INPLAN qn- bar SREČNO! 1 TRGOVINA www.inplan.siwww.podpeka.si Aktualno Ptuj • Milan Klemenc odstopil od kandidature O Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta Lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...)' so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si ________________^¿L_________ D IQ. i LU S oc v Štajerski Ptuj, petek, 22. decembra 2023 Letnik LXXVI • št. 99 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Absurdi (šolske) zakonodaje Učitelj ne sme pregledati torbe učenca Učitelji v osnovnih šolah načeloma nimajo pravicetda - bi lahko pogledali garderobne- omarice Aktualno Podravje • V Halozah in Ormožu nedavno za avtobus ilegalcev O Stran 3 Podjetništvo Čisto mesto • Vlomilci v zbirne centre jim povzročajo sive lase O Stran 5 V središču Slovenija • EU poslanci: plača 10.000, za asistente še 28.000 evrov mesečno O Stran 7 Politika Podravje • Kmetijstvo ne potrebuje strokovnjaka, temveč vojaka O Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje • S poticami do 1.300 evrov za otroke iz socialno ogroženih družin O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Zelena V središču • EU poslanci: ym Plača 10.000, zŠ asistente še 2|p0! evrov mesečni NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Štajerski TEDNIK 3 kradic)PTUJ f 2 Štajerski Aktualno petek • 22. decembra 2023 Ptuj, Podravje • Ponovljen razpis za direktorski stolček LEA Milan Klemenc odstopil od kandidature za direktorja LEA Zaradi številnih dvomov, da postopek izbire direktorja agencije LEA Spodnje Podravje ni bil izveden transparentno in v skladu z zakoni, bo razpis za prosto delovno mesto direktorja ponovljen. Edini kandidat, kije ustrezal vsem pogojem in priložil vsa dokazila, Milan Klemenc, je namreč podal odstopno izjavo in umaknil soglasje h kandidaturi. Pravi namreč, da gre za njegovo osebno diskreditacijo in da za tem stojijo tisti, ki Ptuj obvladujejo 20 let ali več. V ponedeljek bi moral mestni svet odločati o podpori k imenovanju Klemenca za direktorja Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje. Ob začetku seje pa je županja Nuška Gajšek zaradi odločitve Klemenca, da kandidaturo umakne, predlagala umik te točke. Mestni svet o tem tokrat sploh ni razpravljal, je pa bilo pestro pred tem, za zaprtimi vrati na dveh sejah Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju Komisije), ki jo vodi Boštjan Šeruga. Slednja je prejšnji teden sicer z dvema glasovoma za in s tremi vzdržanimi odločila, da vendarle predloži mestnemu svetu predlog za imenovanje v obravnavo. Je pa komisija vendarle opozorila svetnike na morebitne nepravilnosti pri izvedbi postopka. Objava razpisa na spletni strani zavoda se je namreč razlikovala od tiste, objavljene na Zavodu za zaposlovanje RS. Razpisnim pogojem za zasedbo delovnega mesta sta bila v objavljenem razpisu namreč dodana dodatna pogoja o predložitvi potrdila o državljanstvu in znanju slovenskega jezika, nekateri člani komisije pa so podvomili tudi o izpolnjevanju pogoja vodstvenih izkušenj izbranega kandidata. Županja: »Če je to razrešitev dvomov, podpiram ponovitev razpisa« Po odstopni izjavi Klemenca je županja Nuška Gajšek dejala, daje objava novega razpisa in nato izbira najprimernejšega kandidata v rokah sveta zavoda. Namigovanja, da obstaja dvom v transparentnost postopka, pa je komentirala: »Razpis je bil identičen, kot je bil npr. v Domu upokojencev Ptuj, tako da težko govorimo o tem, daje bil prilagojen. Vedno pa se lahko pojavijo dvomi, in če je to razrešitev dvomov, absolutno podpiram ponovitev razpisa.« Klemene: »Kdo se boji Milana Klemenca?« Klemene pravi, da se je za kandidaturo odločil predvsem zaradi dobrega sodelovanja z zaposlenimi in na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil kot predsednik sveta zavoda: »Zaradi pietete in spoštovanja do bivšega direktorja smo se v svetu zavoda z namenom zaščite dobrega imena bivšega direktorja in zavoda odločili, da je treba celotno stanje v zavodu najprej podrobno proučiti in nato sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili transparentno in zakonito delovanje zavoda v prihodnje. Prav dejstvo, da bo svet zavoda podrobno proučil delovanje zavoda, je bilo razlog, da so se akterji nekaterih političnih grupacij postavili na okope, saj je več kot očitno naša odločitev v njih sprožila samoohranitveni alarm. Dejstvo je, da so nekatere politične skupine na Ptuju in njihovi pravni nasledniki v zadnjem mesecu čez moje ime izrekli veliko težkih stvari, a sem kljub temu sprejel odločitev, da je treba iti naprej in ne nazaj.« Razpis za prosto delovno mesto direktorja LEA Spodnje Podravje bodo ponovili. Tudi sam naj bi bil presenečen, da drugih sedem prijavljenih kandidatov ni dovolj podrobno prebralo razpisnih pogojev in oddalo vse potrebno za prijavo na prosto delovno mesto. »Ker so pred dnevi ugotovili, da je prišlo pri objavi razpisa zaradi birokratskih nejasnosti in nefleksibilnosti na straneh Zavoda za zaposlovanje do minimalnih odstopanj v objavi javnega razpisa, so se na sam razpis za imenovanje direktorja vsuli številni očitki in hude obtožbe. Ker tudi sam vedno glasno zagovarjam transparen- tnost in spoštovanje zakonodaj e, sem svetu zavoda podal izjavo, v kateri umikam soglasje in odstopam od kandidature k imenovanju za direktorja LEA SP. Upam in želim si samo, da bodo tisti, ki so zagnali to gonjo proti meni, ta merila spoštovali in upoštevali tudi pri drugih javnih zavodih in podjetjih, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ptuj.« Strinja se, da razpis in postopke izbire ponovijo, prepričan pa je, da gre za osebno diskreditaci-jo, ki jo izvajajo tisti, »ki 20-30 let obvladujejo vse pore življenja in ne izbirajo sredstev, pri čemer pa želijo javnosti prikriti nepravilnosti, ki so jih izvajali sami in člani njihovih političnih grupacij v večletnih praksah izčrpavanja zavodov.« Namen gonje proti njemu osebno naj bi bil ohranjanje ustaljenih praks. Sprašuje se celo: »Kdo se boji Milana Klemenca?« Mnenje Komisije ni odločilno za obravnavo Klemene je sicer od kandidature odstopil sam, a še pred tem so nekateri člani Komisije želeli doseči, da se ta točka sploh ne uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta. Bi pa, če bi pri tem vztrajali, očitno prekoračili svoja pooblastila, saj je ministrstvo za javno upravo pojasnilo, da Komisija lahko preveri gradivo le s formalnega vidika: »Mnenja smo, da je v konkretnem primeru Komisija presegla svoja pooblastila, ker je ustavila postopek imenovanja direktorja.