Slovenski dom
Kpedtzlone tn abhonamento poatale. Poštnina plačana v gotovini.
Cena Lir 0.50
„SLOVENSKI DOM“ izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje: Mirko »Javornik. Izdajatelj: in*..1. Sodja. Za Ljudsko tiskarno : Jože Krarnarift, vsi v Liiihijani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 Jir.
V Ljubljani 5. avgusta 1943 - Lelo Vlil. ■ Žt. 176
Vojno poročilo št. 1166
Junaška obramba osnih čet proti mogočnim poskusom vdora
Vztrajno sodelovanje letalstva — 5 letal sestreljenih
t Vrhovno poveljstvo, vojno por. St. 11SC:
Bitka, ki že fitlrl dni silovito divja n a 8 t c 1 1 s k e m bojišču, je postala posebno zagrizena na osrednjem predelu med K c g a I b u t o m In C e 11 t u r 1 p o m, kjer je žilavi odpor osnih čet preprečeval uspeh večkratnim nasprotnikovim poskusom za prodor. Osno letalstvo sodeluje v boju ter tolče cilje na kopnem In na morju.
Na vzhodnem Jonskem morju no nemški lovci uničili 3 »Llberatorje«, naši pobiralci min pa 2 dvomotornlka.
Berlin, 5. avgusta, s. O bojih na Siciliji, ki jih omenja današnje vojno poročilo, piše mednarodna poročevalska agencija: Italljansko-ncmško čete, razporejene na osrednjem delu sicilskega bojišča, so včeraj dosegle popoln obrambni uspeh. Krva-
vo so namreč odbile številne napade angleških in ameriških oddelkov, ki so jih močno podpirale množice oklepnih voz, izvajale pa mogočne skupine pehote, kateri so nepretrgoma pomagali veliki roji letal v zaporednih valovih. Pri uspešnih protinapadih so bili uničeni znatni nasprotnikovi oddelki in veliko vojnega blaga. Računajo, da so bile pri tej obrambni zmagi potolčene vsaj tri angleške in ameriške divizije.
LIsbona, 5. avgusta, s. Angleški vojni
dopisnik Robert Bennett pravi, da je boj, ki poteka zdaj na Siciliji, dosegel zares nezaslišano silovitost in da se osni oddelki bore bolj zagrizeno kakor kdaj in so ne umaknejo niti za centimeter, kjer je to le mogoče.
Novi načelniki vrhovnega glavnega stana ter glavnih stanov mornarice in letalstva
Poslanica generala Ambrosia oboroženim silam
Rim, 5. avgusta. s. »Le forze arinate« objavljalo:	Kksc. general Ambroslo je ob
Imenovanju za načelnika vladarjevega glavnega Btana dal oboroženim Kilam naslednjo poslanico:
»Ko me Je NJ Vel. Kralj poklical na mesto načelnika svojega glavnega stana, pošiljam svojo misel vsem oboroženim silam, ki so ponosne, da sc jim je obnovila Starodavna ustavna odvisnost, in bodo zna-
| Dnevna zapoved novega | letalskega ministra
Rim, 4. avgusta, s. Ob prevzemu letalskega ministrstva je minister Sandalli dal naslednjo dnevno zapoved:
»Na zapoved Kralja in Cesarja sem danes prevzel posle ministra za letalstvo. Pot, po kateri mdramo hoditi, je razločno začrtana: izpolniti svojo dolžnost do kralja, delati ti ho in z nnjvečjo disciplino. Živela Italija! Živel kralji«
le v skladu z dano prisego v zvestobi In časti kakor vedno korakati proti ciljem, ki jim jih ho naznačil NJ. Vel. Kralj.«
General Ambrosia.
Tlim, 5. avgusta, n. Minister za mornarico admiral Uaffaele de Courtene ter minister za letalstvo general Renato Sandalli sta prevzela tudi mesto načelnika glavnega stana kr. mornarice ter kr. letalstva.
Santi Savarino — novi komisar za tisk
Uim, 3. avgusta, s. Minister za ljudsko prosveto je imenoval novinarja Santi Sa-varina za izrednega komisarja nad vsem tiskom.
Odstop predsednika Italijanske akademije
Rim, 4. avgusta, s. Vitez dr. Lulgi Fe-
derzoni je odstopil kot predsednik Italijanske kr. akademijo. Odstop je bil sprejet.
Hud napad na Rooseveltovo politiko A
Rooseveltu očitajo, da hoče uvesti svojo osebno diktaturo
LIsbona, 4. avgusta as: Iz Newyorka porogajo, da je bil objavljen govor, s katerim jo republikanski senator Landon pred nekaj dnevi začel volilno gonjo. Landon je zelo ostro napadel Rosevelta zaradi tega, ker Roosevelt zatrjuje, da se vojskuje proti avtoritarnim režimom, pri tem pa hoče izsiliti gvojo lastno diktaturo nad ameriškim ljudstvom.
Zato zahteva Landon obnovo osebnih pravio in trdi, da hoče sedanja vlada podaljšati sedanjo politiko New-Deala, kar po* meni, da hoče nasilno vzdržati politiko socializacije države. Pri tem pa so mora ameriško ljudstvo bojevati z največjimi težavami in jo v stalni nevarnosti inflacije, izpostavljeno socialnim neredom in vedno .večjemu političnemu sovraštvu.
Dopisnik londonskega »Timesa« poroča Ib .\Vashingtona, da je Landonov govor iz-
raz čustvovanja in nazorov velikega dela ameriškega javnega mnenja.
Ogromni ameriški vojni izdatki
Rucnoa. Aires, 4. avg. as; Iz Washingfo-na poročajo,	da jo	Roosevelt	objavil	vojni
proračun, ki	znaša	ogromno vsoto 344	mili-
jard dolarjev. Toliko izdatkov je irnola Amerika v dosedanji vojni za vojne namene. Finnnčni položaj ameriške države pa mora biti zelo	težak,	ker se to	vidi iz	tega,
da je javni	dolg v	preteklem	juniju	n»ra-
fttel na 206 milijard dolarjev, dočim so bili izdatki za tekoče finančno leto predvideni samo z zneskom 106 milijard dolarjev -na-pram dohodkom, ki znašajo 38 milijard dolarjev.
Gospodarski boj Združenih držav proti nevtralnosti Argentine
Tokio, 5. avgusta, s. Novica, da Združene države začelo z gospodarskimi kazenskimi ukrepi proti Argentini, ko so sporočile 16.000 ameriškim uvoznikom, da bo razveljavljena vsa izvozna dovoljenja za Argentino, ni nikogar presenetila. Tako je izjavil kapitan Jose Delpedro, pomorski odposlanec, pri argentinskem veleposlaništvu v Tokiu, agenciji Domei, da je bil takšen nastop USA spričo politike, ki bo jo do Argentine že dolgo vodile,
Dobiti mir je važnejše ko dobiti vojno
Lizbona, 5. avg. s\ Angleški tednik iStatcs« pisc: Lradno *c v tej vojiri bijemo za svobodo, toda ▼ resnici jc to samo beseda in Čisto gotovo jc, da ne bomo nikoli svobodni. Zelo napačno je, da anfjležki politični voditelji iz političnih razlopov vzdržujejo slepilne ruzloge, da bi dosegli določene namene. V večini primerov bi lahko bili bolj odkritosrčni in čc bi delali tako, bi bili manj smešni. Važni jc omenjati to dejstvo, da bi, javnost pogledala stvarnosti v obraz in sc »c bi zibala v lepih sanjah, čc ne, si bodo Angleži v domišljiji izoblikovali zamisel o bodočem svetu, ki lic bo dobila potrdila * uspehih sedanje vojne. Že zdaj drži, da bo Anglija prišla iz vojne obubožana, ne pa, da k* zubogatela. čc sc Ang'iji po koncu vojne ne ho posrečilo dobiti tudi mir, ne bo za državo prav nič važno, da jc lahko dobila vojno.
Nova določila o smrtni kazni v Romuniji
Bukarešta, 5. avgusta, s. Z novim ukazom je bilo določeno, da bodo odslej, dokler traja vojna, s smrtjo kaznovane vse tatvine, ropanje, tihotapljenje in ponarejanje živil, pijač in zdravil, zloraba vojaških krojev in drugi podobni prekrški, pa naj bodo storjeni ob katerem koli času. Doslej je bila za tak-*ne prestopke prisojena smrtna kazen le tedaj, ako bo bili storjeni v času za-OManitve.
čisto razumljiv. Poudaril je, da je to njegova osebna sodba, ker že ni dobil niti poročila niti navodil iz Buenos Airesa. Kapitan Delpedro jo povedal, da je do tega ameriškega ukrepa prišlo zato, ker je Argentina stalno odklanjala zahteve, naj opusti nevtralnost in stopi v vojno s silami osi. Argentinsko ljudstvo, ki jo neodvisno, ne vidi razloga, zakaj bi se tujci vmešavali v najvažnejša narodna yprašanja. Potrdil je, da vodi Argentina popolnoma neodvisno politiko in da ne najde razloga za to, da bi morala stopiti na stran Združenih držav.
Pregled zmagovite bitke ob Miusu
Hudi boji ob Doncu, pri Orlu in Bjelgorodu — Na Siciliji zagrizena obramba proti
močnejšemu nasprotniku
Hitlerjev glavni stan, 5. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo j« včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V bitki ob M I u s u so pehotni In oklepni oddelki vojske In oborožene sile SS pod vodstvom feldinaršala von Mannstelna ln generala pehote Holllta z vzorno podporo letalskih oddelkov pod vodstvom generala Dettlopa preprečile ponovne poskuse za prodor, Izvedene od močnih sovražnih sil. In so v zanosnem protinapadu porazile sovražnika. ki je severno od K 11 j li I S e v a prodrl. Do. 2. avgusta jc bilo v teh bojih zajetih 17.895 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa 7:1« oklepnikov, 7*3 topovi In 39$ metalcev granat, kakor tudi mnogo drugega orožja ter vojnega blaga. Sovražne Izgube padlih presegajo večkrat Število ujetnikov.
Na bojišču oh II o n c u In na področju pri Bjelgorodu poskuša sovražnik z močnimi pehotnimi divizijami In oklepnimi oddelki oh močni letalski podpori prodreti bojno črto. Medtem ko Je bil ob Doncu poskus prodora prestreicn tn so bile sovjetske čete v takojšnjem protinapadu vržene nazaj, se hudi boji pri Bjelgorodu še niso zaključili.
Na hojlSču pri Orlu so nadaljevali holjševlkl svoje močne napade s (težiščem jugozahodno od mesta. Z uničenjem mnogih oklepnikov »o bili povsod krvavo odbiti.
Močni oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi bojnimi letali posegli v boje na kopnem In so bombardirali noč In dan železniške naprave v zaledju sovražnika.
Tudi južno od La (loškega jezera so se zrušili pred našimi postojankami sovražni napadi, k| so jih podpirali z oklepniki In letalskimi silami.
Leteči oddelki In protiletalsko topništvo letalstva so uničili včeraj veliko število sovjetskih oklepnikov In sestrelili 11H letal. V zadnjih dveh dneh so samo oddelki vojske In SS uničili 2S1 oklepnikov.
Na morju pri Murmansku so hrza bojna letala potopila dve sovražni obalni tovorni ladji In en sovjetski brzl čoln.
Na Siciliji so nemške In Italijanske čete v večdnevnih težkih bojih proti mnoga nadmočiiemu sovražniku In v najtežjih ozemeljskih In vremenskih razmerah dosegle zopet velik obramben uspeh. Severoame-rlške divizije so poskusile vedno znova prodreti srednji odsek bojišča, vsi napadi pa so se z največjimi Izgubami moštva ln orožja Izjalovili.
V času od U.—31. julija so naše kopne čete uničile 30» brltansko-amerlšklh oklepnikov. Leteči odelkl In protiletalsko topništvo letalstva ter oddelki kopne vojake so sestrelili v Istem času v Sredozemlju 199 letal, Izmed teh samo nad Sicilijo 132.
Nadaljnji ukrepi vlade maršala Badoglia
Militarizacija osebja iz organizacij za posebna dela Določbe o novih šolskih knjigah
Zveza italijanskih pešcev zagotavlja Vladarju svojo zvestobo
Rim, 5. avg. g. Predsednik narodnega pehotnejja združenja je poslal N j. Vel. Kralju in Cesarju tole brzojavko: Narodna pehotna zveza je bila ustanovljena v tistih daljnih julijskih dneh l. 1920. na neposredno pobudo tistih, ki so se vrnili iz evropske vojske in ki ie danes sestavljajo jedro. Od takrat so uživali veliko čast pokroviteljstva Vašega Veličanstva ter so iz Vašega plemenitega imena v vojni in miru vedno črpali vzpodbudo za izpolnjevanje svojega poslanstva, da s ponosom nadaljujejo izročila in slavo italijanske pehote. Danes, ko je domovina v enem najhujših trenutkov svoje zgodovine in ko ves narod pod varnim vod.stvom maršala lladoglia gleda v Vas vrhovnega varuha svoje usode, mi dovolite, da Vam zagotovim neomajno zvestoba pešcev te zveze, ki so kot vojaki ali državljani vedno na svojem mestu in izpolnjujejo dolžnost za neločljivo dobro Kralja in domovine.€
Do spremembe vladavine je po dogodkih v Italiji prišlo tudi v republiki San Marino, kjer no dosedanji Knežji neodvisni fašlstovskl svet nadomestili z začasnim državnim svetom ter sklenili razpisati nove volitve.
Rim, S. avg. s. »GazzetlH Ulticlnle« prinaša z dne 24. jul. 1943 ukrep, ki ho začel veljati danes in ki določa, da jc med sedanjo vojno civilno osebje iz organizacij zu posebna dela, dano na razpolago vojaški upravi za izvedlio vojaških obrambnih del, odslej mililarizirano. Militarizi-rano osebje mora nosili na desnem rokavu posebno znamenje, in sicer rdeč trak, na kalercin jc zgoraj vidno pritrjena zvezdica s petimi kraki, spodaj pa vojaška stopnja, izenačena s civilno stopnjo po tabeli, ki je dodana razglasu. Zvezdica je posrebrena ali vezena s srebrom zn milltarlziranee častniške stopnje, ponikljana in gladka pa za milltarlziranee podčastniške in prostaške stopnje. Militarizacija ne daje pravice do kakih posebnih gospodarskih ugodnosti.
Rim, f. avg. «. Omenjajo sc imena nekaterih osebnosti, ki nuj bi bile poklicane za komisarje v nekatere konfederacije. Do zdaj ui bil izdan še noben odlok o imenovanju.
Rim, 5. avgusta. 8. Ministrstvo zn narodno vzgojo opozarja izdajatelje šolskih knjig za srednje in višjo Sole, da pri prihodnjih sejah profesorskih svetov, na katerih bodo razpravljali o sprejemu in odobritvi šolskih knjig zn bodoče leto, ne bo moči upo števatl tistih knjig, ki tendenčno in pri-slrnnsko prikazujejo zgodovinske in politične dogodke ali poveličujejo načelu in
ideje, ki niso v skladu z novo usmeritvijo italijansko miselnosti. Glede zgodovinskih knjig je šo posebej določeno, da se razlagu-njo dogodkov v knjigah za prihodnje leto neha ob koncu prejšnjo svetovne vojne.
