Z gospodarskega pol)a. = Žlvila se podraže. Poljedelsko ministrstvo je razglasilo uspeh letošnjih kmetijskih pridelkov na vsem svetu (seveda približno proračunjeno), in sicer se je pridelalo, oziroma ae bo pridelalo v milijonih metrskih stotov: 859-86 pšeniee, 40714 rži, 331-35 ječmena, 541-19 ovsa in 93724 koruze; skupno 3076-78 milijonov metrskih stotov. Laui se je pridelalo v milijonih metrskih stotov: 938 48 pšenice, 39924 rži, 32630 ječmena, 535 92 ovsa in 105168 koruze. Potemtakem je letošnja letina za 17484 mili.jonov metrskih stotov slabša od lanske, kar bo imelo za naravne posledice splošao podraženje živil. = Letina medu na Kranjskem. Kranjska čebela, ki slovi po vsem svetu zaradi nenavadae pridnosti, je bila letos posebno marljiva. Zaradi ugodnih vremenskih razmer spomladi in poleti zlasti ob času, ko sta cvetela lipa in kostanj, je bilo vedno dovolj dobre paše. Ker je vrhutega letos tudi ajda dobro obrodila, je bilo čebelam raogoče napolniti bogato zastavljeno satovje z najboljšim medom. Kranjski čebelarji — ki že davno niso imeli tako ugodne letine — bodo letos prav lahko spravili v denar ta svoj pridelek, zlasti ker so se že začeli prav pridno oglašati vnanji kupci. Kakor znano, je tudi več učiteljev čebelarjev. = Zvezo sloTenskih zadrng v Ljubljani so ustanovili te doi. Vsi večji denarni zavodi na Kranjskem so že pristopili k tej novi zvezi, a poslednje dni je prijavilo svoj pristop tudi mnogo istrskih zadrug. = Zeinljiškl dolgOYi y Avstriji. Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobložene z dolgovi, ki so znašali še nedavno okolo 11 milijard. = Razstava kuneev. O priliki jesenskega sejma bo v Gradcu razstava kuncev. Prijavilo se je okolo 500 razstavljaleev, od katerih je bilo pa 100 zavrnjenih. To bo največja razstava te vrste, kar jih je bilo doslej videti v Avstriji. Na razstavi se bo kazalo tudi, kako se dajo porabiti kože in kožuhovina kuncev v strojarstvu za usnje in v krznarstvu za kožuhovine, Kdor pojde v Gradec, naj si ogleda tudi to panogo gospodarstva, ker je tudi precejšnje važoosti. Eeja kuncev ne staae mnogo, daje pa razmerno precej dobička. = Za trgovsko šolo y Crorlci je dovolil raestni svet goriški svoto 4000 K, ia sicer je to stalai letni donesek. == Ituski žldje y Ameriko. Leta 1906. se je izselilo iz Eusije v Zedinjene države 186.089 Židov, v Kanado jih je dospelo 9000, v Argentinijo pa 13.500. Euska vladaje dovolila židovski kolonizacijski družbi, da odprev po vsi Eusiji pisarne, da na primeren način urejuje izseljevaaje Židov. = Otroritev železnice v Meko. Iz Oarigrada poročajo, da se železnica v Meko otvori dae 19. aprila 1908. na rojstni dan preroka Mobameda. Mohamedanski romarji bodo mogli sadaj potovati v Meko tudi po železnici. Poleg tega bo možno bolje nadzirati tudi zdravstvene razmere. = Griavne sknpščine jnžnoštajerskega hmeljarskega drnštTa dne 15. t. m. se je udeležilo nad 250 hmeljarjev iz vseh delov spodnještajerskega hraeljskega okoliša. Namen zborovanju je bilo odobrenje v zadevi izvršilnib odredb glede provenienčnega zakona za hmelj po društvenem vodstvu, oziroma po državnem poslancu g. Fr. Eobleku storjenih korakov. = Davek ua avtomobile. Mižjeavstrijska dežela naloži davek na avtomobile. Na veliki avtomobil bi bilo piačati 1000 K na leto, za avto-kolo 100 do 200 K. Ljudjp, ki si morejo kupovati take vozove, res lahko plačajo davek, morebiti se potem tudi malo omeji splošno nevarna vožnja z avtomobili. = Eoliko je indastr. delarstra y Arstriji. Statistični oddelek trgovinskega miaistrstva poroča, da je bilo maja meseea 1906. leta v Avstriji 12.594 industrialnih podjetij, v katerih je bilo uslužbenih. 1,037.601 delavcev, ia sieer 728.920 moških, 308.681 ženskih; od teh je bilo 39.673 moških ia 26.579 ženskih izpod 16 let starih. Po deželah jih odpade na Češko 432874, Nižje Avstrijsko 300654, na Moravsko 156.577, t. j na te tri dežele 890.105 ali 76 % od vsega industrialnega delavstva y Avstr ji. Po mestih jih odpade na Liberec (Eeiehenberg) na Češkem 221.022, na Dunaj 200.654. Od vsega delavstva pripade ua predilništvo 300.828 delavcev ali 29 % od skupnega števila. V 12.188 zavodih se dela s pretrganim urnikom (z odmorom opoldne), v teh je skupaj 930.930 delavcev. Od teh ima 8% deveturni ali manj kot dereturni delavnik, 45% dela po 9 do 10 ur na daa in 43% 10 do 11 ur na dan. Delavnik je za delavce navadno krajši ko za delavke, ker so delavci bolje organizirani ko delavke. Statistika tudi uči ia svoj oauk s številkami dokazuje, da čim bolj izobraženi so delavci, tem boljše strokovne organizacije imajo in tem krajše delavnike. Tako delajo kvalificirani delavci v tvornicah za stroje, v elektrotehničnih podjetjib, ladjostajih, v tvornicah za avtomobile in železniške vozove povprek po devet ur na daii. Po deželi in v malih mestih in v trgih imajo delavci daljše delavnike in krajše odmore med delom kakor v velikih industrialnih središčih. Od vseb industrialnih delavcev v Avstriji ima 728.920 ob sobotah krajši delavnik.