudilo, si boste vzeli nekaj časa zase. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo razumeli in vam podarili upanje. Pravzaprav bo to čas, v katerem boste spoznali, da ste kot skrinja, ki nosi v sebi zaklad. Pomoč sodelavca vam bo koristila.
RAK
Pred vami bo teden, ko se bodo stvari vrtele s svetlobno hitrostjo. Ne boste počivali, ampak boste zelo aktivni. Znali boste združiti notranjo moč in delovno vnemo in tako tudi rezultati ne bo manjkal. Ugoden čas bo za nakupe, za klepete s prijateljicami in za sprostitev v savni.
LEV
Kreativne umetnine vam bodo božale dušo. V tem tednu boste zajeli življenje z veliko žlico In pri tem boste tudi uspešni. Potrditev boste našli v tem, da vas bodo ljudje pohvalili. Na platno življenja boste vnašali s čopičem usode žive barve. V ljubezni bo vladala strast.
DEVICA
Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste imeli od vsega same koristi. Najbolj srečni In izpolnjeni boste doma in v okviru domačega ognjišča. Pravzaprav bo zelo ugodno, če si boste znali vzeti čas zase in za tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Čarobni trenutki v dvoje vas čakajo.
TEHTNICA
Napredovali boste glede komunikacije, intelektualni izzivi se bodo stopnjevali. Končno boste dobili priložnost, da naredite nekaj zase in da se boste odločili, kaj vam je blizu kaj ne. Odločno boste šli naprej, zavedajte pa se, da ni vse samo delo, tu sta tudi osebna sreča in radost.
ŠKORPIJON
Zdelo se bo, da boste zavihali rokave in da prihaja vaših pet minut. Najsrečnejši boste glede financ. Končno si lahko privoščite, da postanete nekoliko bolj neobremenjeni. Resnica pa je, da je zlata sredina tista, ki vam bo prinesla rezultate. Počasi se daleč pride.
STRELEC
Energičen in zvedav teden je pred vami. Vsekakor bo spodbudno narediti selekcijo In tako boste ugotovili, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. Odgovorno boste šli naprej in pri tem uvideli nove poti in priložnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da boste blesteli v službi.
KOZOROG
Pred vami je teden, ko se nekoliko umirite in si želite nekaj samote. Seveda se vam bo želja deloma uresničila. Prišli boste do spoznanja, da je resnica tista, ki sega mnogo dlje. Spoznali boste ljudi, ki vam bodo odprli svet duhovnosti in vam pokazali lučko priložnosti. Zabavno bo.
VODNAR
Kovali boste neke načrte in si strmo utirali svojo pot. Pomembno bo, da ste nekoliko bolj previdni in premišljeni. Točke usode se bodo v ljubezni zasukale v vašo korist. Na delovnem mestu se boste izkazali kot dober pionir in k akciji vzpodbudili druge. Vabi vas zdrav način prehranjevanja.
RIBI
Vsekakor je pred vami teden dobrih in ugodnih iztočnic. Napredovali boste po majhnih korakih in tako hiteli naprej po prašnih poteh usode. Veliko dobrih priložnosti vas čaka na delovnem mestu, kako jih boste izkoristili, pa je odvisno od vas. Našli boste idealno ljubezen.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
LITIJ
Iščete svoj stil	^
Živalski vzorec v kombinaciji z drzno rdečo
Martina Vidovič je 18-letna dijakinja ptujske Ekonomske šole, doma iz Sovič v občini Videm. V prostem času se ukvarja s petjem v ansamblu Modri zaklad, igra pa tudi bas kitaro. Skupaj nastopajo že okrog dve leti, v glavnem v okolici Ormoža. Njena želja je, da bi uspela v glasbi in uspešno delala na področju računovodstva. V tej smeri želi tudi nadaljevati študij po končani srednji šoli. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker jo je zanimalo, kako bi lahko bila drugačna.
Martina je prvič obiskala kozmetični salon, zato jo je kozmetičarka Neda Tokalič podrobneje poučila o negi kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji priporočili občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu, v okviru nege doma pa občasne pilinge in maske, tudi s pomočjo sezonskega sadja in drugih naravnih sredstev.
V Frizerskem salonu Stanka je za Martinino novo lasno podobo poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je najprej malo postrigel, to je bila njena želja, saj bo kmalu maturantka. Ker je imela precej barve v rumeno-zlatem odtenku, je Denis lase toniral s prelivom pepelnate nianse, da je izbil rumeni pigment. Glede na naravno strukturo las jih je posušil naravno, s pomočjo nastavka za fen (difuzor).
Pri Martini se je vizažistka Minka Feguš pri make upu osredotočila na roza-vijoli-časte tone, predvsem zaradi barve las. Na obraz je najprej nanesla puder, nato pa temno vijoličasto obrobila veki in ju zabrisala s svetlejšim
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22
10 / popust v novembru
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Martina prej ...
... in pozneje
senčilom. Nežno je poudarila ličnici, z roza šminko pa ustnice.
„Martina je še dijakinja, a ji zraven šolskih obveznosti prosti čas zapolni petje v skupini. To je seveda tudi tisti prijetnejši del, za katerega ji gotovo ni žal nobene ukradene minutke pravega prostega časa, tistega za lenarjenje in brezbrižno poležavanje. In kaj bi lahko Martina oblekla za razgovor z direktorjem dis-kografske hiše ob izdaji novega CD-ja?
Glede na vrsto glasbe in resnost posla, za katerega se je Martina odločila, gotovo ne bo odveč, če si omislimo nekaj resnejšega, vendar vseeno s kančkom drznega. Po obisku trgovin sem se odločila za oblačila iz Mure. K zanimivemu modelu jakne v žival-
skem vzorcu s krajšimi, triče-trtinskimi rokavi sem izbrala še rjave hlače in kontrastni rdeči šal. Jakna gotovo pridobi na detajlu zaradi vstavljenih pletenih rokavov, ki s tem razširi skupino potrošnikov oziroma takoj preide v ciljno skupino mladih in mladih po srcu. Pri oblačilih z živalskim vzorcem, ki je sicer še vedno aktualen, pa je treba paziti, da ne pretiravamo. Zelo dobre so kombinacije z detajli v močnejšim barvah, kot so rdeča, rumena ali zelena. Ožje hlače so sicer klasičnega kroja in žal nimajo kakšnega trendovskega detajla, vendar se njihov videz da spremeniti glede na izbrano obutev. Ob izbiri ravnih, udobnih rjavih gležnjarjev, ki sem jih našla na policah trgovine Alpina, je videz zelo športen in spro-
ščen. V primeru, da nam to omogočajo okoliščine, kot so vremenske razmere in čas, kako dolgo bomo obuti, pa si lahko omislimo tudi škornje z vrtoglavo visoko peto, ki so lahko v rdeči ali rjavi barvi; v tem primeru so hlače zataknjene v škornje. Če izberemo kontrastno barvo torbic, torej rdečo, v barvi šala, naj bodo čevlji rjavi, če pa se odločimo za rdeče škornje, naj bo torbica v rjavem odtenku. Martina bo gotovo pogosto menjala stile, pač glede na to, ali bo na odru ali v šoli oziroma na potepu po mestnih ulicah, vendar si kot bodoča medijsko prepoznavna osebnost lahko tudi za vsak dan omisli malce drugačen stil, ki jo bo popeljal vstran od množice enakih," je o stilski preobrazbi mlade Martine, ki išče izziv v glasbi, povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V kozmetičnem studiu Olimpic so Martini Vidovič naredili limfno drenažo telesa, ki spodbuja pretok limfne tekočine po telesu, s tem pa preprečuje zastoje vode v telesu, preprečuje nastanek celulita oziroma ga odpravlja, preprečuje pa tudi nastanek krčnih žil. Prav tako stimulira krčenje limfnih žil in premikanje tekočine po telesu in s tem dotok vedno sveže tekočine v tkivo. Deluje na principu stiskanje ven, stiskanja limfatičnega ožilja in stiskanje limfne tekočine.
Ker limfna drenaža deluje na človeka pomirjevalno in zalo zdravilno, jo lahko izvajamo vsak dan ali vsak drugi dan. Priporočljivo jo je izvajati štiri do šest tednov zaporedo-
ma, nato sledi malo premora, v nadaljevanju pa jo je dobro izvajati enkrat tedensko, je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Martina v trendovskih oblačilih iz Mure, gležnjarjih iz Alpine in torbici iz prodajalne La'Mans.
Ptuj • Upokojenski četrtki
Osemnajsti večer s Tadejem, Oliverjem in Sanjo
Četrtki na Ptuju so se kot družabno buditeljsko srečanje Ptujčanov že kar dobro prijeli. Bilanca osemnajstih srečanj je zanimiva, skoraj 650 obiskovalcev in več kot 40 gostov iz najrazličnejših ustvarjalnih logov.