« Prav zato so predlagali, da gradivo sveta zavoda uvrstijo na dnevni red seje mestnega sveta. Tudi po razlagi Združenja mestnih občin Slovenije mnenje Komisije ni tisto, od katerega bi bila odvisna obravnava posamezne zadeve na seji mestnega sveta. Zaradi odstopa edinega kandidata, ki je izpolnjeval vse pogoje, bo razpis ponovljen. Dzenana Kmetec Foto: CG Slovenija • Januarja napovedani stavki zdravnikov in sodnikov »Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo« Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je za 9. januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, za 15. januar pa začetek splošne stavke zdravnikov iz zobozdravnikov. Prav tako so protestne aktivnosti napovedali sodniki. Minister za javno upravo Franc Props je ob napovedi zdravniške stavke poudaril, da pogajanja ves čas tečejo, je pa vladna stran je predlagala preložitev datuma uresničevanja stavkovnega sporazuma. „Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo," pa je ob opominjanju na slabe razmere v zdravstvu opozoril predsednik sindikata Damjan Polh. Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu izpostavili še zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah. Prav tako opozarjajo na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja prejšnji teden sprejet zdravstveni interventni zakon. Cenjene Ptujčankein Ptujčani! Želimo vam prijetne praznike ter srečno, zdravoin uspešno leto 2024! l/V/V Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Uvedba novega delovnega mesta s 5.890 evri plače Sklep o začetku splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo 9. januarja potekala od 7. do 21. ure, je sprejel glavni odbor sindikata. V sklepu je predviden tudi drugi del stavke, ki se bo začel 15. januarja in bo trajal do sprejema sklepa o prenehanju stavke ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Na vprašanje, kaj je tisto, kar lahko vlada ponudi s takojšnjim učinkom, je Polh odgovoril, da so v sindikatu pripravili dva aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki med drugim določata karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij. V predlogu Fides tako med drugim predlaga uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik oz. zobozdravnik specialist, katerega plača bi lahko dosegla tudi 66. plačni razred, torej skoraj 5.890 evrov bruto. Po ocenah Fidesa bi bilo v primeru uveljavitve tega aneksa 40 % zdravnikov uvrščenih med specialiste, 20 % bi zasedlo delovno mesto višjih zdravnikov specialistov, 40 % pa bi bilo starejših zdravnikov specialistov. Kolektivna tožba sodnikov že dobljena Začetek stavkovnih aktivnosti v primeru neizpolnitve ustavne odločbe do 4. januarja pa je napovedalo tudi slovensko sodniško društvo. Po mnenju predsednice tega društva Vesne Bergant Rakočevič je namreč ponedeljkova ponudba pravosodnega ministrstva, da z interventnim zakonom sodnikom zagotovijo dodatnih 1.000 evrov bruto plače na mesec, le „taktika sprožanja podpore splošne javnosti proti sodstvu, ki se je v preteklosti že izkazala za učinkovit način ne-reševanja problema". V sodniškem društvu še razpravljajo o tem, ali naj zoper državo vlagajo kolektivne ali individualne tožbe. Po oceni pravosodne ministrice je sicer pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče odločilo, da gre pri sodniških plačah za neustavno situacijo. Zato praktično ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi, ki bo nato morala poravnati obveznosti še za pet let nazaj, skupaj z obrestmi. Sta, Ur petek • 22. decembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Dobavitelj sončno energijo kupuje po petkrat nižji ceni, kot jo prodaja Zelena energetska lopovščina Številne občine so v proračune za leto 2024 umestile postavitev sončnih elektrarn najavne zgradbe, saj se nadejajo tudi do 85 % sofinanciranja. Z vidika proizvodnje električne energije so tovrstne investicije dobrodošle in potrebne. Kaj pa z vidika prihrankov? »Mislim, daje treba povedati, kakšna lopovščina se tukaj dogaja,« pravi vedno neposreden Maksimiljan Tramsek, direktor Komunale Slovenska Bistrica. Slovenjebistriška komunala je letos vložila okrog pol milijona evrov v solarizacijo. »Zgradili smo dve večji sončni elektrarni, in sicer 260 KW na CERO Pragersko in 65 KW na čistilni napravi. Imamo sprejeto energetsko strategijo, kjer bi v naslednjih dveh letih inštalirali do 800 KW, sedaj to opuščamo. Zakaj? Pri snovanju projekta skupnostne rabe energije nismo bili uspešni, ker nismo znotraj ene transformatorske skupine, drugi razlog je odkupna cena presežkov.« Komunala, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalce občin Slovenska Bistrica, Makole, Oplotnica, del občine Rače-Fram ter Kidričevo, skrbi za čiščenje in odvajanje dela odplak ter izvaja javno službo odvoza in obdelave odpadkov, letno porabi 1.900 megavatov energije, posledično električno energijo kupujejo v skladu z zakonom o javnem naročanju. Na razpis Komunale se je odzval en dobavitelj. Tako letos električno energijo kupujejo po 193 evrov za megavatno uro, prihodnje leto bodo za enako količino energije odšteli še štiri evre več. Strošek električne energije so želeli znižati s sončnimi elektrarnami in s prodajo ali prerazporeditvijo viškov proizvedene energije, saj na eni sončni elektrarni porabijo 90 % proizvedene energije, na drugi O ^ (J! rrl > a* vsega 30 %. S prerazporeditvijo viškov energije na največja odje-mna mesta (vodarna, črpališče Ši-kole, čistilne naprave ...) niso bili uspešni. Foto: Pixabay Desetine milijonov za solarizacijo Slovenije Vlada je oktobra potrdila načrt porabe denarja iz podnebnega sklada. Predvideva, da bo država za sofinanciranje zelenega prehoda do konca leta 2026 namenila več kot 800 milijonov evrov. Od tega vsaj 200 milijonov evrov za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, prejemniki evropskih in državnih milijonov pa naj bi bili elektroenergetska podjetja, investitorji v proizvodne naprave (geotermalne in hidroelektrarne) ter javni sektor (sončne elektrarne). »Investitorji bodo imeli na voljo več možnosti in shem, kako izpeljati projekte. Lahko jih bodo izvajali kot individualno ali skupnostno samooskrbo ali kotjavno-zasebna partnerstva. Lahko tudi dogradijo hranilnik in s tem še povečajo nivo samooskrbe, sploh v zimskem času,« so pojasnili na ministrstvu, kjer tudi ne razumejo, zakaj bi bila namestitev sončnih panelov 'bogatenje državnih energetskih podjetij': »Ponudnikov vgradnje sončnih panelov je v Sloveniji več kot 100, skoraj vsa podjetja so zasebna, ne državna.