Rim, 5. avgusta, s. Minister za narodno vzgojo je razpustil ocenjevalne komisije za 35 vseučlliikih učnih mest, razpisanih v aprilu. Te	komisije,	ki	še	niso začelo	*
delom, so bile sestavljene po načelih, ki niso v skladu ■ sedanjim položajem. Za imc-novanjo v komisijo jc med drugim bilo potrebno, da jo član pripadal fašistovski stranki.
Rim,	5.	avgusta,	s.	Nj.	Ekse, Gaetano
Azzariti, minister državnega pečata, je za načelnika svoje pisarne Imenoval dr. Giu-seppa Nainpissa, predsednika odseka pri ape-lncljskeni1 sodišču, za svojega osebnega tajnika pa sodnika dr. Gabriela 1’eseatoreja.
ltlm, f>. avgusta, s. Danes, dno 5, avgusta, so ho sešel ministrski svet, da bo raz pravljal	o	nekaterih	važnih	ukrepih. .
Rim,	5.	avgusta, s. S	kr.	ukrepom, ki	ho
objavljen, se zaradi odstopa dr. inž. Aurel-1 ia Aurelli, dosedanjega predsednika Avtonomnega zavoda za ljudske stauovanjsko hiše v rimski pokrajini, razpušča upravni svet tega zavoda. Za izrednega komisarja je bil imenovan dr. Dario Cluintavulle.
Ojačen boj proti napadalcu - edini odgovor italijanskega naroda Anglosasom
Uim, 5. avg. a. tTribuna« poudarja v uvodniku, da je razvoj doaodkov prisilil nasprotnika, da je razkril svoje zamisli in popravil račune, ki jih je naredit v preveliki naglici. Nemiko-italijansko vojaško zavezništvo je daties bolj ko poprej temeljni kamen poloiaja, kakor so pokazali srditi boji, ki ta čas potekajo na Siciliji. aKjpak ila je še vedno v veljavi na vojaškem kakor na političnem pbdročju trojna zveza. Na političnem obzorju ni bilo torej nobene spremembe. Kar se tiče bojne črte, ki poteka od tečajnih krajev pa do Sredozemlja in Tihega oceana, pa je treba v njej gledati strnjeno enoto, ne pa jo soditi po odlomkih. Nasprotnik bo o zmagi mogel govoriti šele tedaj, ko bo potolkel vse sile, ki so se zvezale proti njemu v Evropi in Aziji, poprej ne. Takšna je stvarnost, ki se je moral nasprotnik na številnih bojiščih z njo sprijazniti.
Italijansko-nemško zavezništvo Je zmagovito prebredlo kočljivo obdobje in se je utrdilo. V Londonu in Washinptonu so mislili, da bo polom fašističnega reiima sam po sebi privedel tudi do zloma pogodb med Rimom in Berlinom. Večje napake ne bi mogli zagrešiti. Italija in Nemčija se danes borila za Obstoj, za nedotakljivost narodnega ozemlja in za svobodo svojih narodov, da jih nasprot-
nikove sile ne bi preplavile in jih spravile v boljieviško suienjstvo: borita se proti he-gemonističn\m načrtom Angležev in Ameri-kancev. Države, ki se bore ob strani Italije in Nemčije, so v enakem poloiaju. Skupnost torej ne isviro iz stremuških načrtov po gospostva in ekspanziji, kakor se lahko govori pri Veliki Hritaniji, Združenih državah in Sovjetski Rusiji, i>ač pa iz jasne dolžnosti, da je treba branili evropsko stvar pred tremi sovražniki, ki bi se radi v imenu svobode na ruševinah naše omike vrinili med nas.
Odpor Evrope, se ojača je in se kaže na vseh bojiščih v boju za neizpodbitno pravico narodov, ki se nočejo pustiti nadvladati po drugih v imenu osovraženega trgovskega barantanja in političnih naukov, ki postavljajo človeka v vlogo izdelanega stroja ter mu odrekajo vse pravice človeške osebnosti.
Vsak Italijan, ki samega sebe spoštuje, mora uvideti, kakšne so potrebe Italije, in se mora zavedati tudi svoje odgovornosti. Ameriški veleposlanik v Ankari je povedal naravnost, da *se zaveznikom vsiljuje samo ena edina politika, namreč zanetiti v Italiji državljansko vojno.€ Edini odgovor naroda, ki ima toliko slavno padlih, more biti le tak, da ojači svojo borbo proti vdiralcu.
Napad na Romunijo: huda kršitev turške
nevtralnosti
Berlin, 6. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agencija poudarja, da so pri napadu angleških ln ameriških bombnikov na Romunijo sovražna letala obakrat preletela tursko ozemlje. Po napadu se je moralo osem bombnikov na slepo spustiti v Turčiji, ker so gotovo Izčrpali zalogo goriva. V nemških političnih krogih poudarjajo, da gre za hudo kršitev turške nevtralnosti, ker mnogo okoliščin Jasno dokazuje, da se to ni pripetilo zgolj po slučaju, marveč po natančnem računu. Angleški ln ameriški bombniki so namreč vzleteli z raznih letališč, raztresenih po Siriji, in da se niso hoteli spustiti na pot po vzhodnem Sredozemlju, ker bi v takem primeru morali preleteti grško ln bolgarsko ozemlje. Zato so se rajši odločili za kršitev turške nevtralnosti. V istih političnih krogih Se dostavljajo, da bi sovražniku bila redna pot docela nemogoča, ker bi morala le-
tala vzeti s seboj toliko goriva, da bi se morala odpovedati tovoru bomb. V Berlinu, piše mednarodna poročevalska agencija, z zanimanjem čakajo, kaj bo glede tako hude kršitve njene ozemeljske neodvisnosti ukrenila turška vlada.
Nemški listi odgovarjajo fantastičnim trditvam sovjetske uradne agencije Tass, lil pravi, da je sovjetska mornarica v dveh letih vojne potopila za 2 milijona 700.000 ton 'ladij. Resnične izgube nemškega brodovja znašajo komaj sedem desetin tega števila.
Argentinski notranji minister polkovnik Gtlbert Je na seji vlade dal poročilo o ukrepih proti komunističnim prevratnežem. Dejal Je, da bo boj proti njim brez usmiljenja in da bodo vsi pristaši ski-ajne lovlce pod nadzorstvom.
Pri pmlncvnlli prodorih slabših letalskih oddelkov nad zasedeno zahodno ozemlje Je bilo sestreljenih 9 letal.
Zaščitne edlnlcc vojne mornarice so potopile v večurni borbi severno od Ter-Schellinga hrez lastne Izgube 3 britanske brze čolne In poškodovale četrtega tako težko, da Je računati z njegovo Izgubo. Na petem brzein čolnu je nastal požar.
Napadi ameriškega letalstva na japonske postojanke
Tokio, 5. avgusta, s. Glede bojev n n otoku Kinka se je izvedelo, da severnoameriško letalstvo stalno napada japonske postojanke. Nedavno je bilo en sam dan zbitih '22 letfcl. Bojni duh japonske posadke jo na višku.
Tokio, 5. avg. *. Z nekegu operacijskega oporišča v južnem delu Tihega morja poročajo, da ameriško letalstvo od 16. julija naprej nepretrgoma napada oporišče Buin na otoku Bougainvillcju. Od takrat pa do konca julija je japonsko letalstvo zbilo 100 nasprotnikovih letal. Tudi 1. avgusta je poskušal nasprotnik napasti japonske postojanke, toda moral je odjenjatl, ker je izgubil štiri letala.
Balkan — preskusni kamen za zvezo med Anglijo in Sovjeti
Bern, 5. avg/ s. »Corriere del Ticino« piše, da je treba ob pretresanju položaja na Balkanu imeti pred očnn, da skuša na tem področju Rusija uresničiti svoje pravice kot neke vrste velika mati vseh Slovanov. Tako sta se »Izvestija« in moskovski radio pritoževala nad protisovjetskimi cilji nameravane balkanske federacije pod angleškim in ame-rlkanskiin protektoratom. Sovjetski poslanik Majski je bil odpoklican iz Londona v Moskvo po eni razlagi zato, da bi ojačil zveze z Anglijo, po drugi razlagi pa zato, da bi začel s protlbritansko politiko, ki bi jo podpirala tudi diplomacija. Gotovo jc, da pomeni Balkan za angleško-sovjetsko zvezo bolečo točko, ki je prava prcizkušovalnlca za sodelovanje med tema dvema čudnima zaveznicama.
Morala italijanskega ljudstva — nenačeta
Pariz, 5. avgusta. *. Dnevnik »Aujourd-hui« piše o položaju Italije in pravi, da so so izjalovili računi Churchilla in Roosevelta, ki sta pričakovala takojšen zlom Italije. Ne grožnje, ne rnzkrajulno' delo angleške ln ameriške propagande, ne podvo* jena vojaška prizadevanja na Siciliji, na obnovitev bombnih napadov na mesta, nid ui načelo morale italijanskega ljudstva. — Churchill, ki jo upal, da bo italijansko ljudstvo našel razdeljeno in razcepljeno na strankice, ki bi bile pripravljene prepirati se zgolj za dobiček Angložev in Amcrikan-eevi je ostal razočaran. Italija je danes en sam sklop za obrambo lastno časti in lastne bodočnosti.
Vesti 5. avgusta
Birmanski zunanji minister Thai-kln Nu jc načela birmanske zunanjo politike označil s temile tremi točkami : 1. ustanovitev novega reda po svetu;	2.	uresničitev pravico in 3.
skrb za trajen mir po svetu.
Po poročilu Iz Buenos Airesa je v nevvjorškom predmestju Harlemu prišlo do hudega spopada med skupinami črncev ln’ belcev, ki ga je policija mogla pomiriti Sele po več urahj B ljudi jo bito ubitih, 600 ranjenih.
Pri letalskem napadu na romunsko petrolejsko ozemlje je prišel ob življenje 101 ameriški letalec. Trupla so po večini zoglenela, tako da jih ni bilo več prepoznati.
Ljudske fronte v državi.
8 vlakov, francoskih ujetnikov se je pripeljalo te dni na 3 tedenski dopust Iz Nemčije. Tl ujetniki so v Nemčiji zaposleni kot .civilni delavci.
Število sovjetskih prebežnlkov v bojih pri Orelu narašča dan za dnem, so povedali na ne/nškem pristojnem vojaškem mestu.
Iz Bombaya poročajo, da je poplava v pokrajini llajputanu uničila mesto . Vijalnagar tei; zahtevala več ko tisoč človeških žrtev.
Turški zunanji minister Menemen-džoglu je dospel v Carigrad, kjer bo preživel poletno počitnice. V bližino mesta so se naselili tudi predsednik republike ter ves diplomatski zbor,, ki je akreditiran prt turški vladi.
21 finskih častnikov Je odpotovalo te dni iz Madžarske, kjer so bili na okrevanju kot gostje zavezniškega naroda.
Suša v Egiptu je letos tolikšna, da reka Nil, ki namaka vso rodovitno egtptsko planjavo, ni še nikdar imela tako malo vode kakor letos.
Dnevno letalsko zvezo med ICalrom ln Moskvo so uvedli pred nekaj dnevi, kakor poroča beograjska »Donau-zeltung«. ,	.
župan v argentinski prestolnici Buenos Airesu, general Oertlne ja prepovedal kazati sovjetski film »Vojni dan«, ker Je komunistično propaganden.
Nujvečjl betonski most na svetu so izročili prometu pri SandOju na severnem Švedskem, Most je dolg tri km. glavni lok pa ima razpona 241 metrov.
Mladina koplje v zakladih
Bežen sprehod po vseučiliški knjižnici, kjer srečaš ljubitelje knjig, prežete z ljubeznijo do leposlovja in s hrepenenjem
po znanju
Ljubljana, 5. avgusta.
Koga med nami še ni prevzela radoved-aost, kdo se je mogel zadržati, da ni pogledal kdaj čez ramo. soseda ln prebral naslov knjige, ki jo Je oni bral? Kadovednost je sploh eno Izmed pomembnih gonil človeka. Koliko dolgujemo prav nenehni radoznalo-stl človeškega duhal Seveda tudi ta lastnost ni pri vseh enako razvita. Marsikdo je včasih preveč radoveden, da, kar siten, pa lo za malenkosti. Drug vidi v pravšni radovednosti globlji smisel. Ne zanimajo ga kot prvega čenče, marveč da muči Isto kot otroka, večni »zakaj?« In z odgovorom na ta »zakaj« skuša prodreti v tajne človeškega življenja In vesoljstva. O mnogih vemo, da so se Jim smejali, ker so venomer »tiščali v eno«, danes pa slavimo njih odkritja kot vrhunec (človcškc tvornosti.
Za sistematično uporabo tega daru so odkrili misleci različne načine. Ne bom jih obravnaval. Kdor sc zanje zanima, jih itak pozna. Le omenim Jih, n. pr. statistično, induktivno, deduktivno 1. dr. metodo.
Meni pa tokrat ni bilo za znanstveno dognano opazovanje ne za kakšne trdne lžsledke; predal sem se slučaju In mu prepustil da on danes Izbere ln odloči. Takole sem se namreč vprašal: »IčaJ bodo brali baš danes fantje In dekleta v Vscučlllškl knjižnici? Ali kom dobil sploh kakšen določen vtis o njih zanimanju?«
2e zgodaj zjutraj sem vstopil h g. knjižničarju In ga poprosil, naj ml dovoli, da sl ogledam njegov zaklad. Smehljaje ml je pripomnil: »Ali vedite, da so na policah, kamor spravijo bralci, potcin ko morajo za-zapustltl knjižnico, knjige, da drugi dan zopet nadaljujejo, tudi take, ki pridejo morda komaj vsako leto enkrat na svetlo«. »Da, hvala, vem. a prav to mika misel«.
Sam nisem vedel, da seui se zamislil. Dog ve, sem premišljeval, ko sem sl ogledoval te po nekem, za nas nedoumnem načrtu zbrane knjige, ali sl sl predstavljal avtor, da bo šla tvoja knjiga iz roke v roko, tl pa. ki sl bil nanjo tako ponosen, da bo ležala leta v prahu? Kaj sl res zaslužil to usodo ln oni hvalo rodov. Morda je še prezgodaj; šele čez dolga leta te bodo vodell ceniti. Kaj ni morda navsezadnje tudi tvoja usoda, knjiga, odvisna od slučaja, tako kot tale zbirka, ki stojim zdajle pred njo In je ne bo nikoli več prav take?«
In kakšen si ti,
ki sl vzel za nekaj časa knjigo v roko. Zakaj sl jo? Te je privlačevala samo korist ali želja po znanju ali pa morda le Iskanje lepote?
Moj pogled pa je drsel preko zgovornih naslovov teh knjig, velikih in malih, tankih ln debelih, starih ln najmodernejših.
Družno stojita »Čekovno pravo« in »Umetnost«. Ju bere eden? NI nemogočel Dva? Se morda zrcalita v teli dveh knjigah njuna značaja? Ali pa je mogočo bralce prve še rahločutnejšl kot oni druge?
Kdo Je vzel v roke »Enciklopedijo Islama«, v Hatero je vloženo toliko truda? In zakaj? Ail hoče doumeti miselnosti, ki so nam tako oddaljene?
Poleg »Čaše opojnosti«, »Elementi teorije funkcij«, ki so odvisne od realnih sprem-Ijlvk... Dva svetova, oba daleč od telesnosti, a oba morda doživeta. Toda slučaj! Sosed jima je Dckameron, poosebljena čutnost ...