Na prvem novembrskem srečanju je bil gostitelj predsednik Društva upokojencev Ptuj Vojo Veličkovič, ki se je tokrat pogovarjal z eno gostjo in dvema gostoma. Gostja je bila njegova hči Sanja Veličkovič, ki se kot modna oblikovalka vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem prostoru, gosta pa sta bila trenutno najbolj vroči gledališki igralec Slovenije Tadej Toš in Oliver Buček, profesor glasbe, zborovodja in romantik za klavirjem, ki zna tudi dobro peti in igrati na kitaro in ki med drugim vodi tudi mešani pevski zbor DU Ptuj. Vsi štirje skupaj so zbrano družbo, ki je napolnila salon Alojzije Strauss hotela Mitra, držali v napetosti dobri dve uri. Vsak je skušal povedati tisto najbolj zanimivo iz svoje ustvarjalnosti oziroma tisto, kar ga dela drugačnega od drugih in kar je zanimivo tudi za občinstvo. Tadej Toš se trenutno dobro počuti v gledališču enega s svojimi stand up komedijami,
te bo izvajal, vse dokler se ne bo polenil. Zdaj je še sposoben držati občinstvo v napetosti kot samostojni igralec, ki mora za to, da pritegne, dati veliko več od sebe, kot če bi se skrival za ansamblom, ker ga mora biti nekajkrat več. V zdajšnji vlogi namreč odgovarja za vse. Oliver Bu-ček ima podobno zgodbo
kot gostitelj Vojo, tudi on je v naše kraje prišel zaradi ljubezni. Je človek z dušo, pa ne samo za zborovsko pesem, vodi namreč tri zbore, moškega, ženskega in mešanega, temveč zna zadeti tudi s pesmimi Oliverja Dragojeviča in drugimi, za nekatere poje celo bolje od originala. Zbo-rovodstvo mešanega pevske-
ga zbora DU Ptuj je prevzel tudi zato, da bi videl, kako je delati z upokojenci, če je isto kot z otroci. Sanja Veličkovičv oblikovanju oblačil vztraja že dvajset let, da bi dosegla tisto, o čemer sanja. Poseben izziv ji predstavlja šivanje pustnih
oblačil in šivanje oblačil za vsak dan oziroma različne priložnosti. Vsaj enkrat pa bi se rada preizkusila tudi kot kustomografka za eno od gledaliških predstav, morda ji bo priložnost dal Tadej Toš. Pri oblikovanju oblačil in šivanju
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Gostitelj Vojo Veličkovič si je gostjo tokrat izbral kar doma, hčerko Sanjo Veličkovič, ki se tudi v slovenskem merilu vse bolj uveljavlja kot modna oblikovalka.
Kot gosta sta sodelovala Tadej Toš, trenutno najbolj vroči gledališki igralec Slovenije, in Oliver Buček, profesor glasbe, zborovodja in romantik za klavirjem, ki je tudi zelo dober pevec, zna pa igrati tudi na kitaro.
se trudi, da bi se vsaka oseba v svoji obleki še polepšala in se počutila, kot še nikoli prej. Najlepše plačilo zanjo kot oblikovalko je, če tisti, za katerega je ustvarila oblačilo, to tudi z nasmehom nosi. Salon Alojzije Strauss je prejšnji četrtek oddajal poseben adrenalin, saj je mikrofon v roke vzel tudi Mirko Jaušo-vec, avtor himne upokojenskih večerov, s tem je dal še dodatno spodbudo Oliverju Bučku, da jo bo uglasbil in da bo enkrat tudi posneta. Zapel je tudi Rudi Ringbauer, ki bo gost enega od decembrskih četrtkov, sicer pa bo četrti novembrski četrtek v znamenju zgodovine očal. Mimogrede, prvo lečo naj bi izdelali že leta 1050. Še prej pa se bo zgodila avkcija slik za ohranitev Orfejevega spomenika, ki bo danes ob 18. uri v hotelu Mitra in katere se bo udeležila tudi šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti.
Literarno kolo (64) • Cvetko Golar -1
Knjiga meseca
Borut Gombač:
Sence in sinkope

^sMM
Borut Gombač
SENCE IN SINKOPE
»Negibne dlani, bolj krhke od krede, / tisoč smeri drobijo s prsti. / Sito tišine raztresa besede, / sipki volan skozi prsi. // Morda pa dosegla bo še to noč/ molčeča prikazen nestalnih oblik/ šotasta tla, ki so nekoč/z mahom košato prekrila svoj vznik. // Neslišno vali breztežni se plaz, / kamor ne sežeta budnost in spanje, / tja, kjer je prostor širši kot čas / in je brezmejnost preozka za sanje.«
Nova pesniška zbirka Boruta Gombača Sence in sinkope je »gombačevsko« lirična, a obenem surova in votla.
Takoj ko nam oko pade na naslove enot v pesniški zbirki, opazimo pesniško navezovanje in veriženje: drugi del naslova prve enote je prvi del naslova druge enote in v takem nizanju do konca - Sence in razdalje, Razdalje in gostenja, Gostenja in preslikave, Preslikave in pršenja, Pršenja in dotiki, Dotiki in razmiki ter Razmiki in sinkope; to so naslovi posameznih pesniških enot, ki pa - če premoremo vsaj nekaj pesniške domišljije - že sami po sebi prinašajo zgodbo, zgodbo o zbliževanju in oddaljevanju istočasno.
Gombač tako ostaja zvest svojemu temeljnemu poetičnemu nagibu - neotipljivo narediti otipljivo, abstraktno in privzdignjeno obkrožiti s fizično krožnico, ki jo določajo navidezne fizikalne komponente.
Najprej je to za Boruta nadvse privlačna dimenzija časa, ki se je dotika vedno znova in znova. Čas je pesniška količina, ki ji pripisuje dvojnost - čas omeji, zagradi, fiksira v življenje, postavi na fizično mesto, a je tudi glavni dejavnik spreminjanja, preslikav, pršenj, gostenj in odmikanj. Borut tako ostaja pesnik časa kot vseobsegajočega in časa kot drobnega, komaj zaznavnega hipa: »Nikogar ni v telesu časa,...«.
Druga dimenzija je prostor, ki je prav tako dvojen: širok in prostran in visok, na drugi strani pa prostor »tesni« in zapira.
Toda še najpomembneje in najbolj karakteristično za Borutovo poezijo je igranje med obema dimenzijama, v igri, kjer se ta dva lovita; čas sledi prostoru, prostor času, a do dokončnega skladja in prekrivanja ne pride nikoli. In prav v tej razklanosti med obema temeljnima dimenzijama Urbanih balad se odpira prostor za zgodbo mesta, sestavljenega iz verižnega nizanja situacij, ljudi in predvsem medsebojnih korelacij prostora in časa, ki včasih bežita drug od drugega, sta si celo nasprotna, spet drugič se že skoraj skrivnostno uskladita, dotakneta, a nikoli docela. V mestu so namreč zgodbe: zgodbe o lučeh, temnem nebu, zasneženih ulicah, asfaltu, cestah, pločnikih, podzemnih garažah.
A Gombačeva poezija ne ostane zgolj pri naraciji mestnih obrazov. Mesto mu kot fizična scena služi za prefinjeno razmišljanje o življenju v, a tudi izven in nad, kjer je človek znotraj množice en sam med samimi. Gre za pršenje nas vseh, ki smo v pršečem oblaku od daleč navidezno povezana celota, a pogled od blizu nam pokaže, da je ta oblak pršenja zbir osamljenih kapljic, ki zmedeno pršijo in se kot vodne iskre razsipavajo v brezčasje: »Porozni čoln, ki tone v glas, /pluje globlje kakor čas, /pluje globlje od prostora, / rečno dno je dolga gora.«
Ostane pa še ena dimenzija njegove poezije, ki je obstoječa fizika najbrž ne bi mogla zamejiti in »okoličiniti«. Gre za nekaj, kar obstaja na ravni energije, na ravni svetov znotraj atoma poezije in hkrati v brezkrajnem vesolju le-te. Široko proti ozkemu, neskončno proti smešno majhnemu. To je pesniška količina slutnje, ki nima mere, ki nima otipljivega, stvarnega, čeprav izvira prav iz slednjega, nima enačb, po katerih bi se jo dalo izračunati in matematično izraziti.
Vsekakor pa velja: z glasbo ali brez, Sence in sinkope niso lahko branje. Da bi razumeli pesem, je potrebno brati, da bi razumeli njeno senco, ponovno brati, da pa bi razumeli mikavno energijo med enim in drugim ... tu se šele pravzaprav začne pravo branje in pravo uživanje v Borutovih Baladah.