« Na vprašanji, koliko denarja je predvidenega izključno za postavitev fotovoltaike na javnih zgradbah, kolikšen bo sofinancerski delež, z ministrstva niso odgovorili. Foto: Nino Verdnik Maksimiljan Tramšek, direktor Komunale Slovenska Bistrica, je brez dlake na jeziku povedal, kakšne igrice se dogajajo v sektorju električne oskrbe. Za nakup 135 evrov, za prodajo 35 evrov?! »Ob tem nam je dobavitelj, ki nam prodaja električno energijo po 193 evrov za megavatno uro, ponudil odkupno ceno v višini 35 evrov za isto količino. Toliko o tej zeleni okoljski zgodbi.« Enak dobavitelj je torej za odkupno ceno viškov ponudil petkrat nižjo ceno od cene, ki jo sam zaračunava. »Sedaj bodo občine namestile na vse telovadnice, šole in vrtce fotovoltaiko. Ja, super,« je cinično dejal direktor in pojasnil: »Pro- izvodnja gre po sinusni krivulji. Največja proizvodnja je od maja do septembra, in ko so največji viški, so šole zaprte, ogrevanja ni, porabe ni. Bogatijo pa energetska podjetja v 100 % državni lasti. To pa je katarza, s katero se srečaš, ko vse narediš.« Povsem nasprotno mnenje seveda delijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Prepri- čani so, da samooskrba v vsakem primeru, v vseh letnih časih, zmanjšuje potrebo po odjemu električne energije iz omrežja. »Zato ni dvoma, da ima od nje končni porabnik, torej v tem primeru šola ali vrtec, ekonomske koristi. Obenem gre za elektriko, ki je proizvedena brez emisij, s tem pomagamo planetu.« Mojca Vtič Podravje, Slovenija • Nezakoniti prehodi državne meje v velikem porastu V Halozah in Ormožu nedavno za avtobus ilegalcev Število nezakonitih prehodov državne meje se je v pokovidnem obdobju, še posebej v Pollclje o nedovoljenih vstopih po-1 . 1 . 11 .. v 1 .1 .1 . 1 v . 1. 1. . .. 1 .. 1 1.1. teka čez Dolenjsko. Skoraj 80 od- zadniem letu, skokovito povečalo. Skorajda ni kraia v državi, kjer policisti ne bi izsledili t uii—u \ -t-u stotkov vseh letošnjih nezakonitih tujcev, ki so v državo prišli na nezakonit način, torej mimo kontrole na zunanji evropski »rehodov meje so obravnavali po-oziroma schengenski meji. licisti Policijske uprave Novo mes- to. V primerjavi z lani jim je številka zrasla za 400 odstotkov. Lani do konca novembra so obravnavali 8.600 nezakonitih prehodov meje, letos 43.200. Štajersko območje tokrat ne izstopa, sodeč po podatkih Policije se je pritisk ilegalcev v Podravju nekoliko umiril. Letos so do konca novembra obravnavali okoli 700 nezakonitih prehodov, lani blizu 3.000. Do konca letošnjega novembra so slovenski policisti obravnavali 55.000 nedovoljenih vstopov v državo, lani v istem obdobju 30.000. Najpogosteje so kršitelji državljani Afganistana, Maroka in Pakistana. Tujci, ki jih Policija izsledi, načeloma vsi izrazijo namero za azil (letos 53.000 ljudi). A to samo pomeni, Skokovita rast ilegalnih prehodov Leto Število 2023* 55.000 2022 32.000 2021 10.000 2020 14.600 2019 16.000 2018 9.150 2017 1.930 2016 2015 Množične migracije: 360.000 2014 in prej Manj kot 1.000 na leto Vir: Policija 11 mesecev da jih Policija taksira do azilnega doma, kjer imajo prosto gibanje in gredo svojo pot naprej. „Trend porasta namer za prošnje za mednarodno zaščito je letos izrazito strm. Kaže na očiten porast problematike zlorab našega azilnega sistema. Zastavlja se tudi vprašanje, koliko je samovoljnih zapustitev azilnih domov," je že sredi leta v poslanskem vprašanju opozorila poslanka s podravskega konca Suzana Lep Šimenko. Dodala je, da s prevozi, nastanitvami in postopki (tudi tolmači) nastajajo stroški na breme proračuna. Zanimalo jo je, kakšni. Na Vladi so odgovorili, da so v prvi polovici leta stroški, vezani na prevoz tujcev v azilne domove in na druge lokacije, znašali nekaj manj kot 300.000 evrov. Na Dolenjskem 400-odstoten porast Glavnina tranzita z ilegalnimi mi-granti, tako kažejo uradni podatki Največ ilegalnih migrantov v Slovenijo prihaja iz azijskih držav: Afganistan, Pakistan, Indija, Bangladeš. Med njimi so tudi državljani Irana, Iraka, Turčije, Sirije ter nekaterih afriških držav. Pred tednom dni so se razkropili po Spodnjem Podravju V zadnjih dneh se je prisotnost tujcev tudi v podravskem okolju, sodeč po podatkih v policijskih poročilih, okrepila. Pred tednom dni so bili „raztepeni" povsod od Ptuja do Ormoža in Haloz. Takšna je bila statistika: v četrtek so policisti v Zgornjem Gruškovju obravnavali devet Sircev, v Pacinju pri Ptuju dva Sirca in dva Somalca, v Jastrebcih pri Ormožu pa skupino 13 Sircev. Dan kasneje, v petek, so v Halozah, na območju policijske postaje Podlehnik, izsledili pet Egipčanov in enega Sirca, na tovornem vozilu na mejnem prehodu Gruškovje so našli dva Afganistanca, na ormoškem območju pa še deset Sircev. V oči je zbodel predvsem podatek, da so tujce izsledili v Pacinju. Od kod in kako so zašli tja? Ne gre za tranzitno povezavo, značilno za ilegalne migracije. Najbolj značilni trasi v Sp.Podravju sta skozi Haloze in Ormož. Tujce, ki so se potikali v Pacinju, dva Sirca in dva Somalca, so opazili krajani ter o tem obvestili policijo. „Občani so nam sporočili, da se po naselju gibajo neznane osebe in da bi lahko bili tujci, ki so nedovoljeno vstopili na območje Slovenije," je povedala Anita Kova-čič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor. In dejansko je tudi bilo tako. Mojca Zemljarič Foto: MZ 4 Štajerski Politika petek • 22. decembra 2023 Markovci • Veliki in majhni žulji občanov in občine O protipoplavni angažiranosti vodstva občine Seje občinskega sveta v Markovcih so v tem mandatu, ko ima župan Milan Gabrovec podporo več kot polovice svetnikov, precej manj burne. Pri večini obravnavnih točk daljših razprav ni, prav tako ne dodatnih vprašanj ali pomislekov. Tako je bila videti tudi zadnja seja v letošnjem letu, ki seje zaključila v dobri uri. Svetniki so se najdlje zadržali pri pobudah ter vprašanjih. Davida Gabrovca je zanimalo, kako je s protipoplavnimi ukrepi v občini Markovci. V lokalnih medijih je namreč prebral, da je župan na tem področju naredil premalo. Prav tako ga je zaskrbela informacija, da naj bi se izvedba ukrepov sicer načrtovala, vendar ne na območju markovske občine. Z dopisi in sestanki bodo vztrajali še naprej Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so bili na več sestankih s predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor ter Direkcijo za vode. Prav tako so poslali več dopisov, v katerih so predlagali razne rešitve, kot so čiščenje struge, odstranjevanje prodnih nasipov, urejanje zaraščenih območij ... Nazadnje so tudi na kolegiju županov Sp. Podravja sprejeli sklep o nujnih ukrepih za protipoplavno zaščito ob Dravi. Je pa župan zatrdil še, da občina ne bo izključena iz protipoplavnih ukrepov. »Vsekakor smo dovolj vztrajni in 'tečni', da bomo tudi v prihodnje pozivali pristojne institucije, naj ukrepajo. Občina