Presenetila me je pestrost, rekel bi sko-roda hudomušnost zapovrstnostl. Vsi vemo, kako s prezirom govore zastopniki ene panoge o pripadnikih druge. Otroci njih duh* pa so nadvse strpni In mirno sloje drug poleg drugega: Država, Viri za zgodovino Slovencev, Anatomija človeka, Potres, Ido allzem, Kontrapunkt ln fuga v prosti sklad bi... Olej, navidezen nered sc sprcmlnjn v harmonično celoto. Saj tu so zastopane sko ro vse glavne panogo človeškega udejstvo vanja! Odvzemi postransko ln pred sabo Imaš pravo, zgodovino, medicino, zemljepis, filozofijo, glasbo ... Čudovito!
Gotovo sl ni mislil pesnik Propcrelj, da bodo njegove elegijo žive In Iskano še čez va tisoč let. Toda — opaziš mimogrede —
sodobnik jih ne člta več v latinščini, marveč v prevodu.
Malo dalje je Učbenik anorganske kemije. In kdo je njegov sosed? Dožanskl Dante... Slučaj, tl sl res nedoumljivi Niso se zaman ubijale s tabo najboljše glave.
Mencinger sc je menda tudi moderniziral, saj so zanima za Industrlalno knjigovodstvo. AH pa bo raje brskal po Latlnsko-slovenskem botaničnem slovarju, če so ne ho pobavll celo z Nemško zračno Industrijo....
Ibsen. Fizika. Osem stoletij zgodovine Portugalske. Družbo JI dela Zgodovina revolucij na Portugalskem. Majhna knjižica Iz leta 1734! Kdo sl, ki potuješ tako daleč v svet ln nazaj v preteklost? IvaJ te žene?
V najmodernejši kulturi smo
Nova svetovna arhitektura. Ali ve naš arhitekt. da mu pripravlja nekdo že gradivo s tem, da študira problem, nazvan Gozdovi ln žage?
Tega. ki člta Zgodovino nravi v renesansi, gotovo muči dvom, alt je bilo vedno tako na svetu, kot je sedaj.
Spinoza, Chatnuhrland, Shaw ln Mikrobiologija ln ImunohlologlJa bi mogoče ne bil napačen naslov za kakšno sodobno satiro.
Koliko znanja sl bo pridobil tisti, ki bo resno študiral članke v Sociološkem besednjaku. In bogve, kako ugodno ho vplivalo čltanjo Zgodovino vzgoje na tistega — če ni gospodična — ki sl jo jo Izbral Iz ogromne biblioteke.
Jenko pa študira Vojno pravo, kar neredko povzroča Nevroze.
Spet Učbenik kemije, to pot fizikalne. Izgloda. da je sorazmerno mnogo zanimanja za naravoslovne vede. Kljub slučajnosti zbirke.
Rilkejev Rodin — dva genija — se lepo sklada z Archltectura porcnnls. Nedvomno mora poznati arhitekt tudi Tehnično mehaniko. Ampak Slovanske jezike, ki so poleg..
Izgloda, da Jih je precej, ki hočejo prodreti v lepote Božanske komedijo. Kar dva Danteja drug poleg drugega. Eden v Italijanščini, drugi — sam0 Pekel — v hrvaščini. Poleg Učbenik topografsko anatomije. Koliko jo moral secirati avtor, da sl jo pridobil to znanje. Naj bo to v tolažbo telil, ki morda obupuješ nad noznanjein. Nikomur nc pride to kar samo od sebe.
Nisem hotel žaliti tistega, ki si jo dobronamerno Izposodil »Knjigo o lepem vedenju«, a vseeno sem so moral nasmehniti, ko sem prečital naslov. Saj smo vsi enaki: smejemo sc prizadevnim, sami pn se nič no poboljšamo.
Kdor ljubi živali, ljubi Brcbma. In prav tako: Kdor hoče postati pravnik, mora pre-plutl nevarno morje,	Imenovano	Ulmsko
pravo.
Če bi kdo rad še večjo izbiro
še večjo pestrost, evo mu; Obči zemljepis Azije, Balsac. Praksa	organskega	kemika,
TIbulove elegije. Nižja	geodezija,	Spanljn,
Nauk o govorništvu. Zgodovina glasbo... Koliko dela, koliko truda Jo stala vsaka Iz-med teh knjig, ki pa Jih sedaj, ko so pred nami, komaj omenimo. Ali smo prav za prav nehvaležni do piscev?	Mesto, da	lil pred
vsako spoštljivo obstali ln so Je v srcu razveselili. Pa knj, naš čas Je čas naglice. Geslo sodobnosti Je lo: tempo, tempo!
Morda jo več kot slufcaj, da nosi zadnja knjiga .naslov: Diagnostika živčnih bolezni.
Mnogo knjig sem vzel v roke. V najrazličnejših jezikih so pisane. A mladine to no moti: mladina študira, študira veliko In ne površno, študira, kar JI narckufe srce. NI 'res, da se enostransko Izobražuje; če ta bežen pregled ne prlčn dovolj o tem, pa govori z« 1° dejstvo, da ni možno vso študirati v knjižnici, ampak tam, kjer je človek čisto sam. Toda nihče nc ve, če nc bodo morda Jutri na polici prav take knjigo, za katere sl Je morila kdo želel, da lil bile že sedaj, ko Je čltal tele vrstice. Kajti naše hrepenenje po znanju je neutešno ...
Toča pri št. Lovrencu je pobila tudi ptiče
St. Lovrenc na Dolenjskem, 5. avg. Kratko poročilce o hudi nevihti, ki je divjala 27. julija po Dolenjskem ter zlasti
prizadela okolico St. Lovrenca, ni moglo niti malo prikazati nesreče teh krajev. Iz Sent Lovrenca je prispelo dodatno poročilo, ki pravi med drugim naslednje:
27. julija so našli po toči tudi več ptičev in piščet mrtvih, katere je ubila toča. Na Vel. Vidmu so našli 2 vrani in 3 postovke. Na Muhobranu pa je ubila toča pri eni hiši 3 piščeta, otroci pa so našli 2 ptička ubita. Gotovo pn je pobila še več drugih ptičev in najbrž tudi piščet po drugih vaseh in hišah. I’ri tej priliki sem se spomnil za 70 let nnzaj, kakšno strašno škodo je napravila toča 19. julija 1873, torej pred 70 leti, v župniji Št. Peter pri Novem mestu in posebno na Trški gori, in koliko je pobila toča takrat tudi živali. Ko sem bil 10 let potem za kaplana v št. Petru, sem spisal »Zgodovino Sempotersko fare>, ki je izšla leta 1886. Tam sem pisal o tej strašni toči na str. 9: »Najbolj strašen dan v zgodovini šompeterske fare jo bil gotovo dan 19. julija 1. 1873. Na ta dan jo padala tako debela in gosta toča, da kaj takega najstarejši ljudje niso pomnili. Mislili so, da bo sodni dan, tako grozna nevihta je bila, in marsikdo, ki se tega dne spominja, je že rekel, da bi raje umrl, kakor še kdaj kaj enakega učakal. Toča, debela kakor kurja jajca, je uničila vse poljske in vinske pridelke. Trta je bila uničena za več let in ljudje so mislili, da se bodo vinogradi kar zatrli. Sadno drevje je bilo vse obeljeno In obtolčeno, na josen pa je začolo zopet poganjati in cvestl. Po toči so našli več živali, zajcev, ptičev ln drugih
Iz Hrvaške
Promocija na zagrebškem vseučilišču. Dne 31. julija sta bila na zagrebškem vseučilišču meil drugimi promovina za doktorja vsega zdravilstva Zlatko Volgar in Marija Zdenka Bertokova. Za doktorja živinozdravniStva sta bila promovirana Zlatko Moha in Željko Rukavina.
Dva brata sta utonila v Savi. Pretekli petek se je zgodila na Savi blizu mestnega kopališča huda nesreča. Utonila sta brata Izletni Vladimir in 17-letni Krešimir Starič. Mlajšega brata je naenkrat začela struja za nšati n sredo reke in je zato klical na po* moč. Starejši Krešimir je brž skočil v vodo, da bi bratu pomagal, toda močni tok in krčevit bratov objem sta tudi njega spravila pod vodo. Savski čuvaji mladeničema niso mogli pomagati In so po daljšom iskanju izvlekli njuni trupli iz vode.
Stoletnica Maksimira. Prierditveni odbor za proslavo stoletnice ustanovitve Maksimira je določil za slavnostni dan 5. september, v primeru dežja pa 8. september. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel nadškof dr. Ste-pinac. Zjutraj bo svečana služba božja, popoldne bodo litanije v makslmirski kapelici, potem pa velika ljudska veselica.
mrtvih, po gozdih, katere je ubila prrozna toča. Vsled te strašne šibe je moralo prijeti več faranov za beraško palico.* Naj pripomnim k temu strašnemu poročilu še tole: Takrat sem bil doina na počitnicah. Pa je prišel isti popoldan, 19. julija 1. 187**., k nam naš sosed poštar Pleskovič in je povedal, da je dobil ravnokar brzojavno poročilo iz Novega mesta, da je strašna toča uničila Ir-ško goro.
•j* LEA FATURJEVA:
tdlrfvi pomaga živemu Ho Valjcsfva
Pravljica
Reven oglar je Imel kopico otrok ln alo kruha. Najstarcjšl Janez pravi; »Po ,-etu pojdem	ln, ko dolilm	dobro	službo,
as vzamem vse k sebi.«
Janez bi rad tako službo, da hi Imel ko-ja In lok. Gre po svetu ln pride pred me-o, kjer vidi ležati mrliča, že raztrganega i ogrizenega od psov. Zasmili se mu duša,
1 nima pokoja, če ni pokopano telo v bla-oslovljcnl zemlji. Pest črnih vinarjev mu s dal oče za	popotnico, pa	jih	je	žrtvoval
s pogreb ln mašo, da niso več	psi	skrunili
loveškega trupla.
S praznim žepom pa veselo dušo potuje anez naprej. Ko pride v zeleni gozd, se leže pod bukev ln zaspi. Ko pa sc prehudi, Idi na svojem rokavu mošnjo. Strcso Jo, n zažvenklja	zlato; odpre	Jo	ln	vidi —
latnlke.
»Smo že dobri,« sl misli. »Kdor koli mi o je prinesel, Bog mu povrni!«
Vstane, potuje dalje ln pride do reke. lede na brod ln plača z zlatom. Brodniki e spogledajo, ozrč se naokrog — nikjer ni Ive duše! — In zgrabijo Janeza, mu Iztrže-o mošnjo ln ga vržejo v vodo. »Plavaj!« so e krohotali za njim.
Janez pa je znal toliko plavati kakor ielezen klin. Utonil bi bil, da ni priplavala lo njega deska. Oprijel sc je deske, ki ga o ponesla na breg.
Tedaj se spremeni deska v človeka, ki ■oče Janezu: »Duh sem onega, ki sl ga po-•opal. izvršil sl delo krščanske usmlljcno-itl Mrtvi znajo hiti hvaležni. Pomagal tl ioin v visoko službo, kjer boš tl lahko pomagal mrtvim ln živim. Pojdi najprej do kolibe v gozdu, tam boš naletel na samotarja, ki te lahko nauči, da sc spreminjaš v zajca, v srn0 ln v Jastreba. Tu Imaš pismo na svetega moža!«
Janez gre dalje ln pride res do kolibe v gozdu. Svetemu možu Izroči pismo. Ostal je več dni pri njem ln se v tem času naučil spreminjati se v žival. Co je hotel biti zajec, Je zastrigel z ušesi ln rokcl: »Tekač brez hlač, bodi ml pomagač!« ICadnr je želel dohiti nazaj svojo človeško podobo, je rekel »Zajček moj! Počivaj zdaj! Pošto j!«
Ce se hoče spremeniti v srno, so spusti na vse štiri ln reče: »Kakor srna nrno gre, boste moje zdaj noge!« A da postano lz srne zopet človek: »Rjavi ljubček moj, počivaj zdaj! Postoj!«
Da se spremeni v Jastreba, je pomahal z rokami In Izgovoril; »Bistri In urni jastreb tl! Daj ml peruti In oči!«
Samotar Je naročal Janezu, da no sme pozabiti besed — sicer so inu lahko zgodi, da ostane svoje živo dni zajce, srna ali Jastreb.
Janez se zahvali svetemu možu za pouk In gre do bližnjega prestolnega mesta. V mestu je bil kraljev dvor. Janez Je sprejel službo dvornega lovca, dobil je konja ln lok.
Kadar s0 šil na lov, jo Janez rad ponagajal tovarišem: spremenil sc je v zajca ali v srno, stekel pred lovci ln, ko Jih jo zvabil v goščavo. Je Izginila srna. Pokazal pa so Je pred njimi lovec Janez ln Jih vprašal, kaj Iščejo? Tudi se Je rad spremenil v Jastrebn, odnašal lovcem kape ln klobuke ln jih obešal na visoko drevje. Lovci so streljali — ln Janez je moral paziti, da se je pravočasno umaknil.
O kralju tisto dežele so govorili, da Je vedno žalosten. Imel Je prelepo hčer. Mogočni čarovnik Jo Je hotel zn ženo, pa ga ni marala kraljična In ga ni maral kralj. Mogočni čarovnik je ugrabil kraljično In vzel meč zmage ter Ju odvedel na otok s Jako strmimi bregovi, da ne more tam prl-
S Spod. Štajerskega |
V Posavju Han jejo kočevski priseljenci prav za prav šele letos prve sadove svojega dela na tej zemlji. Mariborski dnevnik poroča, da so zato prav sedaj odprli v Brežicah svoj nov dom. Na slavje jo prihitelo mnogo Kočevarjev iz vseh krajev, zlasti pa iz Bre-216 in Krškega.	,	,	.
Danes ob pol 1 bo, kakor poroča mariborski dnevnik, v graški deželni dvorani žalna svečanost za pokojnim, na vzhodni fronti padlim najožjim sodelavcem ln pobočni kom državnega štajerskega namestnika Francem
^Tarlboru je umrl 82-letnl parketni mojster, oče desotih otrok, Ivan 1’urgaj. Pokojni je iz Šentjakobske doline. Dalj časa ie živel v Gradcu, potem pa se je preselil v Maribor. Meseca januarja mu je umrla žena Julija, nekaj dni potem pa se je smrtno ponesrečil še sin Franci. Tako je božja poslanka v kratkem čusu segla po treh družinskih članih.	, ,
V Mariboru so umrli:	25-letnl	delavec
Frano Vrhnjak, 47-lotna žena pekovskega mojstra Marija Koren, v Gradcu pa elektro-. monter Franc Vizjak iz Radvanja.
V Cvetlični ulici v Mariboru je treščil neki kolesar v 74-letno Terezijo Itoškaf. Zlomila si je desno nogo. S kolesom je po nesrečnem naključju padel prod dnevi v Mariboru 38-Iotni krojač Frano škrubl iz Oplotnice in si zlomil desno nogo.
Deželni višji zdravnik je razposlal vsem spodnještajerskim zdravnikom, da po splošnih rentgenavlh pregledih vsega prebivalstva, zlasti otrok, zbe.ro statistične podatke. Zbrati jih morajo do 1. septembra. Pri tem dolu morajo sodelovati vsi zdravstveni uradi in ustanovo.