David Bedrač
Pasja žlahta še vedno lovi zajca
Pisatelj, pesnik in dramatik Cvetko Golar se je rodil v Gostečah, umrl pa v nam bližnjem Ljutomeru. Prav zato smo ga tudi ujeli v Literarno kolo. Pravzaprav sta se posledično v Kolo ujela dva Golarja, oba literarna ustvarjalca. Ob Cvetku tudi Manko, a to je že druga zgodba ...
Pa začnimo s prvo zgodbo. O Cvetku. Rodil se je 4. 5. 1879 v Gostečah pri Škofja Loki. Po šestih razredih gimnazije je postal novinar in književnik. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojak, v Ljutomer pa ga je pot zanesla leta 1924, kjer je 18. novembra 1965 tudi umrl. Kratko in strnjeno o njegovem življenju, saj bo o njem še nekaj zapisanih vrstic.
Sicer pa je Golarjev opus vrstno in zvrstno zelo širok. Pisal je poezijo, prozo in dramatiko.
Veliko besed torej v različnih oblekah. Pa se oblecimo najprej v prvo, v poezijo. Ta obleka je iz dveh različnih vzorcev - pol obleke je pisane in vleče prav na otročje, druga polovica pa je mnogo bolj zresnjena. Jasno, Cvetko je pisal za otroke in odrasle!
Preden se lotimo vsake polovice posebej, pa lahko med eno in drugo najdemo tudi veliko stičnih točk. Predvsem je potrebno poudariti, da je Cvetko Golar pesnik naravne idile, v katero so nekateri umetniki tega časa še verjeli. V naravi je videl silo, ki jo je potrebno živeti in jo - kolikor je to pač mogoče - preslikati tudi v pesem. Narava po njegovem nudi vse. Če nekoliko poenostavimo, je res vse tam: zrak, voda, hrana, ljudje. In povezava med vsemi naštetimi, ki je Cvetka Golarja najbolj navdihovala. Nič čudnega torej, da je vsa njegova literatura prepredena z različnimi situacijami v naravi, ki so splet odnosov med živalmi, rastlinami, ljudmi, in pokrajino, ki je v Golarjevi poeziji ob odprtosti in širini neba in vesolja za njim prostor umirjenega srčnega ritma in počasnega dihanja. Varnosti. Toda o varnosti in harmoniji je možno govoriti le v pesmih, kjer je v ospredje postavljena narava, povsem drugače je s poezijo za odrasle, kjer je ob tematiki narave tudi ljubezen, ki prinaša številne ljubezenske čeri, padce in hrepenenja. A o tem kasneje ...
PMQ POLJE
IG-PL-fimNMAyiU FfD-SAMSERO
Med pesniškimi zbirkami za otroke in mlade ne moremo mimo naslednjih naslovov: Blažek in Tomažek (1913), Pavluša in Nuša, dva škrata in druga nemarna jata (1913), Veseli svatje (1942), Razposajen-ci (1943), Srp in klas (1950), Čez loke in potoke (1956) in Svatba na poljani (1976).
Preden zaidemo docela v naravo, med klasje, v travo in gozd pa še kam, se ustavimo pri zbirkah Blažek in Tomažek ter Pavluša in Nuša, dva škrata in druga nemarna jata, kjer je pesnik na pesniški oder postavil otroka.
Kakšen je ta otrok? Razposajen, pretkan, tudi zvit in domiseln, predvsem pa ima neskončno domišljijo. Čeprav gre torej za naslove, ki jih od izida loči že skoraj stoletje, posebnih razlik v psihologiji otroka ni. Tudi otroci tistega časa so bili nagajivi in željni igre. Iz najmanjše paličice, kamenčka, curka vode so znali pričarati svojevrstni svet igre in zabave. Za otroško in mladinsko poezijo Cvetka Golarja je značilno prepletanje realnega s fantazijskim in pravljičnim. Prav nič nenavadnega ni, da se ob Nuši pojavijo tudi škrati, kakor v kasnejših zbirkah ni nič nenavadnega, da vsa narava oživi in da živali po človeško udarijo kakšen pogovor ali dva.
Kajti sprehod med že zapisani naslovi hitro razodene, da sledijo potepanja po gri-
čih, vzpetinah, poljanah in da so tam doma Veseli svatje in da bomo povabljeni tudi na svatbo.
Nekatere od njegovih pesmi za mladino so izpisane v romantični maniri, s tihimi, zasanjanimi verzi, tako kot v Poljski pesmi: »Polje spi. Pše-nično klasje / sanja sanje zlate - / še enkrat plamteči žarki / zablešče čez trate. // Zemlja trudno, težko diha, / klanja se pšenica, / srpa in žanjice čaka / naših polj kraljica. // In poljubljajo v slovo jo / sončni žarki vroči - / srp srebrni že potuje / čez nebo ponoči ...«.
V tej pesmi je izrazito in nazorno prikazano nasprotje, ki je za Golarjevo literaturo zelo značilno. Nasprotje med življenjem in smrtjo, ki sta v naravi kot dva bojevnika, ki stojita vsak na svoji strani in vihtita življenjsko silo. En jo prižiga, drugi ugaša. To prižiganje in ugašanje je del narave, in kot tako ga jemljeta tudi pesnik in njegov lirski subjekt, ki pomirjeno gledata v večerno polje. Idilična pokrajina, polna zvezd in luči, življenja in dihanja in v središču te krožnice življenja žito, klas, ki ga bodo žanjice naslednji dan »pokončale«. Pesniško nasprotje pesnik poudari tudi s preimenovanjem lune na večernem nebu, ki je srpaste oblike, seveda pa podoba srebrnega srpa, ki potuje čez nebo, ni nič drugega kot slutnja bližajoče se smrti.
Preresno, boste porekli, preresno za razmišljanje ob lahkotni, neobremenjeni in sploh prijetni poeziji za mlade.
Toda prav v tem je veličina besedil za to starostno skupino - tudi najtežje teme predstaviti na njim prijazen način. Igra življenja in smrti, rojevanja in umiranja sta namreč del nas in del narave, sta pa tudi središče Golarjeve pesmi. Pesmi, ki jo moramo izpuliti kot travniško zel iz časa in prostora in takrat bomo bolj
razumeli. Otroci so se namreč nekoč, sploh na vasi, srečevali z obojim: rojstvom in smrtjo. Opazovali so kravo, ki je povr-gla tele, videli so, kako se zakolje prašiča in podobno, današnjim mladostnikom pa je tovrstna izkušnja največkrat zelo oddaljena, z izjemami, ki se s tem morda še srečujejo.
Na nasprotjih je zgrajenih večina njegovih pesmic, ki pa prav iz te igre življenja in smrti oz. plenilca in plena črpajo najbolj prepričljive in igrive verze. To nam izkazuje tudi pesem Zajec in pes, ki gre takole: »Zajec pride k psu čevljarju: / »Ljubi gospod mojster moj, / bos sem, čevlje mi naredi, / silno zebe me nocoj.« // Pes usmiljen jih napravi, / zajec pride brž po nje, / jih obuje, mojstra hvali/ terpokaže mu pete. // Po livadi, logih, dra-gah / pes udere jo za njim: / »Čevlje plačaj, dolgouhec, / sicer joj, ko te dobim!« // Od takrat vsa pasja žlahta, / zajca tistega lovi, / da bi plačal mojstru čevlje - /pa do danes jih še ni.«
Je pa se pesnik tokovom moderne in kasnejših literarnih smeri in gibanj zelo približal v poeziji za odrasle, čeprav je bilo čutiti primesi stare romantike in idilične poezije narave. A kot že zapisano - če je narava uravnovešeno polje življenja in smrti, potem za temo ljubezni, ki s v tej poeziji pogosto pojavlja, temu ni tako.
V pesniških zbirkah za odrasle je namreč v ospredju ljubezen kot hrepenenje in ljubezen kot poguba, je pa tudi večno premlevanje med biti svoboden in biti »ujetnik ljubezni«. Med pesniškimi zbirkami za odrasle je več naslovov, ki se jih je potrebno dotakniti. Že hitri pregled le-teh nam pokaže, da je tudi tu narava scena na odru poezije, posebno mesto v njej pa imata - kot tudi v nekaterih mladinskih pesmih - polje in žitni klas na njem.
David Bedrač
Literarni dvojčki - 21
Drobno je in ogromno tudi
(Maurer-Kačič)
Najprej bežni dotik tja, kjer se je začela, zgodba o slovenski pesnici Neži Maurer, ki se je rodila leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Šla je po stezi življenja, ki jo je leta 1960 pripeljala do diplome iz slavi-stike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Šla je še naprej. Ko ji je življenje na pot prineslo hčer klovneso, profesorsko delo, bila pa je tudi v vlogi urednice, novinarke in celo svetovalke za kulturo na republiškem komiteju za informiranje.