pa ni pristojna za reševanje teh problemov,« je dejal župan. Daniel Korošec pa je postavil vprašanje glede podražitve kolesarske steze v Borovcih in zakaj svetniki o tem niso nič vedeli oz. bili obveščeni. Po pojasnilih župana se je investicija dejansko podražila za okoli 300.000 evrov zaradi vsesplošnih podražitev in slabo pripravljenega projekta, zato je bilo veliko nepredvidenih del. Razveljavil prodajo gasilskega doma v Novi vasi Svetnik Daniel Vrtačnik je na tokratni seji postavil več vprašanj. Zanimalo ga je, zakaj Markovčani ne morejo brezplačno dostopati do portala Piso in zakaj ena izmed občank še vedno ni preseljena v mobilno hišo. Vprašal je tudi, kako daleč je prodaja gasilskega doma v Novi vasi ter izgradnja doma za starejše občane. Gabrovec je zbrane spomnil, da so pred leti Prostorski informacijski sistem občin (PISO) zamenjali z eTerro, ki je cenovno ugodnejša, preko nje pa lahko občani brezplačno dostopajo do želenih po- Foto: EK Svetnika Danicla Vrtačnika (prui z desne) je med druaim zanimalo, kako daleč je prodaja aasilskeaa doma v Notri uasi in zakaj mobilna Hiška še ni v uporabi. datkov. Glede selitve občanke v mobilno hiško je povedal, da se bo tja na lastno željo preselila po novem letu. Za gasilski dom v Novi vasi so javno zbirali ponudbe. Tamkajšnji sosedje, ki so sicer zainteresirani za nakup, se niso prijavili ne na prvi in ne na drugi razpis. Na slednjem so odkupno ceno znižali za 30 odstotkov, kar znese 8.120 evrov. Ponudnik iz Ljubljane je bil pripravljen plačati 9.000 evrov, objekt pa bi uporabljal za skladišče. Ker župan temu ni najbolj naklonjen, je svetnike pozval, da bi prodajo razveljavili in nato razmislili o najboljši rešitvi, s katero bodo zadovoljni tamkajšnji prebivalci. Devet svetnikov je bilo za, zato za zdaj stari gasilski dom ostaja v občinski lasti. Župan bi sicer najraje videl, da bi vse skupaj kupili sosedje, ki pa več kot 6.000 evrov za objekt niso pripravljeni plačati. Po nižji vrednosti, kot je projekt ocenjen, pa ga ne morejo prodati. Če s sosedi ne bodo dosegli dogovora, bo najverjetneje vse skupaj ostalo v lasti občine. Objekt, ki je dotrajan in neuporaben, bi porušili, na istem mestu pa uredili zelenico. Glede izgradnje doma starejših občanov je župan zatrdil, da projekt nikakor ni zamrl. Na to temo so se že dvakrat sestali s predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost, s katerimi iščejo druge rešitve za izvedbo naložbe. Estera Korošec Žetale • Na zadnji seji o šolskih prevozih in denarnih nagradah Za prevoz šolarjev 12 evrov za kilometer Še lani so v Žetalah za šolske prevoze odšteli 55.000 evrov, prihodnje leto je strošek ocenjen oz- naložba leta 2024 ureditev od- na kar 106.000 evrov! »Cena za šolske prevoze seje podvojila,« je izpostavil svetnik Janez Vo- Srma^oCnSatertPov;tnega ^dobrega3 pol dušek, župan Anton Butolen pa je odvrnil: »Edina rešitev za prihranek je, da krajšamo šolske milijona evrov. »Za cesto, ki je bila linije. Pri šolskih prevozih zagotavljamo nadstandard, čeprav tega ljudje ne priznajo.« zgrajena po neurju leta 1989, smo pripravili idejni projekt tako, da bi bila, kjer je to smiselno, narejena tudi kanalizacija in pločniki ali pa ne, odvisno od sredstev. Zato predlagam, da se prihodnje leto lotimo sanacije odseka od Pridne vasi do Jesenice, kjer pločnikov in kanalizacije ni predvidene, pa tudi v najslabšem stanju je.« Svetnik Franc Vogrinc pa je izpostavil bojazen ljudi, da bo saniran le srednji odsek, Šolske prevoze je občina dolžna zagotoviti, a po zakonu le za tiste učence, ki so več kot štiri kilometre oddaljeni od šole oz. od organiziranega prevoza, razen če gre za nevarno pot, je izpostavil Buto-len. Občina je letos s tremi razpisi iskala izvajalca šolskih prevozov. Za sklop 2 in 3, ki vključuje odseke, ki niso primerni za šolski avtobus, so izbrali domačina, podjetje Kro-do. Za sklop 1 (iz smeri Dobrine/ Sp. Ravno ter Nadole/Božičko do OŠ) so šele po tretjem razpisu prejeli (edino) ponudbo podjetja Arriva s ceno 54.437 evrov oz. 288 Vpsfl evrov na dan, kar pri 24 kilometrih dnevnih prog znese 12 evrov na kilometer. Skupno občina za šolske prevoze nameni slabih osem odstotkov povprečnine. Čeprav je država občinam za leto 2024 odmerila rekordno povprečnino, pa ta ne dohaja rasti cen, niti inflacije. »Še pred dvema letoma smo 950 metrov ceste uredili za 90.000 evrov, letos smo porabili za podobno razdaljo 188.000 evrov, pa cesta še ni končana. Dražijo se investicije, dražijo se prevozi,« je dejal župan. Poleg obveznih nalog, ki jih mora občina kriti, bo osrednji odhodek Božič 2024 & srečno novo leto. ¿•a 9 i smo 7s\ T ,F,S! StajerLESI Podietie za trgovino. nroizvodnio in storitve " ■ Šolski preuozi postaiaio use uečii strošek. Foto: Moica Vtič preostanek pa bo ostal v stanju, kot je. »Občani si v prvi vrsti želijo le cesto, kajti sedaj se zdi, da ko se konča občina Majšperk, prideš v drugi svet.« V letu 2024 bodo v Žetalah nadaljevali sanacijo cestne infrastrukture in plazov, prizadete v letošnjih neurjih, a dinamika investicij je odvisna od državne podpore. »Verjamem, da so sredstva, ki smo jih prejeli letos, le prva kapljica, sicer bo situacija ostala takšna, kot je,« je opozoril župan. Višje nagrade za študente Svetniki so na zadnji seji v letu 2023 soglasno potrdili še sklep o povišanju nagrad za diplomante, magistre, doktorje. »Doslej je nagrada znašala 100 evrov in ni bila spremenjena od leta 2014, sedaj je predlog, da se znesek poviša na 200 evrov,« je dejal župan ter napovedal še zvišanje nagrad ob rojstvu otroka. Moica Vtič GSM: 041/422 162 l\AI\l 47* AO O GRADBENO PODJETJE d.0.0. Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Tel./fax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA SPLOŠNA GRADBENA DELA SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO I FTO 9 D 94 KAMNOSEŠTVO KORPAR Obdelava naravnega kamna Plačilo na ad obrokov 7Vi a 040 240 491 b kamnosestvo@korpar.si ® www.korpar.si SREČNO, ZDRAVO IN i ispFšNn Nnvn i fto ?nsM petek • 22. decembra 2023 Podravje Štajerski 5 Kidričevo • O smetarski dejavnosti podjetja Čisto mesto Vlomilci v zbirne centre jim povzročajo sive lase Direktor Čistega mesta Ptuj Kristijan Lovrenčič je opozoril, da se pogosto srečujejo z vlomi v zbirne centre. Še posebej je za zmikavte vabljiv kidričevski, ki je tudi njihov največji na območju Spodnjega Podravja. „Vlome beležimo večkrat tedensko, tako v Kidričevem kot ostalih zbirnih centrih, ki jih upravljamo, med njimi je tudi videmski. Ugotavljamo, da so vlomilci tuji državljani iz Hrvaške, iščejo surovine, ki jih potem naprej prodajajo. Večinoma gre za železo in