Športni dan v Laškem V nedeljo so bile v Laškem plavalno tekme, katerim jo prisostvovalo nad RUNI ljudi. Rezultati: na 5U m — prsno plavanju: 1. Ščuka (Celje) 42,7, 2. Verine (Laško) .Ml,3. Hrbtno: na Sl) m: L Košar (Laško) 42,7. 2. Goznik (Celje) 56,7. Na 50 m crawl: 1. Jnjčnik (Laško) 34,7, 2. Kompan (Celje) 44,9, 3. Vozili* (Celje) 46,6. Cravvl na 100 m: Pleskovič (Laško) 1:119,9, 2. Selivke (Cel jo) 1:23,0,	3. Barovič (Laško) 1:25,0.
Hrbtno na 1M6 m: 1. Dolinar (Laško) 1:41.9, 2. Urbančič (Laško) 1:40. Prsno žensko plavali jo: 1. Plevšak (Laško) 49,2, 2 Dolinar (La ško) 50,4, 3. Illgmann (Laško) 51,3, 4. Goznik (Celje) 55,3, 5. Elglč (Laško) 56.5. Prsno moško plavanje na 200 m: 1. Kopitar (Celje) 3:12,8, 2 Schip .(Celje) 3:20,0. Zenska štafeta v prostem Blogu: 1’rvi: l»aško 4:24,8, drugi Celje 4:44,3. Tekmovanje med Plavalnim društvom Laško in SG Colje 5:0 (2:0). Pri umetnih skokih je bil rod naslednji: prvo točko je dosegel Bizjak (Laško) s 25 točkami, drugo Schcke (Celje) s 17 točkami.
V Severni Grčiji je umrl 3-letni Franci Fekonja Iz okolice Maribora.
Policijski ravnatelj v Mariboru dr. \Vall-ner jo objavil razglas, da so bodo vsi prekrški zoper zatemnitve odslej najstrožje kaznovali. Službujočim organom je naročeno, da prijavijo sleherni prekršek.
V Gradcu je umrl 70-letni meter »TageB-post« Friderik Wclss. Pokojnik ima sorodnike tudi v Mariboru.
Na vzhodni, fronti je padci 32-letni narednik Rudolf Garden (Gorinšek).
V dnmi polovici julija jo bilo v Mariboru 92 rojstoV, od teh 40 dečkov tn 52 doklio. Umrlo pa je v Istem času 31. ljudi
stati nobena ladja. Zato Je kralj žalosten Žal mu je zdaj ljube hčerke cdlnlcc, zdaj zopet meča zmago, s katerim sc mu ni bilo liatl nobenega sovražnika. Zdaj pa je meč zmage v rokah čarovnika. Iz tretje dežele pa se že širijo glasovi, da bodo napadli kralja. T0 pa želi najbolj čarovnik, ki upa, da ho dal v url silo kralj hčer za. meč zmage, In hči, ki sc ga zdaj oteplje, bi se v sili pač morala žrtvovati za deželo. Zato jo kralj še liolj žalosten, ker Je res v veliki zagati.
Čarovnikov otok Jo Idi sredi daljnega morja. Dneve ln dneve b| jezdil, preden bi prišel do lirega, s kntorcgn se vidi otok. »Srnine ali zajčje noge pa jastrebove krc-]juti lil prišlo hitro tja,« sl misli Janez ln upa, da bo laliko še krulju v veliko pomoč.
In res: tuja vojska so bliža kraljevim mejam. Dobro je oborožena. Kralj pa nima ne vojsko ne orožja, saj mu tega ni bilo poprej trebn.
V svoji sili razglasi kralj, da dobi tisti, kdor bi mu prinesel nicč zmage s čarovnikovega otoka, kraljično za ženo. P0 kraljevi smrti pa poBtane kronani kralj^
Vitezi ln gospoda se zbirajo, JašcJo noč In dan do morja, najemajo ali kupujejo ladjo, pa nobena ne more do brega začaranega otoka. Vitezi plavajo, priplavajo do brega In poskušajo plezati po strmi steni. Zaman!
Janez, dvorni lovce, posluša kraljevo tarnanje; boli ga In skrbi, kaj bo, če zasedo sovražnik deželo. Tudi njemu pojde za glavo.
Janez posluša pogovore vitezov: Samo srna bi pretekln dovolj hitro daljavo do morja, samo ptič bi se lahko prenesel preko skalnato steno! Srnine noge In ptičja perot! Saj jih Ima Janez! Morda mu je mrtvak ravno zaradi tega dal ta veliki dar. Mrtvi več vedo kakor živi!
Nlkdarj sl ne lil bil upal pred kralja. Zdaj pa prosi za sprejem. Kralj ga sprejme ln Janez mu razodene vse ln ga poprosi za priporočilno pismo s kraljevim pečatom
Električni tok ubil sinova pok. višnjegorskega župana
Višnja gora, 5. avgusta.
Danes ob 10 dopoldne so Višnjuni spremili na zadnji poti na domače pokopališče dva najboljša vlšenjska fanta — 28-letnega Stanka Erjavca, elektromonterja, in njegovega 25-letnoga brata Metoda, sinova pokojnega županj. V torek zvečor sta napeljevala glavni električni vod. Okrog pol 9. url zvečer ju jo zadel močan električni tok in ju na mestu ubil. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman.
Z Gorenjskega
Mnogo ajde je bilo letos posejano po Go renjskem. V daljšom članku jo priporoča gorenjski tednik, saj je ajda nadvse važna za čebelarstvo In za prebrano.
Ob silnem neurju v Ziljski dolini je strela zažgala več kmetijskih poslopij. Pogorelci so Matija, Stefan in Anton Trajer, vdova Tomanova in kmetovalec Tonini.
Prijet zločinec. V Rožu je bila lani s šti rlmesočnlm otrokom vred umorjena 41-lotna znsohnica Alojzija Hitzmaiorjeva Zločinca so dolgo iskali, razpisana je bila tudi nagrada. Zdnj so ga Izsledili na Dunaju. Morilec je 23-letui izdelovalce metel in krtač Jožef Strugar iz boroveljsko okolice. Zločin jo priznal, češ, da se jo liotef polastit! denarja ln sčl-njine, da je lahko odpotoval na zabavo na Dunaj. Ko je pobil gospodinjo, je pokončni tudi otroka, ker se je prebudil in začel glasno jokati.
Iz Srbije
Dvelctnico svojega obstoja je praznovala 8. julija slovenska kolonija v Vnljovu. Dvoletnico je proslavila, s svečano sejo odbora, ki ji je prisostvovalo mnogo članic in čla nov kolonije. Na seji je podal predsednik kolonije tov. Cvetko Kristan poročilo o dvelet-nom delovanju, ki ga je podkrepil z mnogimi Statističnimi podatki. Ugotovil je, da je odbor kolonijo storil vse, kar je bilo mogoče storiti, v svrho gmotnega izboljšanja stanja vnljevskih Slovencev kakor tudi za povzdigo kulturnega in duhovnega nivoja svojih članov. Kolonija ima razne odseke, tako n. pr. poleg vodstva in tajništva še tudt skupno kuhinjo (do 15. aprila t. 1.), sknpm pekarno, podporni odsek, posojilni odsek, vzajemno nabavijalnico in razdeljevalnieo tor knjižnico in pevski odsek. Predsedniku se |e v imenu članstva zahvalil za njegovo delo tov. št. Savinšek, zohotohnik v Valjevu in član odbora. Kolonija je imela toga dno 302 člana ■v Valjevu, 13 v Lajkoveu, 8 v Osladiču, 2 v Obronovcu in 2 v Leliču.
Zamenjava starih obrtnih 1 pooblastil in dovolil
Po naredbi Visokega komisarijata mo< rajo vsi obrtniki do 5. novembra t. L vložiti pri pristojnem občnem upravnem oblastvu nekolekovano prošnjo za zamenjavo starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novim dvojezičnim pooblastilom. O vloženi prošnji izda obla-stvo potrdilo. Če se prošnja v odrejenem roku ne vloži, 6e imetniku obrtnega lista odvzame obrtna pravica. Dvojezični obrazci prošnje za zamenjavo starih obrtnih listov se dobe pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 in na sedežih Poverjeništev po 0.50 lir.
Zadnja pot pisateljice
Faturjeve
Ljubljana, 5. avgusta.
Ljubljana se je včeraj poslovila od skromnih telesnih ostankov nastarejše slovenske pisateljice Lee F’aturjeve. Z njo so položili v grob lep spomin naše literarne preteklosti, ki se je razbohotil v desetletju pred prvo svetovno vojno, pa je po dolgih letih molčanja zacvetel zopet v poznem,jesenskem cvetju, ne usihajoč do zadnjega trenutka.
Da pokojna pisateljica mnogo pomeni našemu ljudstvu, je pokazal njen lop pogreb. Pri njenem grobu se je zbralo izredno mnogo njenih prijateljev in častilcev, med njimi ugledni kulturni delavci. Pogrebne obrede je opravil šentjakobski župni upravitelj g. Cascrmun ob asistenci gg. Snoja in Šinkovca. Literatom na čelu je stopal za krsto starosta naših književnikov Finljar, daljo Pavle Golia ter številni mlajši literati in pesniki, med njimi mladikarji in doininsvetovci, zastopnik Ljudske tiskarne, knjiežvni tajnik in pesnik g. Sati, našo pisateljice Mara Tavčarjeva, Kmetova, Strojnikova, dr. Ljuba Trenerjeva, dr. Trdinova, številne zastopnice ženskih društev v Ljubljani z gospo dr. Natlačenovo in drugimi damam! itd. V sprevodu so bili tudi številni vsoučiliški profesorji, prelat Vole in kanonik dr. Klinar ter drugi odlični ki.•
Na Žalah je sprogovoril pokojnici poslovilne besede urednik Doma in sveta ter urednik njenih Izbranih dol dr. Tine Debeljak, ob grobu pa sc je v imenu ženstva in ženskih pisateljic posloviln od pokojne pisateljica Mara Tavčarjeva ter spustila v grob za slovo slovenski cvet iz nageljna, rožen-kravta in rožmarina, ki ga je pokojna v svojih spisih tolikokrat spletala. Naj ji Bog splete venec zmagoslavja v nebesih!
Kralj posluša, se razveseli, pokliče pisarja ln mu narekuje plstno; »Mladeniču, ki tl prinese ta glas. Izroči meč zmage ln dnhro sl ga oglej — kajti P» moji volji ln ukazu ho tvoj mož.«
Janezu pa reče: »Kakor hitro dolilš meč zmage v roko, moraš ubiti čarovnika! Rotom ho kraljična prosta ln oh otoku sl naredi pristan.«
Janez hiti, vzame lok In tul s puščicami ln lovski nož ter zajaše konja. Tovariši ga vprnšujejo: »Kam? Po kaj? Janez jim odgovarja: »Enkrat naznj — dvakrat naprej!« To ujezi drugega lovca, ki radoveden poja-ha skrivoma za Janezom.
Ta pa podi konja nn neusmiljeno viže naprej ln naprej po cesti; ko so neha cesta, v gozd ln po gozdu, dokler še more konj skozi. Potem pride goščava, skozi katero hi smuknil lahko samo šo zajce. Tcda.i vidi drugi lovce, da skoči Janoz raz konju In so prelevi v zajca, ki se smuka ln smuka pod divjimi grmi.
»A tnko!« sl misli drugi lovec. »Tukaj Je čarovnija vmes. Po meč zmago gre! Pa ne boš dobil kraljične ln kraljestva, tl pri-tepeni oglarskl sini Smo tukaj lz starih gradov In rodbin!«
In sklene, da počaka Janeza, potem ga pa ubije ln mu vzame meč zmago.
Zajček Janez pn drvi skozi grmovje. Tu mu pobere grm malo dlake, tani opraska trn gobček, pa kaj to! Za državo gre ln zn kraljično!
Ko sc utrudijo zajčje nogo ln postane grmovje bolj redko, se sprovrže zajček v srno. ki teče ln teče, dokler ne priteče do obrežja širokega morja.
Janez zagleda sredi morja otok, okrog In okrog ga obdaja strm skalnati breg, na vrhu pa je trden grad. Jancz-srnu sc spremeni v Jastreba, ki leti kakor puščica k otoku ln kroži, nad njim. Daleč je ln trudna so jastrebova krila, ko se spusti v temen kot pod glavnim stolpom, ki si gu je lz-bral t jastrebjim očesom.
Ljubljana
Četrtek, 5. velikega srpana; Marija Snežna; Ožbalt, kralj in mučenec; Emigdij, škof in mučenec.
Z univerze. Dne 17. julija je bil promoviran zn doktorja tehniških ved gospod univ. docent inž. Milovan Goljovšček, predstojnik zavoda za vodne zgradbe na tehnični fakulteti v Ljubljani, čestitamo!
Smrt Slavka Strela. Na posledicah operacijo slepiča je umrl veleposestnik Slavko Strel iz Mokronoga. Pokojni jo bil splošno znan in priljubljen. Študiral je cksporlno akademijo na Dunaju, potem pa se je posveti! domačemu gospodarstvu. aZ njim žalujejo žena, dva otroka ln mnogo prijateljev in znancev. Pokopali ga bodo danes nn pokopališču v Mokronogu. Naj mu bo lahka zemljica! Hudo prizadetim svojcem izrekamo našo iskrono sožalje!
Mlekarne, ki imajo upravičence za kondenzirano mleko, naj istega dvignejo prt svoji zadrugi »Mlekotrg« Črke A—L 5. t. m. od 16—19, črke M—Z pa 6. t. m. od 15—18. ure.
Nakazovanje usnja. Pokrajinski svet korporacij bo nakazoval čevljarjem usnje za mesto avgust t. I. v dobi od 10 t. m. do konon meseca. Čevljarji iz Ljubljane dobe nakazila za avgust od 10. do 20., podeželski čevljarji pa od 10. avgusta do konca meseca. Nc glede na te omejitve dobe usnje Izven določenega termina tudi čevljarji, ki dokazano zaposlujejo več nego tri pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zadnji plačilni nalog o predpisu prispevkov za Zavod zn socialno zavarovanje ter potrdilo Združenja, da navedeno število pomočnikov dejansko pri mojstru dela Izprohiembe v staležn pomočnikov tekom meseca se ne vpoštevajo Kdor ne bi prinesel tega dokaza ne bo dobil nnknzano-gn usnja, ki odpade na pomočnike. Podeželski čevljarji morajo obenem prinesti » seboj potrdilo pristojne karabinjerske postaje, da je kraj njihovega obrntovališča pbd stalno kontrolo italijanske vojske. Brez tega potrdila se usnje ne nakazuje.