Šla je po stezi življenja. Ženska, ki se je na tej poti preizkusila v mnogih vlogah - a
v njej je prebivala pesniška tišina, ki jo je ves čas netila. Pisala je za otroke in mladino, pisala je za odrasle. In kakor se je sama v življenju soočala s številnimi situacijami, tako so tudi njene pesmi majhne, preproste, skromno »zalima-ne« na papir, da se zdijo prav pritlikave in drobcene.
A znotraj drobnosti je ena ogromna energija te, zdaj že skoraj osemdesetletne pesnice, energija, ki izvira iz njenega raziskovanja največjega fenomena - odnosa med življenjem in smrtjo: »Pokrivam te z rdečo odejo,/čuvam ogenj v peči, / ne ugašam luči, /
vsak dan navijam uro / in odpiram okna: svež zrak je življenje. // Tiho ležiš v postelji / in me gledaš. / Zrak v sobi je nasičen z ljubeznijo / in smrtjo.«
Kajti v njeni poeziji se ves čas prekrivata oba pola, pol življenja in pol smrti. To prekrivanje pesnica skozi pesem dojema na različne načine: ljudje bežijo, ljudje se umikajo, ljudje se zapirajo, ljudje se skrivajo, a delajo tudi vse, kar je temu nasprotno.
A ubežati ni moč. Ker je življenje v tebi, ker je tam tudi smrt. In soočiti se z obojim, je pravzaprav posebno stanje,
ki je večje celo od življenja samega: »Na koncu poti je vedno čakal nekdo/ v lila halji čez golo telo oviti. / Ali pa sem počakal jaz. / Zgrešiti se ni bilo mogoče. / Tolikšna je moč gravitacije strasti.«
Stanje med smrtjo in življenjem je torej posebna energija, iz katere črpa tudi pesnica, ki je bila v svojih pogovorih zmeraj iskriva, radoživa, a tudi trpka in z grenkobo na ustih. Pesnica nasprotij, ki zna povedati, da mora biti oboje, veselje in žalost. Kajti samo tako si lahko človek, ki daje in sprejema.
In v mnogih vlogah se je preizkusila še ena ustvarjalka pesniške besede, ki je znala prav tako v majhno spraviti ogromno, razsežno, neskončno ...
David Bedrač
Podravje • Negotov nepremičninski trg
Kaj se bo pocenilo bolj - hiše ali stanovanja?
Ugibanj in še bolj špekulacij o tem, kaj se bo v prihajajoči krizi dogajalo z nepremičninskim trgom, je vedno več. Mnenja in napovedi se lomijo okoli vprašanj, ali bodo nepremičnine, bodisi zemljišča, stanovanja, hiše, vedno cenejše ali se bodo bistveno pocenile samo nekatere, manj atraktivne lokacije in starejši objekti, ali bo velika pocenitev zajela vse povprek ...
Manjše število novogradenj in kupcev
Do zloma našega nepremičninskega trga po mnenju večine analitikov ne bo prišlo. Banke so bile pri izdajanju posojil previdne in so temeljito preverile odplačilno sposobnost posojilojemalca, zato je, vsaj uradno, izdanih zelo malo visoko tveganih posojil, ki so vzrok za zlom ameriškega nepremičninskega trga. Seveda pa to ne pomeni, da ne bo prišlo do ru-bežev oz. prodaj pod ceno pri tistih imetnikih nepremičnin, ki posojil ne bodo mogli več vračati. Teh pa naj ne bi bilo toliko, da bi to znatno vplivalo na trg oz. cene. Finančna kriza neposredno tako naj ne bi vplivala na naš nepremičninski trg, pač pa bo njen vpliv bolj posreden, preko višje cene denarja, kar je že vidno: dvigujejo se namreč obresti posojil, banke pa postavljajo vedno ostrejše pogoje za pridobitev posojil, kar čutijo predvsem investitorji. Zaradi podražitve posojil lahko pričakujemo tako upad gradnje novih nepremičnin kot tudi upad števila kupcev.
Ves nepremičninski trg je trenutno v krču; ali bodo cene res drastično padle vsem nepremičninam ali le starejšim na manj zanimivih lokacijah?
Foto: SM
Seveda so na eni strani gradbinci in nepremičninske agencije, ki skorajda prisegajo, da cene ne bodo bistveno padle, pri novogradnjah menda sploh ne, po drugi strani pa analitiki nepremičninskega trga trdijo nasprotno. Precej hud udarec samozaverovanosti gradbenih podjetij je minuli teden zadala direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je (končno) jasno navrgla, da je menda zdaj že jasno, da se bodo morala poceniti tudi novozgrajena stanovanja.
Kaj in za koliko se bodo cene nižale, si pa konkretno ne upa napovedati nihče, čeprav se v javnosti pojavljajo različni odstotki, od borih nekaj pa vse tja do neverjetnih 50 odstotkov, ki jih napovedujejo najbolj črnogledi. Res je, da skoraj vsi govorijo o tem, da se bodo morale in da se bodo tudi dejansko znižale cene starejših stanovanj in hiš, kar naj bi bilo tudi normalno, saj so se v preteklih dveh letih izjemne rasti cen skorajda izenačile z novogradnjami. Od te točke naprej pa se mnenja različnih akterjev na slovenskem nepremičninskem trgu precej razlikujejo. Večinoma se sicer v ospredje postavljajo analize cen in njihovega padanja v prestolnici in najbližji okolici, tu in tam je zajet tudi Maribor z okolico ter še del Gorenjske in Primorske. Dejstvo je, da so bile in so še cene stanovanj in hiš v Ljubljani nekajkrat višje kot drugje, na t. i. "obrobju", kamor spada tudi Ptuj z okolico, saj so se, npr. v Ljubljani, gibale od 2800 pa tja celo do 4500 evrov za kvadratni meter stanovanja. Nepremičninski strokovnjaki sicer še vedno menijo, da bodo atraktivne lokacije v prestolnici, zlasti pri novogradnjah, obdržale visoko ceno, nižale, in to precej, pa naj bi se cene
stanovanj v t. i. monolitnih in starejših blokovskih naseljih. Kje in kdaj bo doseženo cenovno dno nepremičnin, pa, kot rečeno, ne upa napovedati nihče, zato tudi nihče ne upa dajati konkretnejših napotkov, kdaj kupiti ali morebiti prodati nepremičnino. Kristalno jasno je namreč tudi že, da se bodo (in so se že) gradbena podjetja odzvala na krizo s precejšnjim zmanjšanjem novogradenj, kar naj bi posledično čez nekaj let vodilo ponovno k višjemu povpraševanju od ponudbe, s tem pa tudi k ponovnemu dvigu cen.
Kakorkoli že, statistični podatki, ki bi morda lahko bolj konkretno nakazali stanje in bodoče trende na nepremičninskem trgu, so precej nezanesljivi. Objavljata jih tako Slonep kot Geodetska uprava RS (GURS), vendar je težava v tem, da zbrana in predstavljena statistika temelji le na uradno sklenjenih cenah nepremičnin, ki pa niso vedno tudi dejanske. Po podatkih Gursa naj bi tako cene nepremičnin še vedno rasle, medtem ko podatki na portalu Slonepa govorijo nasprotno.
Dejstvo pa je, da število
sklenjenih poslov pada (letos naj bi bilo nižje za dobro tretjino glede na lansko leto!) in po podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS) letos tudi padajo cene, zaenkrat predvsem hiš, medtem ko naj bi stanovanja zaenkrat še ohranjala lanski cenovni nivo. Tako naj bi po podatkih SURS v prvem polletju letos glede na lansko povprečje cene hiš padle kar za 17,1 odstotka, medtem ko so cene stanovanj do poletja še rahlo rasle (slabih 5 %). Letošnja polletna raven cen sicer kaže, da so hiše še vedno za 14,6 odstotka nad izhodiščnim letom 2005, ki ga statistika uporablja za izračun indeksa, stanovanja pa so še vedno celo za 50,9 odstotka nad izhodiščem. V prvem polletju letos je bilo po podatkih SURS prodanih vsaj za četrtino manj hiš in stanovanj kot ponavadi; v drugem četrtletju je bilo tako prodanih le še 372 hiš (v prvem četrtletju 466, v zadnjem lanskem pa 612) ter 910 stanovanj (v prvem 1.498, v zadnjem lanskem pa 1.653 stanovanj). Ob tem je treba vedeti, da gre za splošne podatke za celo državo; obstajajo pa seveda precejšnje razlike med regijami.