kovine, razstavljajo hladilnike ter elektronsko opremo, iščejo predmete, s katerimi lahko zaslužijo. Nam delajo škodo in otežujejo delo, ker potem podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo odsluženih elektro naprav, teh ne želijo prevzeti. Če je naprava, na primer hladilnik, pralni stroj, televizor ... cela, jo podjetja pri nas prevzamejo brezplačno, saj jih nato sami razgradijo in od tega živijo. Če je iz naprave pobran bistveni del, kompresor pri hladilniku, ta več zanje ni uporaben in ostane nam v breme. V tem primeru moramo za njegovo odstranitev plačati. Če bi bil cel, pa bi ga podjetja od nas odpeljala brezplačno. V Kidričevem je vlomov v zbirni center res precej. V zvezi s tem smo že bili tudi na obravnavah na sodišču. Zdaj smo dognali tehnološko rešitev s tihim alarmiranjem, za katero upamo, da bo učinkovita zaščita in bomo vlome preprečili," je med drugim povedal direktor Čistega mesta Ptuj Lovrenčič. Dodal je, da Direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič je ob težavah zaradi vlomov v zbirne centre opozoril tudi na dejstvo, da so smetarske posode vse slabše kakovosti, zato razmišljajo o zamenjavi dobavitelja. Posode vedno slabše, plastika čisto tanka Glede poškodovanih oz. polomljenih posod za smeti je Lovrenčič povedal: „Če je naša krivda, na primer, da se posoda poškoduje pri prevzemu odpadkov (stresanju) na našem vozilu, je zamenjava absolutno naš strošek. Če pa je krivda za poškodbo pri uporabniku, potem strošek krije sam." Direktor Čistega mesta je ob tem še dodal, da se pri uporabnikih največkrat posode poškodujejo zaradi odlaganja vročega pepela, saj se plastika stopi. Sicer pa je po Lovrenčičevih besedah plastika vedno slabša oziroma tanjša. Današnje posode več niso enake kot tiste, ki so se uporabljale pred kakšnim desetletjem. „Plastike je pol manj, cena pa sto odstotkov višja," je komentiral in dodal, da razmišljajo o zamenjavi dobavitelja, saj so letos zamenjali ogromno zlomljenih in poškodovanih posod. Zbirni center v Kidričevem je redna tarča vlomilcev, ki jih zanimajo kovine, oblačila in elektronske naprave. KWM N .©s E Sim© Ivo ©M©, s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopal išču 57 mí ji mpmrn mmimtm www.spomeniki.net nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna so tarča tatov največkrat kovine, uporabni deli elektronskih naprav in oblačila. „Ukradli so nam tudi novo posodo (zabojnik) za zbiranje živalskih odpadkov. Posodo so najprej razsipali, da je vse padlo ven, potem pa jo odpeljali skozi gozd. Ta prazna posoda tehta nekaj sto kilogramov ... Pa so nam jo odpeljali. Računamo, da nam bo s tehničnim varovanjem uspelo zbirne centre zaščititi, saj zaradi vlomov beležimo kar precej škode, med drugim tudi na ograjah." Z novim letom mobilna aplikacija Podjetje Čisto mesto, ki skrbi za odvoz odpadkov v Kidričevem, ha-loških občinah in delu Slovenskih goric, z novim letom uvaja mobilno aplikacijo, ki bo uporabnikom nudila celovit pregled storitev, terminov odvozov in stroškov. „V prvi fazi bo aplikacija ponudila informacije o ločevanju odpadkov in delovnem času zbirnih centrov, uporabniki bodo lahko koristili obveščanje o terminih odvozov in prijavili reklamacije. Uporabnik se bo v aplikacijo prijavil s svojo šifro, ki jo ima na položnici. V drugi fazi bodo občani s pomočjo aplikacije lahko naročili odvoze kosovnih odpadkov ter plačevali račune," je pojasnil Lovrenčič, ki je predstavil še eno novost pri odvozu kosovnih odpadkov. Doslej jih je podjetje odvažalo kampanjsko, spomladi in jeseni, po novem bodo uporabniki lahko odvoz naročili kadarkoli v letu in ne bo treba čakati na določeni mesec, kot je bilo doslej. Ko bo uporabnik storitev potreboval, bo poklical in naročil odvoz. Možnost naročila bo tudi na spletni strani podjetja. Odvoz bo enkrat na leto brezplačen. Za občane Kidričevega ostaja brezplačen tudi prevzem živalskih odpadkov od kolin, vendar samo enkrat na sezono. Stroške prevzema klavnih odpadkov pokriva občina, za odpadke enih kolin je to med 20 in 25 evri. Prav tako je v zbirnem centru možno oddati manjše (gospodinjske) količine nevarnih odpadkov, na primer škropiv, barv, lakov ... V zbirnih centrih lahko uporabniki oddajo tudi določena zdravila, saj ta ne spadajo v odtok ali koš za smeti. Predati jih je treba izvajalcu smetarske dejavnosti ali pa v lekarne. Mojca Zemljarič Delovni čas: - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure E-mail: antolic.marko@siol.net Telefon: 02 771 0337 Marko Antolič s.p., Potrčeva 11,2250 Ptuj. Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto 2024. Ptuj • Potrjen program izvedbe nadzora Pod drobnogledom športne naložbe Izvedba nadzora porabejavnih sredstev v Mestni občini Ptuj bo v naslednjem letu usmerjena predvsem v pregled izvedenih športnih investicij. Glede na priključitev in združevanje zavodov to niti ni tako nepričakovana odločitev, je pa zgo- vorna... Foto: Zavod za šport Brez kakršnekoli debate je mestni svet v ponedeljek potrdil program izvedbe nadzora javnih sredstev. V naslednjem letu se bodo nadzorniki lotili pregleda prizidave in rekonstrukcije OŠ Mladika, od skupaj petih nadzorov pa so kar štirje vezani na investicije v športno infrastrukturo. Pod drobnogledom bodo naložbe Športni park Jezero, prenova igrišča z umetno travo, prenova glavnega nogometnega igrišča in obnova atletskega stadiona. Odločitev vodstva občine, da se nadzorniki poglobijo v navedene projekte, niti ni tako presenetljiva, saj so Zavod za šport z novim letom pripojili k skupnemu zavodu. Je pa takšna poteza zgovorna. Glavnino nadzorov naj bi opravili v začetku leta, do aprila, le preverjanje projekta obnove atletskega stadiona naj bi zaključili šele jeseni. Predsednik nadzornega odbora ptujske občine v tem mandatu je Nejc Iljevec, člani pa Dušan Kričej, Marko Meznarič, Helena Jaušovec, Dijana Alibabic, Janko Čuš in Martina Haring. DK Cirkulane • Nadomestne volitve za občinski svet Volivci izbrali Kokota V cirkulanskem občinskem svetu bo po novem letu vseh devet svetniških mest ponovno zasedenih. Minulo nedeljo so namreč uspešno izvedli nadomestne volitve. Kot je znano, je avgusta letos po krajši bolezni preminil svetnik Simon Mi-lošič. Nadomestne volitve so izvedli v volilni enoti 1, ki obsega naselja Dolane, Cirkulane in Veliki Vrh. Na tem območju je 597 volilnih upravičencev, volitev se jih je udeležilo 192 oz. okoli 30 odstotkov. Za mesto svetnika so se potegovali Marjana Arbeiter, Anton Kokot, Marjana Bratušek in Monika Klinc. Največ glasov so volivci namenili Antonu Kokotu, ki je član NSi, sicer pa bivši predsednik PGD Cirkulane. Zanj je glasovalo 