Jnstreb čepi v kotu. sl ogleduje .okna ln zasliši lz stolpa stražnika: »Zmeraj le straži, glodaj na morje In na neho. Ko Pa nihče nc more nn breg, kraljična pa tud! nc more po zraku navzdol. Strašno sem že naveličan.«
»Kmalu bova rešena«, pravi drugi stražnik. »CHrovntk se jo spremenil v orla ln zletel v deveto deželo, da pregovori tamoš-njega kralja, naj napado tudi 011 očeta naše kruljlčnel Večja ko ho silu, bolj mu bo treba meča zmage, In moral ho dati hčer čarovniku, če hoče rešiti deželo pngulie.«
»Uboga kraljična!« vzdihne drugi stražar. »Lepa Je ko sonce ln mila kakor luna. čarovnik Pa	Je	star, kozav, Skllast,	šepast
I11 siten. Sam	1)|	ga ubil,	ko bi ga le mogel.*
Janez posluša ln v srce sc mu zasml'1 mlada kraljična, lepa ko sonce ln mila k® luna. Mora jo rešiti, tudi če Izgubi življenje! Pogleda v višino ln vidi odprta okna. Zleti gor, potem pa skozi okno v sobo In vidi pred seboj prelepo deklico, ki sl otira solze. Takoj pa stopi ona k Jastrebu: »Ptiček moj ostrokljunl, od kod si priletel? Je moj oče živ	ln	zdrav?	Prihaja res	vojska
nad našo deželo	ln bom	žrtev miru?	NI iz-
hoda, Jastreb moj dolgokljuni? Ti letaš po višavah ln vidiš vse — povej ml kaj ln potolaži moje ubogo srcel«
Kako se začudi kraljična, ko Jastreb razpne krila ln so daljšajo krila v moške prsi in dobiva truplo človeške noge In glava lep mladeniški obraz, nekoliko sicer opraskan, lase pa črne, ln dolge, ki so na to-menlh kakor Izpuljeni.
Janez so vstopi v svoji pravi postavi pred kraljično. Gledata se ln se nc moreta nagledati. Ko sc Janez zave. Izroči kraljični pismo.
»Ah, moj oče!« se zasolzi deklica, ko prebere pismo. »In tl drag| mladenič, me hočeš rešili? Nevarno je. Čarovnik sliši ln vidi lz daljave vse, kar delam tukaj.«
»Daj ml hitro meč zmage, svetla kraljična,« pravi Jauez, »potem ml tako no inorc nič.«
štev. 176.
^SLOVENSKI DOM*, 'dne 5. nvgusTa 1943.
Strm S,
»Na pomoč! Utonil bom! Na pomoč!«
Kako preprečujemo in omiljujemo nesreče pri kopanju
Prva pomoč utopljencu
Medtem ko »mo imeli pri nas vzorno •urejeno reSevalno organizacijo za ponesrečeno planince, lahko rečemo o reševanju iz vode, da je šele v prvi dobi organiziranega razvoja. Na Iliriji jo bilo nekaj reševalnih točajev za člano športnih klubov, pa tudi za gasilce in stražnike. Ugotoviti pa je treba, da je še vedno premalo izurjenih reševalcev.
Dan za dnem se kopa na javnih kopališčih, rekah in potokih velikanska množioa ljudi, med katerimi jo tudi veliko takih, ki obvladajo plavanje lo za silo, ali ga pa sploh ne obvladajo. Ne mine teden, da ne beremo o nesrečah pri kopanju. To nalaga zlasti športnikom dolžnost, da se čimbolj izurijo v reševanju iz vodo in v prvi pomoči ponesrečencem
Z ozirom na napačno ravnanje nepoučenih ljudi, k iskušajo pomagati ponesrečenim kopalcem, smo naprosili strokovnjaka za kratek članek o reševanju iz vode. Za danes objavljamo samo najvažnejše nasvete:
10 zapovedi za reševalce
1. Pomisli, da je uspešno rešovanjo možno lo tedaj, ako sl pri izvrševanju svoje nalogo popolnoma miren in če znaš gospodariti s svojimi močmi!
2. Hodi previdenI Vsaka neprevidnost je lahko usodna zato in za človeka, ki ga rešuješ.
3. Kadar slišiš klio »Na pomoči« preudari In odloči, s katero strani ho pomoč najuspešnejša. Ce ugotoviS, da jo nekdo klical na pomoč za šalo, preskrbi za kazen, ki bo dolovala vzgojno tako na dotlčnika, kakor tudi na druge.
4. Navadi so reševalnih In osvobodilnih prijemov. Leto za lotom jih ponavljaj, da boš vselej in povsod uspešen rešovalec!
5. Pred reševanjem se hitro sleci, da boš v vodi čim okretnojSi. Napačno mislijo oni, ki pravijo, da obleka na vodi nosi človeka. Obleka preveč vpija vodo in to pro-več ovira pri morebitnem dolgem iskanju utopljoncn. Covljo boš čutil kakor utoži, ki te bodo vlekli navzdol.
G. Potapljajočemu 8e približaj od zadaj. No spuščaj se z njim v borbo, zakaj moč boš rabil za njegov transport k obrežju
7. Co ne obvladaš mojstrsko osvobodilnih prijemov, in če je ponesrečenec veliko močnejši od tebe, so mu no približuj, dokler udarja v smrtnem strnhu okrog sebe. Šole ko so jo umiril, se mu približaj in ga reši.
8. Pomni, da nezavesten utopljenec 80 nt mrtev. Tudi čo leži pod vodo že 15 minut in več, obstaja So možnost reSltve.
9. Cesto zavisi končni uspeh reSevanja od prve pomoči, to je od čiščenja zunanjih dihalnih organov in umetnega dihanja. Zato so moraS navaditi ravnati z utopljencem tudi potem, ko si ga potegnil iz vode.
10. Glede prve pomoči pomni: pošlji takoj po zdravnika, medtem pa postopaj po naslodnjih navodilih:
Ko si prinesel utopljenca na suho, In ko si poslal po zdravnika, poklekni na desno koleno, čez levo bedro pa si položi utopljenca tako, da visi s truplom navzdol. Z desnico pridržuj glavo, da bo voda laže iztekala, z levico pa ga trepljaj po hrbtu, kar pospešuje iztek vode.
Cesto slišimo nasvet, da je treba utop-ljonca najproj postaviti na glavo. Itešovalni strokovnjaki tega ne priporočajo, pa6 pa svetujejo zgoraj opisani postopek, pri katerem ga položimo tako, da teži s trebuhom na bedro reševalca. Prav tako je treba utopljenca (če je oblečen) povsod razpeti, da gn ne bo nikjer tiščalo. Sleči ga je treba do pasu. Potem ga položi na hrbet na suho odejo ali na suha tla. Pod pleča mu podloži zložen kos obleke. Preden pričneš z umetnim dihanjem se prepričaj, če je grlo čisto, čo ni zainušeno z nesnago, ki je na dnu vode. Pomočnik naj mu odpre usta, prime z robcem za jezik in ga potegne von proti spodnji čeljusti v ameri brado.
Vse to moraš opraviti v najkrajšem času, tukoj potem pa začni z umetnim dihanjem. Le-to izvajaj počasi, vestno in temo-ljito. Marsikdaj boš videl, da ljudje hitijo z umotnira dihanjem, odnosno 7. dviganjem in spuščanjem rok, kar pa ni pravilno. Takš-
na pomoč je površna in često brezuspešna. Umetno dihanje Izvajamo počasi. Da se prepričaš, če ne izvajaš gibov prehitro, izgovarjaj, medtem ko dviguješ utopljenčeve roke in jih prennšaš proti tlom za glavo, sledoče besede: »Ena in dve in tri in štiri«. Med tem se prsni koš širi in utopljenec vdihuje. Prav tako šteješ tudi potem, ko vodiš roke nad glavo nazaj, jih upogneš v komolcih in pritiskaš z njimi na spodnji del prsnega koša. Mod tem utopljenec izdihuje: pri tem čuješ piskanje zraka, v odprtinah nosnic pa opažaš mehurčke.
Pogoj za uspešno umetno dihanje je, da so usta dobro odprta in da je jezik zunaj. Zaradi tega je priporočljivo vtakniti med kočnike koščeh lesa, ovit v krpo. Uporaben je tudi primeren predmet iz plutovine ali gume. Pri daljšem umetnem dihanju naj priveže pomočnik jezik z robcem tako, da moli ven preko brade.
Umetno dihanje moraš izvajati včasih zelo dolgo, po več ur. Ko si uspeSno opravil prvo pomoč, ne smeš pustiti ponesrečenca snmcgn, temveč ga spromi domov, ker m rado zgodi, da mu postane med potjo «labo. V vsakem primeru pa je potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč.
Skoraj vsakemu človeku se nudi ▼ življenju priložnost za reševanje. Najbrž čaka taka prilika tudi tebe, spoštovani bralec. Smrt boš proprečll in nepopisno žalost boS prihranil, če boš uspešen reševalec. Za to pa je treba voliko vaje. Prav bi bilo, če bi se kopalci, tu pa tam spomnili, da bi se urili v vsem, kar mora znati rešovalec pri nosrečah na vodil
? Cjubezen meči šesfo in se3mo
-c*
Tinska detektivska prost
Naiko Turupii&n nt bil nikoli Brečen. Menil je, da ga ljudje od otroške dobo zapostavljajo. Imenovali so ga »Rusa«; to je najbolj žaljiva beseda, kar Jih Finci poznajo. Naiko je bil rojen v Kareliji, nekjo ob ruski meji, njegovi starši pa so bili Finci. Zato je bil užaljen, če so ga tako imenovali. Bil Je žalosten in ni ljubil 2 leti starejšega brata Sirka, kateremu jo bilo vso v življenju dobro. Sirka so vsi ljubili. Bil je nadarjen, velik ln močan, ljubljenec staršev, dokler so tl Se živeli. Ko je poročil Aino, lepo, ponosno Alno, se Jo Naiko zadovoljil z Guplo. Ta je bila dobra, toda nekoliko omejena ln nt se mogla niti malo primerjati z Aino.
Naiko TurupatLn Je postal solastnik velike lesno žage, toda razumljivo — Sirko Je bil njen ravnatelj — In njegova vloga je bila večja kot bratova; vodil je vse in Nalku se je zdelo, kot da mu daje miloščino. Seveda ni bilo tako. Sirko je bil starejši. Starši so ga postavili za ravnatelja ln storil je vse, da bi bratu olajšal življonje. Naiko pa ga jo vkljub temu mrzil. Ce ne bi bilo več Sirka, bi bil on ravnatelj, potem bi ga naonkrat ves svet drugačo upošteval! In zato Jo
Za naše gospodinje:
Paradižnikova Julia. Za 6 osoh vzamem 1 kg zrelih paradižnikov. Oporom jih, zrežem in vložim v kozico, osolim in jih dušim v lastnem soku z 0110 žlico drobno zrezano čebulo in peteršilja vred toliko časa, da se popolnoma razkuhajo. Nato jih pretlačim skozi sito, V kozici razbelim žlico masti ali presnega masla in napravim iz eno žlice moko svetlo prežganje, nato vli-Jem noter pretlačene paradižnike, zalijem z juho ali kropom, kolikor potrebujem juhe, ter šo pokuham. Na tako juho zakuham drobne inakarončke ali riž; to obojo prej v sinnein kropu skuham in odeodim ter nazadnje malo pred serviranjem denem v juho.
Paradižnikova omaka. Kuham 1 kg paradižnikov toliko časa, da se voda pokuha, potom- jih pretlačim. V kozici razbelim mast, denem noter pol žlice moko in pol žlico drobnih drobtin. Ko to nekuliko porumeni, dolijem pretlačene paradižnike, osolim, doilam eno žlico sladkorne sipo in pustim, da fie niolo
povre. Ce je omaka pregosta, dolijom j)0 potrebi juho ali belega vina.
Paradižniki v kuhinji
Paradižnikova solata. Zrele, a še trde paradižnike oporoin, obrišem v snažen prtič in zrežem na tanke rezine, osolim, popram in zabelim z oljem in kisom. Po vrhu potresem na drobno zrezanega peteršilja in nekoliko čebule.
Paradižnik] * ribjo solato. Zrelim, trdim paradižnikom odrežem pri peclju pokrovček, Izločim z žličko pečke, jih napolnim z ribjo solato ter obiljem z gosto majonezo. Tako paradižnike dam kot inedjod po juhi.
Paradižniki z JaJccm (ponarejeni morski
pajek). Na osebo vzamem po dva srednje velika, zrela, trda paradižnika, operem in poparim, stresem na cedilo in ju olupim ter iztisnem pečke. V kozici segrejem finega olja, denem noter .drobno zrezane čebule, peteršilja, .strok zmečkanega česna ln nazadnje paradižnike, osolim In popram ter dušim na zmernem ognju dobre pol ure. Preden dam na mizo, vlijem zraven za vsako osebo po eno jajce, katoro prej razte-pom, hitro premešam in dam takoj na mizo.
Naiko sklenil, da bo ubil Sirka.
Težka je bila ta odločitev. Kako naj bi spravil Sirka s poti, da ne bi padel sum nanj? Razmišljal Je dan in noč. Poznal je finsko policijo, poznal njen način preiskave in vedel Jo, da bi takoj njega obdolžili umora, če bi se Sirku kaj zgodilo. Brata sta često šla skupaj na lov in vedno se je vsiljevala ob taki priliki Nalku misel, da bi Sirka ustrelil v hrbet, potem pa vse to pripisal nesreči. Toda temu se Jo upiral njegov razum. Kaj če bi ga vseeno tmell za morilca?
Sedela sta za pisalno mizo: »Jutri bova morala narediti bilanco! Naiko, zdaj grfm v blagajno In bom pripravil knjige!«
V tem trenutku jo kot blisk planilo skozi Nalkove možgane: blagajna — to bi bila rešitev! Pred leti so zgradili ta od bomb ln tatov varen prostor. Bil Je zelo majhen, in če so zaprli vrata, potem ni mogel v njem nihče dolgo živeti, ker Jo bil prostor velika shranjevalnica denarja brez zraka in luči! Ce bi šel Sirko v blagajno, bi lahko Naiko za njim zaprl ln konec bi bilo z njim. Znotraj ni nihče mogel odpreti vrat. Seveda mora narediti načrt do konca! Jutri zvečer, ko bosta delala bilanco, bo pozabil doma ključ."
Stanoval Je daleč od žage; zdaj v vojni, ko ni nobenega avtomobila, bi potreboval pol ure v eno smer. V tem času — torej v eni url v obe smeri — bi bil Sirko že dolgo mrtev! Nihče ga no bi sumil, pripetila so Je nesreča, vrata so se zaprla — in on, on je pozabil svoj ključ...
Naslednjega dno Je bil Naiko zelo rte-mlren. Temnih seno pod očmi pri kosilu ni mogel prenesti, niti Gulplnega klepetanja, ne. »Danes zvečer bova s Sirkom v pisarni. Delala bova bilanco, to bo trajalo zelo dolgo, zato me ne čakaj !«
Videl sem njo in ona Je videla mene. Sla je dalje, Jaz prav tako. Obrnil sem se in tudi ona se Je obrnila. Ugajala ml Je in jaz njej. Iskal sem priliko, da bi se JI približal. Priliko? Dobro. Toda mora biti duhovita. Običajne fraze »Spoštovana gospodična, ali vas smem spremiti?«, »Spoštovana gospodična, ali sem vam lahko na uslugo?«, ne pridejo v poštev.
A glej, mlada gospodična še čaka na voz cestne železnice. Odlično. Jaz čakam na Isti voz. Potem se bo dalo še kaj narediti.
Vedeti morate, da se ljubljanska cestna železnica zelo treso pri vožnji. Padla bo torej na mojo ramo. Jecljala bo besede opravičita. Odgovoril JI bom: »Toda, spoštovana gospodična, to ml je vendar v zabavo. Se peljete domov?« »Da, jaz tudi« Itd. Konec bom žo našel.
Pazimo! Voz št. 2 prihaja. Seveda je prenapolnjen. Mlada gospodična sl ogleduje odhod In vrže name pogled. Mogoče ni pravi tramvaj. Mogoče Ji je tudi prenatrpan. Dobro. Čakajmo. Pet dolgih minut. Pripelje št. 1. Se bo dvignila? AH torej stanuje v mojem koncu? Ne.