Cene na širšem Ptujskem zaenkrat še ne padajo
V Mariboru tako ugotavljajo, da so, vsaj doslej, oglaševa-ne cene stanovanj relativno stabilne že od marca lanskega leta, niti ne rastejo, niti ne padajo, nekaj manjših nihanj v cenah je bilo vidnih le pri garsonjerah. Povprečna ogla-ševana cena hiš pa je naraščala od junija 2007 do marca 2008, nato je sledilo padanje. Povprečna oglaševana cena zazidljivih zemljišč je zgornjo točko dosegla septembra 2007. Sledili sta dve četrtletji močnejšega padanja, sedaj pa je zaznati zmerno rast.
Kakšno je stanje na ožjem, ptujskem nepremičninskem trgu, pa smo povprašali v nepremičninski agenciji Real Sparkasse, d. o. o., ki ima od avgusta letos svojo poslovalnico na Ptuju (prej Sirius nep), vodi pa jo Milena Jančič: „Finančna kriza se seveda že pojavlja tudi v našem okolju in naši dejavnosti,
vendar zaenkrat predvsem v nekoliko manjšem obisku, ne pa pri številu sklenjenih poslov. Glede tega je v podjetju opaziti celo porast glede na lansko leto, a je ta povezan s širitvijo poslovalnic in zaposlenih. Vsekakor pa je pri strankah že videti zadržanost in previdnost. Nekaj strank se je že oglasilo glede znižanja prodajne cene. Vseeno pa v kratkem ne pričakujemo večjih sprememb, razen pri tistih oglaševalcih oz. strankah, ki so že zdaj imeli prevelika pričakovanja."
Jančičeva, glede na večletne izkušnje tudi pravi, da je čas prodaje nepremičnine zelo relativen in niti ne toliko povezan z morebitno krizo: „Na čas prodaje gotovo vpliva povpraševanje po določeni vrsti nepremičnine, primerna cena in v prvi vrsti lokacija, na katero se nato veže prodajna strategija. Pri nas se je doslej glede na vrsto nepremičnine največ prodalo samostojnih hiš, sledijo stanovanja, zemljišča itn. Časovno opredeljevanje, kaj se proda prej, ni mogoče,
ker, kot sem povedala, je to odvisno od več dejavnikov, ki vplivajo na uspešno prodajo. Potrebe in želje strank se tudi spreminjajo. Tako je v zadnjem obdobju opazen trend iskanja hiš manjših kvadratur do 120 m2, cena je osnovno merilo, vendar se daje zelo velik poudarek na lokacijo. Pri stanovanjih pa je trend ravno obraten: opaziti je povpraševanje po večjih kvadraturah. Nedolgo nazaj so bila najbolj iskana manjša, enoin-polsobna stanovanja, sedaj so bolj iskana dvosobna ali dvoinpolsobna stanovanja. Prav tako prevladuje povpraševanje po nepremičninah v dobrem stanju, kjer ni potrebnega velikega vlaganja v prenovo, saj se stranke v vedno bolj stresnem tempu bojijo večjih projektov, kjer morajo investirati tudi svoj čas, ne le denar," pravi Milena Jančič. Na vprašanje o prihodnosti in pričakovanjih pa optimistično odgovarja: „V prihodnjem času pričakujemo umiritev trga in cen; 'finančna kriza' daje nove priložnosti in nove izzive, predvsem na področju višje kvalitete storitev. Glede na to v našem podjetju pričakujemo porast sklenjenih poslov, saj našim strankam zraven storitev ponujamo tudi ugodna financiranja Banke Sparkasse, d. d. Zraven umiritve cen pa je realno pričakovati večje razlike v ceni med novo nepremičnino in nepremičnino, staro več let. Pri postavitvi cen moramo biti realni, zlasti stranke, ki prodajajo nepremičnine, žal pa je realnost takšna, da igrajo vse preveliko vlogo čustva in vse premalo strokovna ocena vrednosti nepremičnine. Cene se bodo znižale tam, kjer so bile sedaj previsoke, predvsem to pričakujemo najprej pri starejših stanovanjih."
Direktorica ptujske poslovalnice agencije Real Sparkasse Milena Jančič: „Cene se bodo znižale tam, kjer so bile sedaj previsoke, predvsem to pričakujemo najprej pri starejših stanovanjih."
Neenako gibanje cen družinskih hiš in cen stanovanj
Trend stalnega naraščanja cen obstoječih bivalnih nepremičnin iz prejšnjih let se je v prvi polovici leta 2008 spremenil. Izjemno hitra rast cen družinskih hiš iz leta 2007, kar 29,3-odstotna, se je v prvi polovici leta 2008 temeljito zasukala navzdol. Glede na povprečno raven cen v letu 2007 so se cene družinskih hiš v prvem polletju 2008 v povprečju znižale za 17,1 %. Stanovanja so se še dražila in v prvi polovici leta 2008 so bila v povprečju za 4,7 %% dražja kot v letu 2007. Kljub temu so se bivalne nepremičnine v skupnem seštevku v prvem polletju leta 2008 v pov-prečjupocenile, in to za 2,6 %. Opazno je upadlo tudi število transakcij nepremičnin, kijih lahko uporabimo za analizo cen; teh je bilo v prvi polovici leta 2008 vsaj za četrtino manj kot običajno. Novogradnje v teh objavljenih podatkih niso upoštevane, vsi izračuni so bili opravljeni le na podlagi transakcij obstoječih nepremičnin! (vir: Slonep)
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO KNAUF, slikopleskarska in fasaderska dela. Brajlih izolacije, s. p., telefon 041 412 386.
PRODAJAMO NOVE diatonič-ne harmonike Euroglas že od 1,750,00 € naprej kovčke, 5 let garancije. Damjan Plohl, s. p., Lovrenc na Dr. polju 81 a www. Posredovanjeplohl.com. GSM 051 425 128.
POKRIVANJE STREH Z VAŠIM ALI NAŠIM MATERIALOM VAM NUDI PODJETE Tesarstvo Milan Mlakar, s. p., Domžale, za opravljeno delo garancija. Telefon, faks 01 724 26 45 ali 041 223 389.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/D, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
RACUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
EKSPRES POPRAVILA OBLACIL. Milena De Vektory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj. Telefon 051 413 354.
WELLNESS KLUB PTUJ, Cvetkov trg 1 (Zlata črta), Ptuj, organizira brezplačne Wellness analize telesa in svetovanje o zdravem načinu življenja. Kontaktni osebi: Darinka 041 461 266, Tomaž 031 621 594. Uradne ure od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
^fntlumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
VELIKA PREDNOVOLETNA AKCIJA: fasada + financiranje! Garantiramo ugodne cene izolacijskih fasad. Nudimo ugodno kreditiranje preko UniCredit Bank. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm 041 834 860.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
AKCIJA JEKLENIH PLATIŠČ! Popusti do 35 %! Za: renault megane, scenic (6,0 x 14), ford focus, fusion, fiesta IV (6,0 x 15), VW sharan, seat alham-bra, ford galaxy (6,0 x 15 in 6,0 x 16), renault laguna facelift (6,5 x 15) in BMW 5 (6,5 x 15). Vulkanizerstvo Korošec & Trgovina Kord-M, Mariborska c. 49/b, Ptuj. Tel. 02 788 50 54.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM bikce simentalce, težke 140 kg. Tel. 031 526 432.
KUPIM manjšo samonakladalko, cisterno za gnojevko ter obračalnik pajek. Inf. na tel. 051 219 921.
PRODAM 200-kg prašiča domače reje. Tel. 02 751 53 21.
PRODAM odojka od 20 do 35 kg. Tel. 041 694 960.
PRODAM nasekana drva. Telefon 041 532 064.
PRODAM tribrazdni obračalni plug Vogelnot in tribrazdni plug Krajnik, nakladalno prikolico za seno, 22 m3, silažno prikolico, 35 m3, ter večje število okroglih bal suhega sena. Telefon 051 230 628.
KUPIM traktor Zetor 25 11, pajka Sip na dve vreteni in tekoči trak za spravilo koruznih storžev, dolg 6 metrov. Telefon 041 261 676.
PRODAM traktor Landini 85 KS, komfort ogrevana kabina, stranski menjalnik, 4 x 4, dvoosno kiper prikolico, nosilnost 5 ton ter trobrazdni obračalni plug Regent. Telefon 070 810 365.
PRODAM suha drva z dostavo. Telefon 041 312 621.
PRODAM teličko, staro 10 dni, A-kon-trola. Telefon 041 299 383. SADNO DREVJE, jablane, stare in nove sorte, hruške, breskve, marelice, slive, višnje, naši, nešplje, kutina ter češnje tudi na šibko rastoči podlagi, gizela, vam nudi Drevesnica Holc pri gasilskem domu Grabšinski breg, Zagorci 61, Juršinci. Telefon 758 08 91, 041 391 893.