66 volilnih upravičencev oz. 34,38 odstotka. Novi svetnik bo uradno imenovan na naslednji seji občinskega sveta po praznikih. Izvedba nadomestnih volitev, ki poteka enako kot lokalne volitve, bo občino stala med 4.000 in 5.000 evrov. EK Lenart • Staršem za tretjino višja pomoč 200 evrov za novorojenca Višina enkratne denarne pomoči, ki jo prejmejo občani ob rojstvu otroka, je v Lenartu nespremenjena že vse od leta 2008. Zaradi precejšnjega dviga življenjskih stroškov v teh zadnjih 15 letih so zato v občinski upravi menili, da je čas za uskladitev te pomoči z inflacijo, in občinskemu svetu predlagali spremembo starega pravilnika, ki določa pomoč v višini 150 evrov. Svetniki so se strinjali, da »občinsko darilo« staršem za njihovega novorojenca s prvim januarjem 2024 dvignejo za tretjino, torej na 200 evrov. Enkratna denarna pomoč pa ni avtomatska, ampak morajo starši na občinski upravi oddati posebno vlogo. Število vlog se v Lenartu na leto v povprečju giblje med 65 in 70; od sprejetja zadnjega pravilnika, torej od 2008, je bilo največ vlog, 75, oddanih leta 2009, najmanj pa leta 2020, ko jih je bilo le 54. SD Foto: EK Cirkulanski občinski svet bo po novem letu ponovno deloval v polni zasedbi. Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski V središču petek • 22. decembra 2023 Podravje • Vpogled v šolske torbe in omarice bi moral biti urejen za vse šole enako Absurdi (šolske) zakonodaje: učitelj ne sme pregledati Učitelji v osnovnih šolah načeloma nimajo pravice, da bi lahko pogledali v šolske torbe ali garderobne omarice učencev. Za kaj takega namreč nimajo zakonske podlage. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj bi najkasneje do konca leta določilo, kdaj in na kakšen način lahko vzgojno-izobraževalni zavodi opravijo pregled osebnih predmetov ter na kakšen način evidentirajo ta pregled. Trenutno vsaka šola oz. učitelj v tovrstnih primerih ravna po svoje. Če sumijo, da ima učenec pri sebi predmet, s katerim bi lahko škodoval sebe ali druge, ga zaprosijo, da šolsko torbo izprazni sam ali ob prisotnosti staršev. Če tega ne želi storiti, ali se starši ne odzovejo, so učitelji bolj ali manj nemočni. Večina ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja si želi čim prej jasna navodila, kako ravnati v primerih, ko sumijo, da ima učenec v torbi na primer nož, elektronske cigarete ali karkoli drugega, s čimer bi lahko ogrožal sošolce ali učitelje v šoli. Dogaja se, da je imela na primer učenka v šolski torbi nož, nato pa je učitelju pojasnila, da zanj sploh ni vedela in da je najverjetneje čisto slučajno s kuhinjskega pulta padel v njeno torbo. Njena razlaga je sicer čisto možna, nikakor pa v takem primeru ni izključujoče, da je hotela komu škodovati, lahko tudi sebi. Vedno večje težave namreč predstavlja tudi samopoškodovanje otrok in v takih primerih bi morali šolski de- lavci vedeti, kako pravilno ukrepati, da pravočasno preprečijo morebitne tragedije. Ker to področje ni urejeno, jim lahko starši hitro očitajo kršenje zakonodaje. Dlje časa je že znano, da posamezni starši v šolo prihajajo s pravniki in grozijo s tožbami. Na tem področju se torej odpira več dilem, mnenja širše javnosti pa so različna. Veliko ljudi meni, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi učitelj učencu pregledal šolsko torbo ali garderobno omarico, še posebej ob dovoljenju staršev. Spet druge pa skrbi, da gre v tem primeru za prevelik vdor v zasebnost njihovega otroka, kar bi lahko posamezni učitelji izkoriščali, otroka s tem morebiti tudi namerno ponižali. Starši morajo biti prisotni Katjuša Lebar Žalar, predsednica Sveta staršev OŠ Hajdina: »Mislim, daje že sedaj možnost, da se ob utemeljenem sumu povzročitve nevarnosti za zdravje ali ogrožanja varnosti otroka ali drugih lahko učenca odstrani iz razreda in se ga pozove, da sam pokaže torbo ali garderobno omarico. Vsekakor morajo biti starši o tem takoj obveščeni in biti tudi prisotni, saj so otrokovi skrbniki. Mi se tukaj pogovarjamo o mladoletnih osebah, zato je edino prav, da so starši prisotni oz. vpeti v dogajanje. Otroku najlažje pomagamo, če šola in starši primerno sodelujejo. Prav zato menim, daje edina prava pot sistemska oz. zakonska ureditev na področju celotne države.« Učitelji najpogosteje zasegli nož Glede na raziskave Centra za človekove pravice večina osnovnih šol meni, da jim pravni okvir ne dopušča, da bi v internih pravilih določili pregled šolskih torb, zato večina šol tega ne izvaja. Tiste, ki preglede izvajajo, to počnejo na različne načine, npr. s soglasjem staršev, na način, da učenec sam izprazni torbo ... Nekatere šole menijo, da preglede opravljajo v skladu s šolsko zakonodajo, druge se zavedajo, da nimajo jasne pravne podlage za preglede torb, le malo šol je sprejelo interna pravila. Med nedovoljenimi predmeti, ki jih odvzamejo, je najpogosteje Ustanovitev še ene delovne skupine MVI bo do konca leta ustanovilo delovno skupino za pripravo predlogov zakonskih okvirov v zvezi z zagotavljanjem varnega in spodbudnega učnega okolja, ki bodo zajemali ukrepe za izboljšanje varnosti, recimo: pregled osebnih predmetov učenca, zaseg prepovedanih predmetov, oblikovanje skupine za pomoč. Nekateri ravnatelji so glede ustanavljanja še ene delovne skupine skeptični, saj si čim prej želijo dejanske rešitve in ne samo dolgotrajnih razprav ter ohlapnih napotkov. nož. Prav zato varuh človekovih pravic RS že leta predlaga, da se zakonsko uredi vpogled v šolske torbe in garderobne omarice. To je ob vse bolj naraščajočem med-vrstniškem nasilju in vnosu prepovedanih substanc in predmetov v šolski prostor posebej pomembno iz varnostnega vidika. Varuh ob tem poudarja, da je skrb za varnost šolskega prostora ključnega pomena za zdrav in spodbuden otrokov razvoj. Ker gre pri pregledu šolskih torb za poseg v ustavno Na MVI bodo preučili možnosti zakonske uredit Kristovič: »Pregled torbe sploh ne bi smel biti predmet razprave!