Gospodična gleda časopise na kiosku. Tu ln tam vrže prežeč pogled name, kar ml Je v veliko veselje. Drugi — št. 1. ln potem št. 2. Mogoče je 2? Potem stanuje v prelepi vllskl četrti v Mostah. Ne, tudi 2 odpelje brez nje. St. 4., Je njoria. Tudi ne. Kako se neki imenuje? Gabriela — to Ime ml ugaja. Zopet me pogleda ln zadovoljen sem.
Življenje gre svojo pot. Tramvaji pridejo in odpeljejo. Sedaj pride zopet 2. Pelje na postajo. Ni njen. Pride drugi, odpelje. Za vraga, kje stanuje dekle? — Življenje gre nespremenjeno svojo pot. Vozovi pridejo ln odpeljejo. Gabriela se pa ne premakne s svojega mesta. Ura
Vstal Je, šel šo enkrat v svojo sobo — ln položil ključ na mizo. Tako je zgle-dal nenaraven. Roke so se mu tresle, ko je sedel v uradu svojemu bratu nasproti. Na Sirkovo vprašanje Je odgovoril, da ga boli glava. Nastavljene! so zapustili žago, brata pa sta delala sama. Sirko je šel v blagajno in Je prinesel knjige. Pustil Jo odprta vrata, ključ pa spravil v žep... Delala sta molče. Naiko je gledal na uro. Bilo je še prezgodaj. Majhne potne kapljice so mu polzele po čelu. Ob pol desetih Je Sirko vstal: »Nadaljevala bova Jutri. Obljubil sem Ainl, da bom kmalu prišel. Položil bom knjige nazaj v blagajno. Sirko mu je obračal hrbet in spravljal knjige na njihovo mesto. Po prstih je skočil Nalito k težkim kovinskim vratom. »Pogini, pes!« Je zakričal kot stekel ln zaprl vrata.
Tako, zgodilo so Jo, nlhčo ni videl ne slišal. Počakal je pet minut, nato Je poklical policijo. »Pridite takoj, zgodila se je nesreča 1 Prinesite s seboj varilnlk itd. Tekel bom domov, da prinesem ključ. Pustil bom vrata pisarne odprta.«
V tem trenutku Jo slišal korake v predsobi. Postal jo bil kot kreda. Nekdo je potrka!; razumljivo, moral je odpreti. Na pragu Je stala Gulpa, njegova žena, njene oči so ljubko sijale:
»Naiko, prišla sem le zato, da sem tl prinesla ključe, pustil sl Jih na pisalni mizi. Našla sem jih, ko sem ravno ho{ tela oditi. Mislila sem sl, da bo najbolje, če ti Jih takoj prinesem ...«
Mož se Je sesedel. V daljavi Je slišal sireno policijskega avtomobila.
Mož na hrivi poti
Klara Kelemen bo je končno odločila in so na tihem poročila z dr. Gašperjem Sebesl-jein. Ko jo kocka že padla in je Gašperja izvolila za vso življenje, je zvedela, da je že zaročen. Pri tem odkritju je Gašper izginil lz hiše.
Odšel je, ne da bi pozdravil. Julija je to vedela. Ce je tako, se ne splača, da bi večerjala. Hotela je Jesti in želela si jo samo, da bi Julija o vsem tem ničesar ne sumila. A sedaj...
Kraljična ga pelje po dvoranah, ki so se svetile od srebra in zlata. V zadnji, črno pregrnjcnl dvorani j0 vise] od stropa na l«su težak meč na dve rezili. Kraljična se ga dotakne, meč ji zilrbi v roke — Uvoraua l»a se strese in kakor grom močan glas zavpije: »Gospodar! Meč jo v nevarnosti!«
»IIltro!c prosi kraljična, »primi za ro-ž»J. Takoj l)0 tu, 110 ustavi 8C, sckaJ ln bij!«
v temni, črno zaveScnl dvorani so Je pojavil rdeč 8v|t> Prihajal Je z oči ln I/ žrel groznega zmaja, ki je stal tik pred Janezom, udarjal z repom In sikal z devetimi Jeziki ii deveterih glav. Janez prime z obema rokama za meč In odreže glavo na desni ln tudi glavo na levi... Glave so ko-talijo po tleh — pa že tisti hip so zrasle druge, zmajev rep že ovija Janezove noge, i„ sapo mu zapira smrad, ki puliti iz zmajevih grl.
. .Srednjo glavo! Za božjo voljol Srednjo glavo!« zastoče kraljična.
Janež zamahne _ ravno ko ga hoče lz-Pndnestl zmajev r„p _ iamuhne vnovič ln zmajeva najvefija glava odleti, rep pa popusti. Ulije sc črna [„ smr(jljiva kri, teče lz rane, predere steno, teče navzdol, preko dvorišča, po skalnatem hregu, Tazje skalo *u napravi stopnice ln k0 priteče v morje, 80 tam odpre — lep pristan:
1’oginil Je zmaj- Na tleh leži zgrbljeno moško truplo. Janez pokliče stražnike, ki odnesejo |n zakopljejo mrtvega čarovnika.
»Zdaj pa hitro z mcčcin i, kralju!« pravi kraljična. »Preden so začne vojna, naj naredi meč zmage že mir.«
Janez se že spreminja v Jastreba, ko ga vpraša kralju,,a, kako ho preletel vso dolgo pot. Za spomin mu izpuli pero. Ko hoče videti, kako. se zna spreminjati v zajca In srno, bo Janez spremeni, kraljična pa odstriže urno zajcu In srni malo dlake. Takoj nato se ločita v upanju, da se vidita kmalu; saj pride oče z ladjo po hčer takoj, ko odpravi sovražnika.
Janez odleti, preleti morje, so prevrže v srno in beži ln beži do nizke goščave; tam se spremeni v zajca ln teče, teče do kraja, kjer 4® PusUl konja. Ravno ko se
hoče prevrečl Janez v svojo pravo ^podobo, mu prileti v vrat puščica, pade In obleži — mrtev.
Urugl lovce se loči od debelega hrasta, pobere meč. sune mrtvega zajca z nogo v grmovje In se zasmeje: »Zdaj pa Imaš kraljično ln kraljestvo, tl domišljavi oglarjev sin!« Urno zajaše svojega konja. In ko pride na dvor, Izroči kralju meč ln zahteva kraljično zase.
Kralj pravi: »Predvsem pojdimo zdaj nad sovražnika, ki že napada naše vasi!«
Kralj jezdi pred vojsko ln prijezdi do prve vasi, kjer požigajo In morijo sovražniki. Kralj dvigne meč ln malino z njim na vse štiri strani sveta; sovražniki se na mah spuste v divji beg. Kralj Jezdi še v druge napadene kraje ln sl ne da miru, dokler ni zbežal zadnji mož sovražnikove vojske. Potem gre z mečem zmage In sijajnim spremstvom k zahvalni maši, pohvali generale ln pošlje pogorelim vasem živeža, zidarje In tesarje.
Nato se napoti kralj z velikim spremstvom ln na ovenčanih ladjah na skalni otok po rešeno kraljično. Ugodni veter žene ladje k otoku. Kako se začudi kralj, ko zavozi v pristan pod gradomI Zložna pot ga pripelje prav v grad. kjer objame svojo hčerko, vso solzno od samega veselja.
V objemu	se	spustita po zložni	poti nazaj v pristan	In	na lndjo, ki Ju v	slavnem
spremstvu popelje domov na dvor. In ni bilo konca slavnosti In pojedine.
Na njih pa pripoveduje drugi lovec, kako Je bil na otoku, kako Je prinesel zmagoviti meč ln rešil tako kralja In državo. Zato zahteva obljubljeno nagrado.
Kralj ogleduje lovca, ga posluša In po-dvomi: »Ti nl»l tisti, ki se ml Jo ponudil, da gre po meč.«
Kraljična	pa	Jo zatrdila Isto, da ta res
ni	pravi, da	je	tu neka zmota ln	prevara.
Hotela Je vedeti, kje je Janez, in zahtevala je, da ga gredo iskat.
Lovec morilec Je bil v škripcih. Pa se Izmota in Izgovori: »Sicer sem obljubil Janezu, da ne povem: on ni maral na otok, povedal ml je, kako naj naredim, In je odjezdil.«
»Ce je tako,« pravi kraljična, »spremeni se v ptiča.«
»Pozabil sem besede,« se Izgovarja lovec morilec.
Kraljična ne verjame, se Joče. Kralj pa Je bil slovesno obljubil, da izroči svojo hčer tistemu za ženo. ki mu prinese meč — ln drugi lovce je prinesel meč.
ltavnall so se k poroki.
Tačas pa je ležal Janez-zajee mrtev v gozdu; že so lazile mravljo okoli njega In že so se zbirale vrane. Pa pride duh človeka, ki mu je Izkazal Janez poslednjo čast, In ga pokropi z živo vodo, ki jo nabirajo vrano Iz prvo rose. Janez vstane.
Duh mu reče: »Le hitro! Tu Imaš svojega konja! Drugi lovec, ki te je ustrelil, se ženi s kraljično.«
Konj jo dirja) kakor blisk. Ko pridrvi pred kraljev grad, pripravljajo ravno konje In kočije. Janei drvi pp stopnicah, pridrvi pred vrata, se ustavi pri ženinu In zavpije:
»Sleparski morilec! Jaz sem pravi ženin, Jaz sem tisti, ki je ubil čarovnika!«
Slepar trdi, da Je na njegovi strani pravica, saj je prinesel on meč. In z njim drži ves dvor, ker Je domačin In ker jim je že obljubil mastne službe.
»Ce sl ti pravi,« govori modro nevesta, spremeni se v zajca, v srno In v Jastreba!«
Slepar Je v zadregi. Izgovarja se: »Pozabil sem zarotllne besede. In sploh: zdaj gremo k poroki, pa ne, da bi se tukaj Igrali zajce ln medvede!«
»Jaz pa nisem pozabil,« pravi Janez |n se spremeni v zajca, v srno In v jastreba.
Kraljična seže v svojo torbico In primerja zajčeve ln srnine dlake s pristriženimi. Dlaka sc prime takoj ln priraste. Primerja Jastrebovo pero In pero priraste.
Zdaj vidi kralj In vidi ves dvor, kdo se laže. Sleparja so odvedli v Ječo ln od tam v kruto smrt.
Oglarjev sin pa se je poročil s kraljično. Takoj je poklical svojega očeta-oglarla na dvor. Ko je zapustil stari kralj svet In kraljestvo, je vladal še dolgo ln srečno s tvojo kraljico.
»Julija, odnesite večerjo!«
»Ali ne boste ničesar poskusili, gospat«
»Ne, nimam teka. Zdi se mi, da moj že-želodeo ni v Tedu.«
Julija odneso vočorjo in pospravi mizo. Ko pride v kuhinjo, majo z glavo vsa nezadovoljna. Potem se malo pusluži, kar je ostalo na štediluiku.
*
Gašper je taval brez cilja po ulicah, Sele sedaj jo počasi spoznaval posledice zaradi U svojstvene poroke. 11 Klari se ni mogol več vrniti, llekel ji je, da ljubi druga . Kako jo vendar torej mogel še enkrat prestopiti njen pragT Ni imel več toliko poguma, da bi poiskal Maggy. Vse do takrat je kolebal pred odločitvijo, da ji bo, ko pride ča8, prikazal z enostavnimi in umlr jeniml besedami povest njune poroke. Ko je medtem prišel ta trenutek, so jo pro strašil. Pripovedovati... iu eno samo be-scdol
Na nekem križišču mu je prometni straž nik žo več kakor trikrat pokazal prosti pre hod, Gašper pa se ni niti premaknil. Objela ga je nooblčajna misel. »Glej«, je rekel sam pri sebi, — »nahajam se na mestu, ki je enako oddaljno od Klare in Maggjr. Vrnil se je nazaj in za deset minut bi bil lahko pri Klari, toda polog tega bi lahko šel tudi isto pot In prišel v istem času do Maggjr. Izbira eno teh dveh smeri bi bila morda odločllnn za vse moje življenje.«
Na nasprotnom pločniku je časopisni prodajalec kričal na ves glas: »Posebna iz' dajal Odstop notranjega ministra!«
»Za Boga, to moram prebrati.«
Pohitel je na drugo stran ulice in vse dotlej iskal drobiž po žepih. Prodajalec je opazil njogove kretnje in mu ponudil čašo pia.
Gašpor je plačal, vzel ča*opis, ali odprl ga ni. Prodajalčevi klici so raztrgali njegove- misli ln za trenutek je že pozabil ua ženo in zaročenko, hiteč brez misli naravnost proti domu, v katerem je stanovala Maggy. Moral je torej vstopiti vanjo.
Večkrat v življenju si zaželimo, slediti le slučajem, pa naj nas stano kar koli, ker nam to pač ugaja in odgovarja. Zakaj bi človek ne zaupal časopisom ln njihovim problemom, katerih mi sami itak ne želimo rešiti!«
Vstopil je v javno govorilnico in začel iskati Maggyno telefonsko številko. Časopis je položil na stojalo. Zaslišal jo neznan ženski glas, po vsej priliki sobaričln.
»Halo!«
»Ali je gospodična Maggy domal«
»Da, tu je, takoj jo pokličem.«
V govorilnici je bilo soparno in zadušljivo  Toda znojne kapljice, ki so polzele
kaže 7 ln 85 minut. Tako bo: vozovi se ji zdijo preveč polni. Dqkletu gotovo ne pride na misel, da bi se dala stisniti kot sardine v olju. Tedaj pride 2, 1, potem zopet 2, 2, 4, 1, 2, 4.
Ura Je osem. Mlada gospodična atojl pred časopisnim kioskom nepremično kot mumija. Vozovi so skoraj prazni. Val so že doma in se mučijo z makaroni ali rižoto. V želodcu čutim strahovito praznino. Ne obotavljam se več. Pogum ml raste. —. Pet korakov sem oddaljen od nje 4, 2, 1 — korak. Deklica me pogleda solzami v očeh ln reče: »SJveto nebo, kdaj bo neki prišel vaš tramvaj? Od 6 stojim tu in čakam. Ali niste opazili, da mi ugajate? In da čakam prilike, da bi se spoznala z vami?«
Bil sem kakor okamenel.