PRODAM mešana in bukova drva. Telefon 041 783 224.
MOTORNA VOZILA
KUPIM ŠKODO favorit, felicio v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
ZAMUŠANI, vinograd na parceli 1460 m2, z možnostjo gradnje vinske kleti ali vikenda na lepo razgledni točki, prodamo, cena 5.300 €. Tel. 041 245 054.
DELO
STAREJŠA zakonca iščeta mlajšo upokojenko z vozniškim izpitom, ki bi živela pri njiju, kuhala in urejala vrt. Inf. na tel. 041 882 001.
Prireditvenik
Petek, 21. november
NA PODROCJU Ptuja zaposlimo delavce za tehnično čiščenje v živilsko-predelovalni industriji. DIW Service, d. o. o., Puhova 15, SI-2000 Maribor. Kontakt 031 500 235.
16.00 Lancova vas, vaški dom, ob predaji funkcije ptujskega princa karnevala bo Miran Urih, majer Cirkovški predhodnikom podaril sadiko lipe, svečana zasaditev bo pred vaškim domom Lancova vas 18.00 Dornava, slavnostna dvorana dvorca Dornava, ob jubileju 300-letnici dvorca Dornava vas vabijo na koncert, gostje večera bodo komorni zbor Musica, zborovodja Robert Feguš 19.00 Slovenska Bistrica, Športna dvorana, Kulturni mozaik, na prireditvi se
bo predstavilo 27 kulturno-umetniških društev in njihovih sekcij 19.30 Ptuj, Slavnostna dvorana gradu, Festine, Uglasbena poezija Mile Ka-čičeve, Mila Kačič velja za eno najbolj uglednih in priljubljenih pesnic slovenskega prostora 20.00 Ptuj, v Gimnaziji, revija pihalnih orkestrov »Leva...Desna...1...2...« -	Ormož, Mladinski center, potopisno predavanje Turčija, predavatelja
Ivana Viher in Mitja Krempl
Sobota, 22. november
RAZNO
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
DOM-STANOVANJE
ZA DELAVCE oddamo v najem opremljeno hišo z 10 ležišči v bližnji okolici Ptuja. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm: 041 834 860.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OSAMLJEN MOŠKI, redno zaposlen, išče osamljeno prijateljico za resno zvezo. Kliči ob 8. uri na telefon 051 897 032.
8.30
14.00 16.00
16.00
20.00 20.00
Kidričevo, tovarna Talum.v okviru tovarniškega praznika dan odprtih vrat za vse, ki si želite ogledati, kako nastaja aluminij in kaj nastaja iz njega
Videm, pred občinsko zgradbo Občine Videm, pohod na Avguštin, Velika Varnica, Videm (avtobus)-Leskovec-pod hrib Avguštin Zasavci, otvoritev javne poti v križišču pri Marjanu Stepišniku Kicar, dvorana gasilskega doma, sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra, predstavilo se bo 12 skupin iz cele Slovenije Ptuj, Narodni dom, Tabor ZDGM, tabor povezujejo z državno proslavo ob spominskem dnevu Rudolfa Maistra
Ptuj, CID, Metal koncert treh skupin, Kreation Kodex, Woli Wo in Czaar Ptuj, v Šolskem centru, državna slovesnost od dnevu Rudolfa Maistra, slavnostni govornik bo dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije
Nedelja, 23. november
ODDAM v najem enosobno stanovanje, opremljeno, na Potrčevi cesti. Tel. 041 728 945.
GARSONJERO V CENTRU Ljubljane prodam, idealno za dva študenta, garsonjera je ločena na dva manjša prostora. Tel. 040 522 272.
V LJUBLJANI, strogi center, prodam 60 m2 komfortnega stanovanje. Ludvik Trop, Slomškova ul. 5, tel. 772 86 81.
NEPREMIČNINE
PTUJ, manjšo stanovanjsko hišo, delno adaptirano, vseljivo, na lepi lokaciji, zemljišča 9 a, prodam. Cena 95.000 €. Tel. 041 245 054.
PTUJ - center, atraktivno, za vse obrti primerno hišo 660 m2 z dvoriščem, v bližini trga, parka, šole, prodamo. Tel. 041 245 054.
VIR PRI ZADRU, parcelo z začeto gradnjo, s hišno številko, prva vrsta od morja, v lepem, urejenem naselju, prodam. Tel. 041 245 054.
PRODAM 50 arov zemljišča, primernega za vinograd ali sadovnjak. Telefon 07 47 78 190.
iPoituiajts. nai
na iUE.tovnE.rn. ijiiztu!
RADIOPTUJ
«t» ¿frUtct
www.radio-ptuPsi~^
15.00
16.00
Podvinci, gasilski dom, srečanje starejših občanov četrtne skupnosti Rogoznica
Videm, dvorana, vabljeni na ogled avtorskega projekta - monokomedi-je »Teater ni klošter«, v izvedbi Anice Sivec, znane igralke SNG Maribor
Ponedeljek, 24. november
19.30
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Smeti na luni, za abonma Tespis, Orfej in izven
Kino Ptuj
21., 22. in 23. november ob 17.00 Dirka smrti - akcijski triler. Ob 19.00 Mamma mia - romantični muzikal. Ob 21.00 Art program: Transilvanija - drama.
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe
samo besedilo
z okvirjem
z okvirjem in simbolom
Pravne osebe in s.p. samo besedilo
do 100 znakov 4,20 € 6,90 €
9,50 €
z okvirjem
z okvirjem in simbolom z okvirjem in logotipom
do 100 znakov
vsak znak nad 100 znakov
_0,05 €
0,05 €
0,05 €
5,60 €
8,10 €
11,20 €
14,20 €
vsak znak nad 100 znakov
0,06 €
0,06 €
0,06 €
0,06 €
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so brez DDV.

Najvišja kakovost po nižji ceni - samo v
Mesecu kakovosti:
do 5.000 EUR prihrankov
dodatni bonus kakovosti v vrednosti 1.000 EUR
možnost financiranja brez pologa
*Raziskava o kakovosti AUTO BILD (številko 42,2008), eno največjih avtomobilskih revij v Evropi, je zajemala 22 avtomobilskih proizvajalcev in 24,000 lastnikov od 3 do 7 let starih avtomobilov. Anotiza je vključevala preizkuse vzdržljivosti in poročita s strani TÜV - Nemške organizacije za tehnični nadzor. Na koncu je ostal le eden "najboljši nemški proizvajalec avtomobilov": Opef.
Sedaj ste vi na vrsti, da preizkusite nemško številko 1.
Vaš Opel trgovec:
Avtohiša Hvaleč
Lovrenška cesto 3, Kidričevo tel.: 02/7963333
Povpiečna poraba goriva za vse modele: od 4,5 do S 0,5Vl 00 km, Emisije CO. iO vw modele: od 119 do 250 g/km. Ponudba velja za omejeno serijo vozii pod posebnimi pogoji prodaje. Prihranek je odvisen od modelo in opreme: pri Vectri do 5.000 EUR, pri Zafiri do 3,500 EUft, pri Astri do 2.000EUÍ?, pri Mirivi do 1,500 £Ufi, pri Aniorf do 1.200 EUfi in pri Corsi 500 EUft. Ponudba financiranja brez pologa velja za fizične osebe na modelih Corso. Astro, Meriva in Zafira. Trgovci z vozili Opel si pridržujejo ptavico zavrnitve
rovfítnego oaCiiva íínancíronjo,
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSARA PICASSO 1.6HDI AUDI A41.9TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSAKA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C2Q0CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS C-MAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DQ RENAULT SCENIC 1.9 Da RENAULT LAGUNAl.6 LIMUZINA ŠKODA 0CTAVLU.9TDI VWP0L01.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9TDIKARAVAN RENAULT TRAFIC1.9DCI VW PASSAT 1.9TDIKARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN G 1.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0URAN1.9 AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPEL ZAFIRA I.9TDCI AUDI A31.9 TDI VWP0L01.2
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006 2002
^VH umi
2005
V™5
.... 2 HDI
Dl^UV I.9 TDI ^
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4,750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR.
AVT. KLIMA
AVT.KLIMA^m
AVT.KUMA,
AVT. KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
AVT.KUMA NOVIMOD.