« Prof. dr. Sebastjan Kristo-vič, strokovnjak za vzgojo: »To sploh ne bi smel biti predmet razprave. Ker je šola izgubila strokovno avtonomijo in integriteto, problematizira-mo področje, ki je samo po sebi povsem jasno. Ni nobenega razumskega zadržka in utemeljitve, zakaj učitelj ob utemeljenem sumu ne bi smel pregledati torbe. Ravno obratno - njegova dolžnost je, da to stori. Kaj pa bi otrok lahko imel takšnega v šolski torbi, česar učitelj (recimo v navzočnosti ravnatelja) ne bi smel videti in bi to pomenilo poseg v zasebnost? Zakone in pravila smo namreč postavili za človeško dobro ter red in ne obratno. Na prvem mestu bi morala biti varnost otrok, kar pomeni, da mora sistem narediti vse, kar je v njegovi moči in zakonsko dopustno, da 7nščiti ntrnko Pn oni » »i I rt n n umna ti ts Osojnikova c. 12, Ptuj Zamušani 2, Gorišnica Tel.: 02/ 78 00 42C www.tunina.si »m» m^_ .a Cenjenim stankam, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo vesel božič, v novem letu pa zdravja in sreče na vseh vaših poteh. '""'vrata umna petek • 22. decembra 2023 V središču Štajerski 7 torbe učenca & ie pregleda šolskih torb, ki bi urejala pravico strokovnih delavcev za vse šole enako. varovano pravico do zasebnosti posameznega učenca, bi moralo biti po mnenju varuha to vprašanje urejeno v zakonu in ne z morebitnimi podzakonskimi akti ali celo internimi šolskimi pravili. Ob tem opozarja še, da doktrina o »pozitivnih« dolžnostih države temelji na premisi, da imajo vsi državni organi pozitivno dolžnost varovati otrokove pravice in koristi. Kadar so torej otrokove pravice in koristi ogrožene (npr. pravica do zdravja, življenja, osebnega dostojanstva ...), je šola dolžna ukrepati na način, da jih zaščiti. V primeru potencialne nevarnosti za življenje in zdravje tako učencev, dijakov kot tudi zaposlenih na vzgojno-izobraževalnih zavodih ima pravica do življenja in zdravja nedvomno prednost pred pravico do zasebnosti, zato pravica šole do pregleda šolske torbe izhaja že iz ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti šole, da učencem in dijakom zagotovi varno učno okolje. »Torej v primeru, da obstaja sum oz. zaznava, da je učenec, dijak oziroma katerakoli oseba prinesla v šolo nevaren predmet, ki bi lahko ogrozil varnost kogarkoli, je dolžnost šole, da nevaren predmet šola zaseže in s tem zavaruje ostale udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa,« so pojasnili na MVI, kjer bodo preučili možnosti zakonske ureditve pregleda šolskih torb, ki bi urejala pravico strokovnih delavcev za vse šole enako. Učitelji največkrat • •IV prosijo, da ucenec izprazni torbo sam Alenka Kutnjak, ravnateljica OŠ Kidričevo, je mnenja, da bi zaradi zagotavljanja varnosti učiteljem morali dovoliti vpogled v šolsko torbo. Od šolskega ministrstva zato pričakuje konkretna navodila in pooblastila. Na njihovi šoli so se s tovrstnimi primeri že srečali, učenec pa je torbo izpraznil sam ob prisotnosti učitelja. Podobnega mnenja je tudi Drago Skurjeni, ravnatelj OŠ De- strnik-Trnovska vas: »Ocenjujem, da bi moral biti dovoljen vpogled v učenčeve stvari. Od ministrstva si želimo protokol za poenoteno ravnanje glede pregleda osebnih stvari učencev, od vlade pa čimprejšnjo spremembo zakonodaje, kjer bo zapisano in opredeljeno, da je pregled zakonit. Na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt so prav tako imeli nekaj takih primerov. Poklicali so starše, ki so prišli v šolo in otroku sami pogledali v torbo. Tudi Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, meni, da bi morali imeti učitelji vpogled v šolsko torbo učenca, saj so odgovorni za njihovo varnost. Aktiv staršev je po njegovih besedah v veliki meri temu naklonjen. Na njihovi šoli so prav tako že imeli tovrstne primere, šolsko torbo pa so pregledali skupaj z učencem. V veliki meri starši takšno preventivno ravnanje podpirajo, redki so primeri, ko temu nasprotujejo. O pregledu torbe spisali zapisnik ... Ravnatelj Bogomir Širovnik je mnenja, da bi vpogled v šolsko torbo moral biti dovoljen v prisotnosti učencev, kadar učitelj utemeljeno sumi, da bi lahko učenec ogrožal zdravje ali življenje sebe ali drugih. »Naši učitelji so že posumili, da učenci posedujejo prepovedane tobačne ali pirotehnične izdelke. Učence smo prosili, da sami izpraznijo vsebino svoje šolske torbe v prisotnosti vsaj dveh učiteljev. O pregledu smo napisali zapisnik,« je povedal Širovnik. Zgodilo se je že tudi, da učenec ni želel izprazniti vsebine svoje šolske torbe, ker je v njej imel telefon, pred tem pa ga je nedovoljeno uporabljal med poukom. V tem primeru so obvestili starše, jih povabili na pogovor v šolo in jim svetovali, kako naj se z otrokom doma pogovorijo o situaciji. Razrednik v takšnem primeru lahko učencu dodeli tudi vzgojni ukrep po lastni presoji. Estera Korošec Slovenija, EU • Prihodki evropskih poslancev v desettisoče evrov Plača 10.000, za asistente še 28.000 evrov mesečno Naslednje leto bodo volitve v evropski parlament. Gre za službo, kije med kariernimi politiki dokaj privlačna in mikavna, je ena najboljše plačanih funkcij v politiki. Bruto plača evropskega poslanca znaša okoli 10.000 evrov mesečno, neto izplačilo je med drugim odvisno od davčne obremenitve v posamezni državi članici. Poleg plače imajo evropski poslanci za opravljanje dolžnosti, ki jim jih nalaga funkcija, na voljo še druge finančne vire. Za mandat poslanca, ki traja pet let, naj bi šlo okoli milijon evrov. „Poslanci evropskega parlamenta načeloma prejemajo enako plačo. Od letošnjega julija znaša 9.975 evrov bruto; bremenijo jo davek EU in prispevki za zavarovanje, neto izplačilo znaša 7.776 evrov. Države članice lahko plačo obdavčijo tudi z nacionalnimi davki," so pojasnili v slovenski pisarni Evropskega parlamenta, ki je v Ljubljani. Dodali so podatek, da so plače evropskih poslancev oblikovane glede na plače sodnikov EU, in sicer znašajo 38,5 odstotka plače sodnika EU. Na vprašanje, ali se bodo plače poslancev v prihodnje morebiti dvignile (in kdaj), so v pisarni Evropskega parlamenta odgovorili, da se plače načeloma usklajujejo v začetku leta. 4.800 evrov za t. i. materialne stroške Poleg plače dobijo evropski poslanci za opravljanje dolžnosti še druga finančna nadomestila. Blizu 4.800 evrov znaša mesečno nadomestilo za pokrivanje stroškov, kot so upravljanje poslančeve pisarne, telefonski in poštni računi ter nakup, delovanje in vzdrževanje računalniške, informacijske in telekomunikacijske opreme. Pogoj za izplačilo nadomestila 4.800 evrov mesečno oziroma 57.000 letno je, da se poslanec udeleži najmanj polovice plenarnih zasedanj. Če je prisoten na manj kot polovici zasedanj, se mu nadomestilo prepolovi. Poslancem so v Bruslju in Stras-bourgu na voljo opremljene pisarne, v obeh mestih lahko za službe- Foto: Arhiv Svet24 Nemčija je država z največ poslanci v evropskem parlamentu, ima jih 96. V četverico najmočnejših se uvrščajo še Francija z 79 poslanci, Italija jih ima 76 in Španija 58. Najmanj poslancev, vsak po šest, imajo Malta, Ciper in Luksemburg. Slovenija jih ima osem, Hrvaška 12, Avstrija 19, Madžarska 21 in Italija 76, s čimer se uvršča v trojico največjih. Gajškova na evropskih volitvah bo ne kandidirala Na Ptuju so bila glasna ugibanja, ali bo morebiti županja Nu-ška Gajšek naslednje leto kandidirala za poslanko Evropskega parlamenta ali se