Zgodovina vojaških odlikovanj
Zgodovina vojaških odlikovanj je kar znanost zase. Kdor bi se hotel do kraja seznaniti z vsemi kolajnami In posebnimi vojaškimi znamenji vseh stoletij prav do drnca Po vsem sveto, hi moral obiskovati poseben tečaj na vseučilišču. V starih časih b1 Je vsak odlikovanec lahko sam pritrdil na suknjič ali na rokav znak, ki mu lo dajal posebno čast nove stopnje. Odkar pa so bili v 17. stoletju uvedeni enotni vojaški kroji. 8» se polki razlikovali med seboj po barvi podloge v suknjičih, po ovratnikih, hlačah In nogavicah. Tedaj Je bilo v rabi toliko posebnih odlikovanj, da bi z naštevanjem zlepa ne prišli na kraj. Razvila so Je prava In resnična Industrija za vojaška odlikovanja, ki Je imela svoje središče na velesejmu v Leipzigu. Vsak st Je lahko Izbral odlikovanje,-ki mu Je bilo bolj pri srcu. Ta industrija, ki se Je najprej začela ▼ španskem mestu Leonu, se je potem knr bajno razcveta. Sprva so za voJaJIVn odlikovanja rabili svilene In volnene nitke, ki so Jih prevlekli s srebrnimi In zlatimi nitmi. Včasih so torej lilll trakovi In znački vojaških odlikovanj pretakni 1 nitkami dragocenih kovin, ali vsaj posrebrenega bakra, niklja ali železa, današnja Industrija pa rabi za Izdelovanje vojaških odlikovanj ponajveč samo aluminij. V poslednjem času se le Nemcem posrečilo dati aluminiju posebno zlatu podobno trajno prevleko, ki ima prav naraven sijaj.
po Gašperjevem čelu, niso bile samo posledica vročine. Kaj bo rekla Maggyl Kako bo sprejela to vestt »Prosto. Tu Maggy.«
»Dober večer, Maggy. Poznaš ll moj glasi«
»Gašper, ali si to til«
Oddahnil se je ln čutil se je olajšanega. Zenske se telefonično zelo oprezno razgovar-jajo z moškimi, še bolj previdno pa te varujejo osebnih imen, po katerih bi jih spoznali, saj njih po glasu po žici zelo težko spoznajo in mnogokrat selo neugodno zamenjajo enega z drugim,
»Du, jaz sem. Želim a teboj govoriti, in to člmprej«.
»Pridi k nama. Počastiva te a kavo.« »Želim, da prideš dol. Cez deset minut bom žo pred vežo hiše, v kateri stanuješ. — potem greva skupno nekam ...«
»Dobro je, pridem čez deset minut.« Hitel je ii govorilnice in pozabil v njej tudi časopis. Prav na hišnih vratih jo srečal Mnggy. Ze ga je čakala. Stisnila sta sl roke in hitela dalje.
»VeS ii, da moram nocoj molčatit« je rekla Mnggy.
»Zakajt«
»Zato, kor mi vendar ImaS tl mnogo povedati«
»Prav imaš, zelo mnogo.«
»Zato bi bilo bolje, da ne greva v lokal. Obhodila bova obalo Donave, sedla na klo-pico in se tam mirno pogovorila.
Nekdaj sta se tukaj sprehajala držeč se pod roko. Tega večera pa se nikdo od njiju ni drznil ponuditi drugemu roke. Bala sta so ln nista mogla dočukatl časa, da razčistita nejasnosti. Gašper se je bal, da ona nekaj ve ln da se dela samo nevedno in kako bi mogla pretehtati njegove besede.
Sedla sta na klopco in sl poglodala v oči.... Prvikrat na ta večer.
»Pripovoduj torej... kaj sl delal ves ta čast«
»Mar nič no vešl«
»Ne. Kaj bi mogla vedetil«
»Kajt ... poročil sein se.«
Gašper je skušal izgovoriti te besede enostavno in ne vsiljivo, in v tem je uapel. Glas mu je slabotno drhtel, toda Maggy ni tega opazila. Slišala je samo — »dejstvo« in bila kot nema, držeč roke na krilu, medtem ko je bil njen pogled uprt vanj. Nekaj korakov od njiju sta hoteli sesti na klopco gospodični. Ena jo pogledala Gašperja prav v trenutku, ko je izrekel besede: »Oženil sem se«. Zapazila je drhtenjo ustnic in njune žareče oči ter brala na njunih licih ljubezen. Obrnila se je k tovarišici;
»Pojdiva, sčdlva nekje drugj?. Ali no vidiš, da sta znljubljenal Zakaj-bi ju motili!« — In krenili sta dalje.
Maggy ln Gašper tega niti nista opazila. So trenutki v življenju, v katerih se človek vedno rad spominja srčnih utripov. Ko bi si vendar enkrat lahko zbrali te misli in čutili tako sramežljivost ln toploto usten. Gašperjeva povest je bil trenutek za oba. Maggy je pričakovala vsako nesročo, samo te ne.
»Oženil si se torej 1« — mu je zašepetala vsa preplašena.
Znano je, da jo od ljubezni do mržnje samo en korak. Cesto je prav neznatna stvar, kretnja, samo eno pismo, pa so ljubezen spremeni v inržnjo ali obratno. ■
Maggy je ljubila Gašporja prej, prodno ji jo izrekel besede »oženil sem se«. Sedaj pa ga jo zusovražila. Zravnala bo je s hitro kretnjo:
»In kaj še hočeS od meneln »Pojasniti ti hočem...«
»Kaj ml hočeš pojasniti! Tvoje busede so mi zelo jas.ie. One govore... Poročil si si se...«
»Poročil sem ženo, a mož nisem! O/^nil sem se, a žene nimam. Pa četudi sem oženj jn, tvoj sem, trlei. ta besede tafco govore.«
H-
General Franco in njegovo stališče do obnovitve monarhije
Falangistično gibanje je v bistvu monarhistično in general Franco sam ne izključuje možnosti povratka v monarhijo
Na prelepem zelenem Pohorju jo pred mnogimi leti živela uboga pastirlčka; oče in mati sta ji umrla že v rani mladosti, tako da se ju ni niti spominjala. Pa jo je bil takrat vzel htlnjskl kmet za svojo postlrlčko. Sprva Je kot ovčarlca pasla po htinjskih ln turiških travnikih ovce; pozneje pa Je kot dekla kravarlca že Jela goniti tudi krave, telice ln Junce v gozdne zadele ter v zelene goščave.
2.
V ranih Jutrih Jo kravarlčka vstajala prva ter se vedno napotila naravnost v hlev. Tam Je odvezala krave ln teleta ter jih spodila skozi hlevska vrata na dvoriščno gorico ln od tam na rosne pašnike v tihe goščave.
Neko jutro pa jo svojo žlvad gnala na gozdni travnik blizu skrivnostnega Kotnikovega gradišča, Izza katerega se Je pravkar porajalo mlado jutro ter travnim rosam prilivalo rdeče zarje.
'j'-t'-'■
* ’ . • '
JJgj
18 julija, na obletnico španskega narodnega gibanja, je imel general Franco pred talangističnim svetom govor, katerega izvlečke je svetovno časopisje takoj potem objavilo. Gre za govor, v katerem so bile označene smernice in politični program generala Franca, To so bile smernice, katerih se je general držal pri izvajanju svoje oblasti in se po njih ravnal v vseh obdobjih, pa naj so bila še tako kritična in še tako pereča. Tičejo se ne le španske notranje politike, pač pa tudi stališča do tnedilarodnih dogodkov, s katerimi se je Španija kajpak morala ves ta čas baviti.
Franco je poudaril zasluge avtoritarnega režime, katere ie uvedel on sam in ga sam tudi vodi. Pri obnovitvenem delu sta sodelovali vojska in falanga. Rekel je, da je treba smatrati za zaključeno liberalno dobo, ki je vtisnila svoj pečat zadnjim desetletjem španske monarhije. Prav tako je treba smatrati, da 60 za zmerom zatrti poskusi, da bi se mogla Španija pokomunistiti. Proti komunizmu je Španija vodila vso 6vojo obnovitveno borbo, danes pa se komunizem skuša uveljaviti s svojimi boji, ki jih je prenesel na mednarodno terišče.
To so bile poglavitne točke, ki jih je Franco v svojem govoru povedal. Toda poudarek, da se bo španska politika nadaljevala v dosedanji smeri, dobiva svoj poseben pomen, v zvezi s katerim je treba upoštevati nedavne dogodke, ki jih je taka politika posebej označila in navaja človeka k posebnemu razmišljanju o točki, ki se je Franco ni dotaknil, a je nanjo vendar hotel posredno odgovoriti. Tu mislimo na vprašanje monarhije, ki ga je čutiti v vsem značaju Francovega režima.
Vest agencije »United Press«, ki je bila objavljena 24. junija, govori o tem, da je pretendent na španski prestol don Juan (tretji sin pokojnega Alfonza XIII., kajti prvorojenec don Carlos je že umrl, drugi sin don Jaime pa se je zaradi bolezni hemofilije odpovedal pravicam do prestola) poslal generalu Francu pismo, v katerem mu je povedal, da ne bi sprejel prestola pod njegovo vlado.
Ameriška agencija pristavlja, da so španski monarhisti razcepljeni na dve skupini, katerih del bi bil za takojšnjo obnovo monarhije pod vodstvom kralja Juana, druga skupina pa pravi, da bi morala poprej španska vlada pod generalom Francom odstopiti, nato pa bi bilo treba izvesti glasovanje, v katerem naj bi se ljudstvo izrazilo za monarhično ali republikansko obliko vladavine.
»New York Times« je objavil nekatere nove podrobnosti, po katerih bi bil med- generalom Francom in španskim prestolonaslednikom sklenjen načelen sporazum. Na sestanku španske zbornice je baje 29 poslancev predložilo Francu spomenico, v kateri so ga prosili, naj stopi v stike z donom Juanom. Franco se je po posredovanju cerkvenih dostojanstvenikov vzlic nasprotovanju levega krila španske falange odločil, da se bo s prestolonaslednikom sestal. Te novice je po zatrdilu lista objavil prestolonaslednikov tajnik Ramon Padilla, ki je baje tudi izrečno izjavil, da je treba računati s skorajšnjim povratkom dona Juana v Španijo in z njegovim prevzemom kraljevske oblasti.
Nekaj tednov po objavi teli senzacio
stičnega sveta odstranjeni nekateri ljudje, med njimi sledeči; Alfonso Garcia Val-decasas. bivši predsednik zavoda za politične vede, Aurelio Joaquinet Estremo, podžupan v Barceloni, Manuel Halcon, kancler španskgea sveta, Pedro Ganero Del Castillo, biv. minister stranke, in Jose Manuel Fanjul, sin generala, ki je 1. 1936 vodil vojaško vstajo v Madridu. Diplomatski dopisnik »Daily Telcgrapha« je izrazil mnenje, da je treba te nenadne odstranitve pripisovati tisti spomenici, katero so Francu izročili člani sveta in zahtevali v njej, da se monarhija takoj obnovi. Baje so to spomenico podpirali tudi visoki častniki z vseh treh vrst orožja.
Potrdilo za takšno razloga pa je dal neposredno Franco sam, ki je v svojem govoru 14. julija, to je dan po izključitvi
čen, kajti monarhija je vtisnila svoj pečat najslavnejšim obdobjem španske zgodovine. Toda ta možnost, ki odgovarja razpoloženju večine španskega naroda in je ena glavnih vsebin našega gibanja, ne sme služiti za plašč, pod katerim bi se skrivale razne nečedne nakane. To je razlog, zakaj smo vrgli -s krova ladje vse tiste, ki so se izneverili svoji prisegi in so poskušali zasejati nezaupanje do krmarja.«
Kdo je iznašel torpedo
Iznajditelj modernega torpeda, ki lina ▼ sedanji pomorski vojni tolikšno vlogo, je hll avstrijski mornariški poročnik Lupiš von II a m m er, Prve poskuse je, delal že leta 1NG0. Stirl leta pozneje je sestavil prvi »torpedo« ribje oblike, ki je po gradnji In obliki močno podoben današnjemu torpedu. Zamisel podvodnega torpeda pa je že mnogo starejša. Nekako pred petimi stoletji že je italijanski inženir Giovannl Fontana v svojem »ilustriranem tehničnem mesečniku«, ki je Izhajal 1. 1420., objavil načrte neke avtomatske torpedovke, kakor Jo je sam zamislil. Slo je za posebno grajen čoln. ki bi lahko plul pod vodno gladino ter bi ga poganjal čudno zapleten sestav samih raket. Spredaj je čoln Imel poseben kljun v obliki žage. Fontanlna »torpedovka« Je bila vrb tega po #	-	#	načrtu zamišljena tako. da bi se sama usme-
navedenih članov falange, omenjal vpra- . rila proti sovražni ladji, se vanjo zadrla Sanje obnovitve monarhije in dejal; »Na- ‘er po udarcu nrižeala stenj, kiI 1,1 potem _	\ i . .	j , . vnel smodnik, s katerim je bil ves čoln na-
ša doktrina ne izključuje možnosti, da bi trpan. Prvič so torpedo rabili leta 1877. v naš režim nekega dne postal monarhisti- | rusko-turški vojni.
Zemeljski plin v Sedmograski
Iz treh mogočnih tulov, ki jih človeška tehnika še dolgo ne bo mogla krotiti, bruha nevidni plin v zrak dnevno okrog milijon kubičnih metrov
11. julija 1933, torej pred 10 loti, je na
prostem polju na Sedmograškem izbruhnil velikanski zemeljski plin. Plin s preko 109 atmosferami pritiska je napravil žrelo v premeru 10 metrov, iz katerega je kakor iz vulkana bruhala zemlja ln kamenje. Teden kasneje je iskra izvrženega kamna zažgala plin in od tega časa je gorel 7 let noč in dan.
Ob žrelu
Tako so postali pozorni na velikansko sklade, ki so ležali pod zemljo. Sele 1. 1908. so zboljšali pridobivanje zemeljskega plina, ki so ga zduj dobili 72 milijard kubičnih motrov. Danes vemo, da evropski zemeljski plin prekosi ameriškega, saj zaloge zemelj-^ J skega plina v Romuniji znašajo najmanj 000 miljard kubičnih motrov; gotovo nepredstavljiva množina, ki hi zadoščala za stoletja.
Nazaj k našemu virul Leta 1940. so ga pogasili; toda plini so se razvijali še vedno z nezmanjšano silo. fio od daleč slišimo tudi danes sikajoče šumenji v zraku take jakosti, da se ne moremo v tej okolici sporazumevati. če še tako vpijemo.
škem upornhljanju daleč starejše) zemeljsko oljo, katerega posedujo prav Romunija važne zaloge.
Veliko kop je še nestrjenih, so pa bistvene evropske gospodarske rezerve. Druge — zunanje vidimo samo neškodljive preiskovalne glave, nekaj cevi, merilne priprave in regulatorje, skozi katere dovajajo plin v cevni razdelilni sistem — niso bile pred leti niknkšni gospodarski činitelji. — Vrtanjo za zemeljskim plinom je zaradi hudega pritiska nevarnejše in težavnejšo kakor za zemeljskm oljem. Če se je pa vrtanje posrečilo, lahko opravnik ravna z več svedri — to no stane tako rekoč nič
Pošiljke iz Italije
v Lj ubij ansko pokra ji no Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
Marthesi Lombarda,, a.
MILANO, Via Arnaldo da Brescia 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih poslajah — tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani;
RAIKOTURK.Vilharjeva 33
več. Plin snm oskrbuje (drugače kakor zemeljsko olje) svoj prenos in ima grelno vrednost okoli 800 kalorij, torej več kakor naš iz premoga dobljeni industrijski plin.
Mnogovrstna uporaba
In ta romunski zemeljski plin je tako rekoč svetovna tvarina:	d& se poljubno
spremeniti v parno silo, v električni jakostni tok, v toploto zn industrijo in gospodinjstvo, v luč ali v povračilo mnogotere rabe. ln to po konkurenčno najnižjih cenah.