AVT KLIMA
AVT.KUMA
AVT.KUMA
AVT.KUMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KUMA HIGHLINE AVT.KUMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT. AVT.KUMA AVT.KUMA AVT.KUMA 7 SEDEŽEV KLIMA ,5 VRAT KLIMA
KLIMA, AVTOMATIC
AVT.KUMA
KLIMA
KLIMA,5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV.ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV.ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZILI
www.radio-tednik.si
BeLCONT .,„
"Doka feieiU ototjuje
ALU vhodna vrata s PVC poinilom za «no PVC vhodnih vrat!
Za več informacij pokličite: 02 741 1i 80ali041316 505 OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLINE FASADE
i U M
V okviru tovarniškega praznika bomo tudi letos odprli vrata vsem, ki si želite ogledati kako nastaja aluminij in kaj nastaja iz njega.
Vrata tovarne bomo odprli v soboto, 22.11.2008.
Pričakujemo vas ob 8. 30 uri.
Sledil bo organiziran ogled, na katerem boste spoznali del naše zgodbe.
Pridite in poglejte kakšen je Talum letos.
Prisrčno vabljeni
TALUM, d.d., KIDRIČEVO
Lahkota prihodnosti
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA				
BMW SER. 3 TOURING: 31B0	2003	11.590,-	AVT.KUMA	SREBRNA
BMW SER. 7:740 IL	2001	11.790,-	KUPU. V SLO	KOV.MDDRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KLIMA	SRERRNA
CITROEN XANTIA 2.016VISX	1998	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
LANCIA Y 1.416V	2001	3.290,-	KLIMA	KOV. T. MODRA
MERC. CL-RAZRED 500 BENC.+LPG PUN	2090	19.990,-	AVT.KUMA	KOV. D. RDEČA
OPEL ASTRA KARAV. 2.0	2001	5.890,-	KLIMA	BELA
REN. MEGANE SCENIC 1.0	1999	3.690,-	KLIMA	T. ZELENA
REN. MEGANE SCENIC 1.9 OCI	2000	5.690,	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
SEAT ALTEA1.9 TDI	2006	14.990,	AVT.KUMA	KOV. SRERRNA
SKODA FABIA 1.2	2005	6.990,	KLIMA	KOV. SRERRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2001	8.590,	KLIMA	KOV. T. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI HIGHL SLO	2005	18.490,	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI C0MF.UNE	2006	15.690,	AVT.KUMA	KOV. SRERRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT 1061,01	2000	3.140,00	AIR BAG	KOV. SREBRNA
TOYOTA COROLLA 1,6 WTI	2003	8.970,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	11.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA 0CTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	6.890,00	PRVA REG. 2003	BELA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI PRIVILEGE	2005	12.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	10.890,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW MAGNET	2005	9.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ROVER 214 SI	1999	2.990,00	KLIMA	ZELENA
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.590,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDCIGHIA	2005	8.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	1998	6.290,00	AVT.KUMA	ČRNA
VOLKSWAGEN BORA 1,416V	2000	6.400,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 CC 2,0 SPORT	2004	12.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT	2004	10.390,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.720,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01,816V	2003	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
CITROEN PICASSO 2,0 HDI	2001	6.220,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	15.200,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA COMBI LUKA 1,416V	2008	9.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,416V AIR	2002	5.190,00	PRVI LAST.	RDEČA
CHRYSLER STRATUS 2,016V	1998	2.470,00	PRVA REG. 1999	KOV. SIVA
NISSAN ALMERAI,816V	2001	5.700,00	PRVI LAST.	K0V.VIJ0LA
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
i Davčna številka: ! Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do... Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
tai DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
Terezija Gros,	o
Mestni Vrh 55, 2250 Ptuj	
Roman Kuhar,	
Strelci 14,2281 Markovci	
Bana ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trojanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
fllHiliüMiiiMiWIin)
C 02/2280110 tazlagova 24, Marlbor I
Občina Markovci Markovci 43 2281 Markovci
PRODAJA
-	parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza - in
-	domačijo v Borovcih (stavbna zemljišča z objekti).
Javna razpisa s prodajnimi pogoji sta objavljena na spletni strani občine Markovci www.markovci.si.
Javni razpis je objavljen tudi v Uradnem listu, dne 24. oktobra 2008.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CITROEN C8 2.0 HDI ELEGANCE	2906	12.600,	142.322	D. RDEČA
CITROEN C51.6 HDI ELEGANCE	2994	9.999,	193.397	GRAFIT
FIAT STIL01.9 JTD KARAV. DYNAMI(L	2994	5.499,	139.929	SREBRNA
FDRD MONDEO 2.0 TDCI TREND	2906	9.999,	159.459	SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TRČI TREND	2906	8.199,	157.417	BELA
RE LAGUNA 1.9 DCIGRANDT.	2903	7.599,	149.509	SREBRNA
RE LAGUNA 1.9 DCIGRANDT. DYNAMI(L	2905	7.889,	179.824	SIVA
RE KANGOD 1.5 DCI FURGON	2903	5.999,	127.272	RDEČA
RE MEGANE 1.616V DYN.PLUS (2 VOZILI)	2007	11.889,	15,29.909	SREBRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.799,	115.944	ČRNA
RE VELSATIS 3.5 VB INITIALE	2003	10.999,	135.348	ČRNA
SEAT IBIZA 1.4/16V STELLA	2003	5.799,	150.754	BELA
VW GOLF V 1.9 IDI/105 CONFORT.UNE	2006	13.599,	85.932	ČRNA
VWT0URAN 1.9 TDI/1D5KM TREND-LINE	2006	11.399,	96.535	GRAFIT
3. MESECE GARANCIJE NA VSA VOZILA!!!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI TT 1.8 COUPE	2002	15.300,-	AVT.KUMA	BELA
BMW 525 D TOURING	2004	19.300,-	NÄVI	K. SREBRNA
CITROEN C8 2.0 HDI	2006	12.700,-	KUMA	KOV. SIVA
CHEVR. TACUMA 1.616V SX	2005	7.350,-	KUMA	K. SIVO-MODRA
FIAT DOBL01.9 JTD MULTIYET	2006	9.750,-	KUMA	BELA
FORD FOCUS 2.0 TDCI KARAV. TRAVEL!.	2005	9.980,-	AVT.KUMA	KOV. SIVA
LANCIA PHEDRA 2.0 JTD	2003	9.980,-	NÄVI	KOV. T. SIVA
MAZDA 323 F 1.5 i 16V	2000	4.700,-	KUMA	K. SREBRNA
MINI ONE 1.6	2003	9.550,-	AVT.KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA COSMO 1.7CDT1 UMUZ.	2006	11.400,-	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDI	2005	12.980,-	KUMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2005	7.980,-	AVT.KUMA	MODRA
VOLVOS 40 2.0 D MOMENTUM	2005	13.200,-	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW GOLF V 1.9 TDI PLUS	2005	12.980,-	KUMA	KOV. ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDITRENDLINE	2005	13.300,-	AVT.KUMA	BELA
Petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
RADIOPTUJ
eut ûfiletu www.radio-ptuj.si
www.tednik.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
KOVATIVA. Htna Ptapom »p, PMS)« Uta 134. ZOO PTUJ
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jadranko Kusanovič, dr.dent med.
Volkmerjeva ulica na Ptuju
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
BVINSKI IN HIPOTEKARNI |
Mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
a prilogo
V novembrski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o jablanovem škrlupu, o orehovi muhi, ki je letos delala škodo na orehih, o značilnostih žametne črnine
ter negi mladega vina. V prilogi Vrtnine pa o gojenju
navadnega fižola in kolobarjenju v zaščitenem prostoru.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
SP
TV
^fsjssMSpj IJsiapsils lûuSiSîiFÎja p?@gpsära©»
SPORED ODDAJ
PETEK 21.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 22.11.
8.00 Kronika Občine Markovci 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDE0 TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica-odd.
17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 23.11.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Martlnovanja v Občini Videm 13.00 Oddaja Iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Praznik Občine Trnovska vas 1£.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 19.00 Oddaja ŠKL
PONEDELJEK 24.11.
8.00 Videm - Kulturni večer v Pobrežju 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Martinovanja v Občini Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
V SPOMIN
20. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga mama
Ivana Plohl
IZ BUKOVCEV 99 E
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vsi njeni
Že tri leta v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe še vedno zaboli, ker tebe - naše sreče - več med nami ni. Dokler bomo mi, boš z nami tudi ti.
SPOMIN
20. novembra so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustila
Marija Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da se je poslovila draga mama
Tilčka Rogina roj. Zemljarič
IZ SEVEROVE ULICE 1
Zadnje slovo bo v soboto, 22. novembra, ob 11. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 8. uri.
Sonja, Marjan in Stanko z družinami
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te...
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 22. november, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in ati
Ivan Horvat
DRAGOVIČ 29 A, JURŠINCI
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižigate sveče.