Bistveni dol uporabe zemeljskega plina je prihranitev na zemeljskem olju, katerega uporabljajo sedaj za važnejše stvari, kakor je kurjava; nadalje se prfhrani zelo važna surovina: les. Prestolnica Romunije je ta čas delno oskrbljena z zemeljski]« plinom Njega uporaba se računa letno milijardo kubičnih metrov. In samo po sebi je umevno, da so vsa pomembna mosta i«’ okraji Sedmograške — kakor Mediašch# Schiissburg, Hermannstadt, Kronstadt itd, navezani na »mrežo naravnega plina«.
ft. S. VAN Dl NE:
KRIMINALNI ROMAN
Kope pod zemljo
Leta 1933. so preiskovali ozemlje z novo plinsko preiskovulno iglo, toda plini so so razvijali 700 metrov od izvrtane luknje daleč skozi produšno zemljo. Od tega časa so pomika žrelo vedno bolj proti prvotnemu vrtalnemu mestu. Že'mlja so meša s podtalno vodo v resnično čokoladno kašo, ki so v sklopu krožeč vsevprek mešata v velikanskem kotlu. Iz troh mogočnih tulov, ki jih človeška tehnika še dolgo ne bo mogla krotiti, bruha nevidni plin v zrak, dnovno okoli 1 milijona kubičnih metrov. Medtem se je posrečilo del tega plina napeljati prvotne cevi in tako jakost izbruha omiliti.
Zemeljski plin se nahaja v sedmogra-škem prostoru skoraj povsod. Počiva v podzemeljskih kopah, to so po drugih težkih gmotah neprodušno zaprti sloji, v katerih trobne velikanske gmote prastarih bitij na
nalnih novic je kratko in trezno poročilo | nekdanjem morskem dnu, iz katerih se raz-iz Madrida javilo, da so bili iz falangi-,*vija metanski plin kakor drugod (v člove-
2.
Rana pastirica je zrla na planinsko rože, ki so bile tu in tam še z neraztr-ganiml pajčevinastimi mrežami povezane z umitimi travami; ves gozdni pašnik Je v jutranji zarji migljal In se bleščal kot velikanska zelena ponjava, z rosnimi biseri posuta.
Tedaj Ji je šinilo v glavo;
!i Skrivnosti z nevidnega bojišča
»Rosa je še
Vohunski spomini i» prve svetovne vojne
Razlagal sem, kako se mi Je posrečilo vtihotapiti so v sovjetski raj ter v njem dobiti pribežališča.
Seveda, doma sem imel dosti sitnosti in sem prestal strahotno preganjanje, cela! To‘jutro ni še nihče Policij« mi je bila noč in dan za pe
bodil tod! Tja na Gradišče pojdem po- v, -_________________________________________,
gledat, če je nocoj zrastlo kaj gobi In ( Japonska idealnemu človeku sploh
čo so. bodo mojol	J	mo« Zlvehl
Kajpada, seveda, imel sem neko prigodo z bombami... Nič posebnega, samo dve bombi, ki sem ju vrgel v Kiotu na politični sprevod, ko je Sel po glavni cesti...
Možakar z ogromnimi črnimi brkami je poslušal kar se da pazljivo. Vedel sem, da je »službeno« dolžan verjeti vse, kar mu tvezem, zakaj, ko sem naredil, da so me morali jpbrati na cesti, sem imel pri sebi nekaj precej zgovornih listin, za katere sem vedel, da jih Je , i boljševiška policija ta čas, kar sem ležal v bolnišnici, že desetkrat pregledala. V oguljeni listnici sem imel celo rdečo izkaznico z vsemi potrebnimi srpi in kladivi. Izkaznico mi je izdala zloglasna komunistična skrivna organizacija »Svoboda in moč«, ki jo svoje čaše dajala japonski policiji dosti opravila.
Med temi listinami tudi nista manjkali dve potrdili o podpori, ki »ta mi .jo bila dala krajevna sovjeta v Niznje Udinsku in Krasnojarsku. To so bile zadeve iz prvih časov, ko sem živel v Sovjetski Rusiji kot politični pregnanec ...
Kje bi bil kdo mogel trditi, da vse te listine niso pristne in prave, ko je Rusija tako velika država, njena uprava pa tako zmedena in zapletena!.
Pripovedoval sem te štorije kar naprej. Nenadno me je pa policist s črnimi brkami ustavil, rekoč:
»Čakajte no, mladi mož, povejte mi malo, ali se kaj razumete na elektriko. Hočem reči na radio»<
Olajšano sem zavzdihnil ter mu v od |( govor pokimal. VzkMknil sem:
»Kako se ne bi! Saj sem študiral na vseučilišču v Jokohami in sem se prikopal že skoraj do inženirja. Bil bi *daj
. d tami.
i
V kapitalistični državi, kakor je
ni
4.
Mlada kravarlčka se je pognala čez rosni travnik, ki Je padal proti gozdnemu mlaju ln v travo shojeni stezici. Plahutajoče hodno krilce je stresalo z visečih trav In planinskih rož nočno roso; spodnji rob hodničnega krila se Je rose <’ napil ter se trdo zaokrožil kot v prožen zvonec. Izpod zvončastega krila pa sta drobili rdeči nožiči po travni stezici proti pravljičnemu Gradišču, ki je skrivnostno ležalo vrhu hriba nad globokim klancem.
BERITE »SLOVENSKI DOM«!
že več kakor navaden inženir, če me i kapitalizem ne bi docela uničil...«
Pri teh besedah »eni malo pomolčal, da bi vjdel, kakšen učinek so imele na zalezovalca, potem sem ga premeteno in pomenljivo pogledal ter dejal:
»Imam misli in načrte... Važne načrte, vam pravim! Teli mi nihče ni mogel vzeti 1 Spravljeni so tukaj.«
Pri tem sem se potrkal po čelu. da bi dal svojim besedam če močnejšega poudarka. Nato sem nadaljeval:
»Toda nekega dne, ne vem Se kdaj, a nekega dne gotovo, tedaj pa bom udaril z njimi na dan...«
Policist me je kar požiral z očmi in ni obrnil pogleda od mene. Jaz pa sem mislil na svojo debelo in zmečkano listnico, v kateri sem med različnimi političnimi papirji imel tudi droban zvezek, na gosto popisan s podatki ter poln risb, nanašajočih se na radijske naprave. V teh zapiskih je bilo govora tudi o posebnem izumu, ki je bil moje delo in ki sem ga krstil z imenom »Haken«. Moji načrti so govorili, da bi s pomočjo tega izuma bilo moči prevrniti radijsko oddajno in sprejemno tehniko na glavo, zakaj po njem bi se dalo zagotoviti tajnost oddaj tako, da bi mogla biti v radijski zvezi med sabo samo oddajalec in naslovnik, pa prav nihče drugi.
Policistu eo šla ušesa kar pokoncu, ko je poslušal 'moja namigavanja. Potem je naglo vstal, mi podal roko in dejal:
»No prav, zdaj se dobro imejte. Jutri pa boste že lahko šli od tod. Brž ko boste zunaj, pojdite takoj na Petrovsko iriico in se oglasite na številki 52. To je prav na oglu trga Sverdlov. Pozvonile in vprašajte po meni. Moje ime je Ba-rin, Stefan Barin. dobro si zapomnite! Čakal vas bom dopoldne takole okoli 11. ure.
Naslednji dan je ura ravno bila 11, ko sem pozvonil na dogovorjenih vratih v Petrovski ulici. Povprašal sem po Stefanu Barinu in sem takoj videl, da so bili žq obveščeni, da bo to uro prišel k
RIlss,« je nadaljeval Vanče, »vendar ml ni lillo znano, kakšen naj bi 1)11 njegov končni namen ln koga skuša v stvar zaplesti. Sumil sem, da 1)1 hll to Salvctcr, čeprav bi bili prav tako lahko tudi Searlctt, Hani ali pa gospa Rllssova. Takoj sem spoznal, da je nujno potrebno .ugotoviti, kdo nnj bi postal žrtev zaroto. Slednjič sem sl to razložil, ker položaj pač ni bil težaven. Nisem mogel povedati RIlsSu, da ga Imam na siimn. Vse prej sem ga želel prepričati, da sumim nekoga drugega.	Izogibal	pa sem se	zanjke,	ki
nam jo Je bil	nastavil.	Hotel sem	doseči,	da
bi bil nilss prisiljen pripraviti nove dokaze proti svoji žrtvi, zakaj na ta način lil nam bil doprinesel dokaze proti sebi samemu. Zdaj vidite, zakaj sem vas prosil, da počakate In potrpite.«
»Pa zakaj	je bilo	dr. RIlssu	toliko	na
tem, da lil ga	zaprli?«	je vprašal	Markbam.
»To je vendar precej nevarna Igra.«
»Zdi se ml, da no preveč. Verjetno Jo mislil, da nas bo on ali pa njegov odvetnik, šo preden lil bila sestavljena obtožnica, prepričal, da jo nedolžen In da je Salvctcr tisti, ki Je umoril Kylcja. če lil potem prišlo do sodne razprave, lil bil on prav gotovo prepričan, da je nedolžen ln da Je Snlvcter tisti, ki Je umoril Kylcja. Cc bi potem prišlo do sodne razprave, bi bil on prav gotovo prepričan, da bo oproščen. Prav dosti res ul tvegal. Pomislite samo, kako premeteno je | igrali če bi ga zaprli, hi se čutil povsem 31 'i upravičenega javno označiti Salvetra kot ,	f morilcu ln kot človeka, ki jo vso to strahotno
njemu tak in tak človek. Takoj SO me »stvar skoval. Zato sem toliko nasprotoval, da Odvedli k njemu.	v bi ga zgrabili ln zaprli. Vprav to Je namreč
Že na prvi pogled sem videl, da J hotel, da bi gu zaprli. Dokler je mislil, da mora to biti mogočen in pomemben člo- J nanj ne leti sum, pač ni Imel nobenega raz vek. Če ne bi bil O tem sklepal po dru- \ loga, da hi sc hranil na ta način, da lil Sul-
»Toda. gospod Vanee,« ga je ustavil Ile-alh, »vi ste vendar rekli...«
»Rekel nisem niti ene besede, po kateri lil kdo mogel upravičeno sklepati, da smatram dr, Iillssa za nedolžnega. Niti enkrat nisem rekel, da Je on morda čisto nedolžen. Le pomislite malo nazaj .. . Spomnili so boste, da sem enkrat samkrat dejal, da so po mojem mnenju dokazllna znamenja ne ujemajo;.! In da vsa stvar ni takšna, kakor se na videz zdi. Spoznal sem, da one krvave stopinje niso bile nič drugega kakor past, ki Jo Je 1)11 nastavil IIllss, da 1)1 sc ml vjcll vanjo. Hotel nas Je samo preslepiti. In potem sein sc še zavedal, kakor so je zavedal tudi Markbam, da Bllssa ne bi mogli obsoditi zločina, če lil ga bil! zaprli zaradi tistih tako očitnih sledov.«
Markbam Je ves zamišljen pritrdil. ' »Da, tako jo, gospod narednik. Gospod Vanee Ima prav. Res sc ne spominjam, da lil lili kdaj dejal eno samo besedo, ki ne 1)1 lilla v skladu z njegovim prepričanjem, da Jo zločin zagrešil dr. IIllss.«
»Čeprav pa sem vedel, da je morilec
gem, bi bil moral po obsežnem in razkošnem uradu, v katerem me je sprejel.
Pozdravil me je kot starega prijatelja in mi takoj ponudil sedež za mizo, nasproti sebi. Pritisnil je na zvonec in brž se je prikazala visoka gospodična, zelo plavili las, tako lepa in tako prepričljivega nastopa, da se mi jo zdelo, da mora biti filmska zvezda.
Štefan Barin je ni nič pogledal, temveč je samo na kratko velel:
»Prinesite podatke o Jamadi Mura-saki ju!«
Gospodična se je brez besedi obrnila in odšla. Minulo zatem je pred Barinom na mizi že ležal debel sveženj spisov.
Barin je zelo hladnokrvno odvezal vrvico, s katero je bil Odprl je ovoj ter iz njega potegnil nekaj papirjev, med katerimi sem takoj
vetra dolžil zločina. Da bi pa očrnil Salve-tra, sl je moral Izmišljati vedno nova sumljiva znamenja ln nastavljati vedno nove zanjke. Pri dokazovanju njegove krivde sem vprav na to računal.«
»linlčen sem!« je vzkliknil Hcath. Pepel njegove cigare so mu jo stresel na jopič, a on tega ni opazil.
»Saj Beni vas vendar na marsikaj opozoril, gospod narednik...« Vanee je za trenutek umolknil, nato pa nadaljeval: »Prepričan sem, da Jo BHss vedel, da Kylc no lil dal nobenega denarja več. Storiti pa 1)1 hll pripravljen kar koli, samo da bi mogel nadaljevati s svojimi raziskovan ji. Poleg tega Je bil tudi silno ljubosumen ria Salve-vno oavezai \t Vedel Je, da ga lina njegova žena zelo zvezek ovit..',
rada.«
»Zakaj pa potem ni Salvetra r*i® kar Markham.-
I\«J	lil	v.	v»	IVU	IL	I	1III1	bclu	Id	KUJ	*	*
spoznal listine, ki so pred tremi dnevi ^ ubil?« sc je oglasil 3 še bile v moji listnici. Zgodilo se je ti- < ,E vc5> . ar ,e ,
. I .- 1,n «• er\i«i tv M .. !________1	i	1	  Pn	1	l	_	1
slo, kar sem pričakoval, da se bo. Policija me je skrbno preiskala, še preden so me dali v bolnišnico, in mi pobrala z listnice vse papirje, ki sem jih bil nalašč nastavil.
Policist se je zdaj sklonil nad pisalni k ter molče ogledoval različne papirje. Čakal sem, ksdaj bo s tem poslom nehal in sem ogledoval pisarno.
Nenadno pa sem za hrbtom zaslišal čuden šum, kakor da bi se bila zaprla samogibna ključavnica. Na debeli preprogi, ki je za mojim hrbtom držala od mize do stene, sem začutil prilajene korake. Mislil sem ei:
»Najbrž bo tista tajnica v podobi filmske zvezde.«
Nisem pa -še bil z mislijo pri kraju, ko’ je Barin na lepem vzdignil glavo, me bistro pogledal ter se porogljivo zakro-holat.
Skoraj v istem trenutku sem začutil, da me je nekdo robato pograbil za rame, na obraz pa eo mi pritisnili nekaj temnega in dušečega,	(Dalje.)
Igral glavno vlogo. Dr. RIlss Je liotci, da bi Mcryt-Anicn podedovala Kylcjcvo premoženje, ki ga ni bilo innlo. Drugi njegov namen je hll, Iznebiti sc Snl-vetra lil ga odstraniti od Mcryt-Amcnlnega Rrca. Nobenega razloga ni Imel, da hi ga umoril. Njegov načrt Je bil, uničiti ga ne samo na ta način, da 1)1 ga prikazal kot Ky-lcjevcga morilcu, pač pu tudi s tem, da pokaže, kako Je ta človek skušal zvaliti krivdo na drugega.« Vančo sl ,1e počasi prižgal novo smotko. »RIlss je z enim samim udarcem ubil kar tri mube. V očcli Meryt-Amcn Je postal mučenik. Iznebil se je Salvetra ln preskrbel vojl ženi premoženje, s katerim bi potem on sam luhko nadaljeval z Izkopavanji. Ma-zločlncev ije, ki bi za svoja dejanja Imeli tako telitnc nagibe... Najbolj žalostno pa jo, da je bila gospa Rllssova prisiljena sumiti Salvetra. Neizmerno Je trpela- Se Sc spomnile, kako je rekla, da bi z.elo rada zvedela resnico, kdo je umoril Ky!ejn? Bila pn je v večnem strahu, da ne bi bil to morda Salveter...«
(Dalie.)
f m < d sv 4 on ilo