Žalujoči: žena in otroci
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN
naši dragi
Tiliki Muršec
IZ NOVE VASI 113, PTUJ
20. novembra je minilo leto dni žalosti, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji namenite tiho misel in prižgete svečko.
Z bolečino v srcu: mož Slavek, hčerki Darinka in Simona z družinama
Na zalogi preko 40 vozil.
Starošince • Pogorela perutninska farma
Škode za okoli 120.000 evrov
V sredo, 19. novembra, je nekaj po osmi uri zjutraj izbruhnil požar na enem od štirih objektov perutninske farme v Starošincah na območju občine Kidričevo. Kljub prizadevanjem 56 gasilcev iz sedmih gasilskih društev je objekt popolnoma pogorel, po prvih ocenah pa je materialne škode za okoli 120.000 evrov.
V regijskem centru za obveščanje v Ptuju so tega dne ob 8. uri in 14 minut prejeli telefonsko sporočilo občana, da je zagorelo ostrešje na objektu perutninske farme v Starošin-cah, ki je last Perutnine Ptuj, njihov najemnik pa je Jože Peršuh iz občine Kidričevo. Zaradi obsega in zahtevnosti požara je v akciji gašenja sodelovalo večje število gasilcev iz Gasilske zveze Kidričevo, ki so se z ognjenimi zublji in gostim dimom borili več ur, akcija gašenja in poznejše požarne straže, ki so jo zagotavljali domači gasilci iz Starošinc, pa je bila zaključena šele popoldne ob 15.30.
Kot je pojasnil vodja intervencije Anton Valentan, so takoj po prihodu na požari-šče zaradi velikosti gorečega objekta, ki meri v dolžino 85 m in je širok 15 m, poklicali na pomoč še gasilce iz drugih gasilskih društev. Tako so se poleg domačih gasilcev iz PGD Starošince z ognjem, gostim dimom in visokimi temperaturami na požarišču bojevali še gasilci iz PGD Talum Kidričevo, Jablane, Ši-
Foto: M. Ozmec
V akciji napornega in zahtevnega gašenja je sodelovalo kar 56 gasilcev iz sedmih gasilskih društev GZ Kidričevo z osmimi cisternami in tremi avtomobili.
kole, Mihovce-Dragonja vas, Lovrenc na Dravskem polju in PGD Apače. Skupaj je v akciji sodelovalo 56 gasilcev z osmimi gasilskimi avto-ci-
sternami ter tremi vozili.
Neuradno smo izvedeli, da je bil objekt perutninske farme v času izbruha požara prazen, saj je bil v fazi pripra-
Foto: M. Ozmec
Nekaj težav je gasilcem povzročilo tudi iskanje hidrantnega priključka, ki je bil zasut z zemljo, tako da so ga morali odkopati.
Napoved vremena za Slovenijo
Klemen (23.) zaklene, Andrej (30.) vse s snegom zaodene.
Danes bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Zvečer bo ob prehodu hladne fronte nekaj ploh, lahko tudi zagrmi. Pihati bo začel okrepljen severni veter, v noči na soboto se bo ohladilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 7, najvišje dnevne od 4 do 12 stopinj C. V soboto in nedeljo bo deloma sončno, a hladneje. Popoldne bo spremenljivo oblačno, nastane lahko tudi kakšna kratkotrajna snežna ploha. V soboto bo še pihal severni veter.
vljenosti, ker naj bi prav ta dan vanj sprejeli nove piščance. Delavka, ki naj bi okoli sedme ure opravila jutranji obhod, naj ne bi opazila nobenih posebnosti. Le slabo uro zatem, okoli osme ure, pa naj bi opazila, da se iz ostrešja te farme kadi gost bel dim. Prihitela naj bi na požarišče in z gasilskim aparatom poskušala požar pogasiti sama, a ker je bil požar že preobsežen, ji žal ni uspelo. Ker pa so se pri gorenju sproščali strupeni plini, naj bi ji ob prihodu drugih sodelavcev postalo slabo, zato so takoj po tem, ko so o požaru obvestili center 112, poklicali tudi rešilni avtomobil, ki jo je odpeljal na zdravljenje v ptujsko bolnišnico.
Gasilci so imeli med gašenjem kar nekaj težav, predvsem zaradi gostega dima in visokih temperatur, ki so nastale med gorenjem, tako da brez specialne opreme in dihalnih aparatov ne bi šlo. Grozeči so bili tudi močni poki, ki so nastajali med gorenjem, po vsej verjetnosti naj
bi zaradi visokih temperatur pokale sicer negoreče salonitne plošče. Kar nekaj težav pa so imeli tudi zaradi pomanjkanja požarne vode, oziroma zaradi iskanja ventila hidran-ta, ki naj bi bil slabo označen, oziroma pod zemljino povrhnjico. Kraj dogodka so si zaradi razjasnitve natančnega vzroka požara podrobneje ogledali tudi policisti ter požarni inšpektorji, po prvi nestrokovni oceni naj bi bilo v povsem uničenem objektu z opremo in nekaj delovnimi stroji materialne škode za okoli 120.000 evrov. Policisti pa so ugotovili, da je pri šlo do požara najverjetneje zaradi visokih temperatur, pri čemer so se vneli drobci slame oziroma prah na grelniku.
M. Ozmec
*VKA1
d.0.0.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA. STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
infb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Zasegli 105 kilogramov heroina
Cariniki na mejnem prehodu Gruškovje so pretekli teden odkrili doslej največjo pošiljko droge na območju Carinskega urada Maribor. Kot so povedali na novinarski konferenci Carinske uprave in Generalne policijske uprave 18. novembra, so pri 58-letnem turškem vozniku tovornega vozila odkrili kar 105 kilogramov heroina, namenjenega na zahod Evrope.
Vodja sektorja kriminalistične policije na PU Maribor Marjan Fank je povedal, da je do omenjenega odkritja prišlo 13. novembra okoli 22. ure, ko so se cariniki med drugim lotili fizičnega pregleda kabine in prav tam na več mestih odkrili s črno folijo oblepljene zavitke heroina. Teh je bilo 200 v skupni teži 105 kilogramov; cariniki so drogo in tovornjak predali policistom, turškega voznika pa priprli in mu zdaj grozi zaporna kazen od enega do desetih let.
Kot je še dodal Fank, so se zaradi odkrivanja mednarodne organizirane mreže povezali tudi s tujimi policijami, vendar omenjena preiskava še poteka. Za zdaj je jasno, da je bil legalni tovor na turškem tovornjaku iz Bolgarije namenjen v Veliko Britanijo, drogo pa naj bi iz tovornjaka iztovorili v Nemčiji. Sicer pa vrednost omenjene droge po njegovih besedah v grosistični prodaji dosega vrednost dveh milijonov, v prodaji na drobno pa celo deset milijonov evrov.
S tokratnim izplenom so bili zadovoljni tudi v Carinskem uradu Maribor. Direktor urada Milan Jarnovič je povedal, da se je doslej rekordna zaplemba droge zgodila leta 2005, ko so prav tako na Gruškovju odkrili 98 kilogramov heroina, leto poprej pa so večjo količino kokaki-na odkrili tudi v Zavrču. Kot je ob tem še dodal, je njihova naloga tudi odkrivanje poskusov tihotapljenja drog, kar pa je ob velikem prometu tovornih vozil zelo težka naloga in zahteva izkušene carinike.
To je potrdil tudi vodja izpostave na Gruškovju Milan Klep, ki je povedal, da njihov mejni prehod mesečno prečka okoli 5500 vozil, natančen pregled vozila pa včasih zahteva tudi več kot dve uri, zato je priznal, da je pri odkrivanju mamil potrebno poleg "nosu" carinikov in potrebnega znanja imeti tudi nekaj sreče. (STA)
Vlomi, tatvine
V Kidričevem je neznanec 17. novembra odtujil delovni stroj Newson, vreden 36.000 evrov.
Neznanec je 13. novembra skozi kletno okno vlomil v hišo na Špindlerjevi ulici v Slovenski Bistrici in odtujil prenosni računalnik in digitalni fotoaparat. Materialna škoda znaša okoli 1000 evrov.
Zasegli pištolo
Ptujski policisti so 18. novembra po odredbi sodišča, opravili hišno preiskavo pri 31-letnem domačinu. Pri tem so našli in zasegli pištolo s 26 pripadajočimi naboji. Na ptujsko sodišče bodo poslali obdolžilni predlog.
Požar v Podlehniku
16. novembra je ob 1.30 v Podlehniku zagorelo v stanovanjski hiši. Požar se je zanetil zaradi pregretega olja. Ogenj se je razširil po kuhinji, prav tako pa je uničil celotno spodnjo nadstropje hiše. Nastalo materialno škodo ocenjujejo na 30.000 evrov.