potegovala za katero od dobro plačanih služb v okviru evropskih institucij v Bruslju. Po službeni dolžnosti jo namreč že zdaj pot velikokrat pelje v Bruselj in druge kraje po Evropi. Je članica Odbora regij, svetovalnega telesa EU, ki ga sestavljajo predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti iz vseh 27 držav članic. Slovenija ima v odboru sedem predstavnikov, ena od njih je Gajškova. Na naše novinarsko vprašanje je županja Ptuja jasno in nedvoumno povedala, da na volitvah v evropski parlament ne bo kandidirala, prav tako je dejala, daje ne zanima katerakoli druga služba v institucijah EU. dr Milan Zver ELS/SDS Romana Tome ELS/SDS Franc Bogovič ELS/SLS Tanja Fajon S&D/SD dr. Milan Brglez S&D/SD Irena Joveva Renew Europe/LMŠ dr. Klemen Grošelj Renew Europe/LMŠ Foto: arhiv Svet24 Slovenija z osmimi poslanci, naslednje leto jih bo devet V evropskem parlamentu sedi 705 poslancev iz 27 evropskih držav. Slovenija ima osem poslancev; po dva imajo stranke SDS, SD in Gibanje Svoboda, po enega pa NSi in SLS. Evropski poslanci iz Slovenije so: Romana Tomc, Milan Zver (SDS), Matjaž Nemec, Milan Brglez (SD), Irena Joveva, Klemen Grošelj (GS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). Z volitvami 2024 bo v evropskem parlamentu 15 dodatnih sedežev, ki se bodo razdelili med 12 držav. Dodatni sedež dobi tudi Slovenija, po novem bo v parlamentu 720 poslancev. Po podatkih Pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani ima službo v okviru evropskega parlamenta okoli 120 Slovencev. na potovanja uporabljajo službena vozila. Prav tako so upravičeni do nadomestil za potne stroške. „Večina sej Evropskega parlamenta, kot so plenarna zasedanja ter seje odborov in političnih skupin, poteka v Bruslju ali Strasbourgu. Poslancem se ob predložitvi dokazil povrnejo dejanski stroški vozovnic za udeležbo na teh sejah. Poleg tega lahko letno prejmejo 4.716 evrov za stroške, povezane z opravljanjem funkcije zunaj svoje države, na primer za konference in delovne obiske (potni stroški, stroški nastanitev in dnevnice). Za opravljanje dolžnosti v svoji državi, kot so delovni obiski in konference, prejmejo nadomestilo za potne stroške." 338 evrov je višina dnevnice „Parlament izplačuje pavšalno nadomestilo v višini 338 evrov za kritje vseh drugih stroškov, ki jih imajo poslanci v času parlamentarnih dejavnosti, pod pogojem, da svojo prisotnost potrdijo s podpisom na seznamu navzočih. Nadomestilo se prepolovi, če poslanec izpusti več kot polovico poimenskih glasovanj, četudi je na zasedanju prisoten. Za seje izven EU dnevnica znaša 169 evrov (potreben je podpis na seznamu navzočih), EU mu pokrije tudi stroške nočitev," so navedli v pisarni Evropskega parlamenta. Za asistente mesečno 28.000 evrov Evropski poslanec ima možnost izbire, beri zaposlitve, pomočnikov. Za ta namen mu Evropski parlament mesečno namenja do 28.000 evrov. „Ta znesek ni razdeljen poslancem, ampak ga kot plačo prejmejo pomočniki, ki izpolnjujejo pogoje in imajo podpisano veljavno pogodbo," so pojasnili v pisarni Evropskega parlamenta. „Poslanci lahko imajo več različnih tipov pomočnikov. Akreditirani pomočniki, ki delajo Bruslju (oziroma Luksemburgu/Strasbourgu), spadajo neposredno pod upravo Parlamenta. Poslanci lahko zaposlijo tri akreditirane pomočnike, pod določenimi pogoji tudi štiri. Lokalni pomočniki pa pomagajo poslancem v državi članici, kjer je bil poslanec izvoljen." Poslanci lahko imajo skupne pomočnike, tako se stroški njihove plače razdelijo. Lokalni pomočniki ni nujno, da so neposredno zaposleni, delo lahko opravljajo kot zunanji izvajalci, torej kot podjetniki ali honorarno. Med pomočniki so tudi pripravniki. Poslanci ne morejo za svoje pomočnike zaposliti ožjih sorodnikov. Poslanci so ob prenehanju mandata upravičeni do začasnega nadomestila, enakovrednega njihovi plači, in sicer po en mesec za vsako leto mandata. Nadomestilo lahko prejemajo največ dve leti. Mojca Zemljarič Foto: CG 8 Štajerski Politika petek • 22. decembra 2023 Slovenija • Ministrstvo s 600 milijoni proračuna v roke upokojenemu vojaku in rejcu koz Kmetijstvo ne potrebuje strokovnjaka, temveč vojaka ... Dva meseca je predsednik vlade Robert Golob puščal v negotovosti kmete glede izbire naslednika Irene Šinko, kije morala ministrski stolček zapustiti uradno zaradi odziva in branjenja uprave za varno hrano tudi po tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov, neuradno zaradi neposlušnosti. Nedavno pa je premier v pogovoru na nacionalni televiziji dejal, daje bil Vojko Adamič za vodenje kmetijskega resorja v igri že ob oblikovanju nove vlade. »Zato, da smo uravnovesili število ministric in ministrov, smo takrat dali prednost dami. Nič ni narobe, zdaj bo imel Adamič znova priložnost, da pokaže svoje znanje. Zakaj še ni imenovan? Preprosto zato, ker je v tujini,« je povedal v pogovoru. Izbran kandidat torej ne bi smel biti presenečenje, pa vendar kmetje tega imena niso pričakovali na vrhu kmetijskega resorja. Obenem pa priznavajo, da ne poznajo človeka ali strokovnjaka iz kmetijstva, ki bi se še bil pripravljen bosti s politiko. Kandidat za kmetijskega ministra je 67-letni Vojko Adamič, upokojeni poklicni vojak, v vojski je bil od 1980 do 2011, predsednik lokalnega odbora Gibanja Svoboda v Ivančni Gorici in generalni sekretar seniorjev največje vladne stranke. Pred leti je za radijski program ARS povedal, da je velik ljubitelj živali, ki da se ukvarja z vzrejo koz. Ob besedi ljubitelj živali so kmetje seveda zastrigli z ušesi, saj so danes ljubitelji živali pogosto označeni za aktiviste in obratno. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa meni, da je najpomembneje čim prej dobiti ministra, ki bo imel podporo vlade in predsednika, saj da potrebujejo sogovornika na vladni strani, ker je še precej stavkovnih zahtev odprtih. »Obilo je še aktualnih tem, kot je tudi zakon o živalih z nedavnim odvzemom, izplačilo odškodnin po neurjih ...« Tudi prvega sindikalista skrbi ministrovo nepoznavanje kmetijskega področja, saj je kmetijstvo specifična panoga, predvsem pa si želi, da bi bilo kmetijsko ministrstvo opora slovenskemu kmetu, kmetijska politika pa dolgoročna. »Sedaj se z vsakim ministrom ob- Med kmetije minister povsem neznano ime Med kandidati za zasedbo ministrskega stolčka seje omenjalo tudi dosedanjo državno sekretarko _ Evo Knez, diplomirano ekonomistko, vse pa kaže, da bo torej ministrovanje prevzel Vojko Adamič. Bodoči minister morda res ni strokovno podkovan, zagotovo pa so mu znane vojaške taktike in kot mnogi pravijo - samooskrbaje strateškega pomena. Adamič je po izobrazbi zootehnik, upokojeni vojak, ki se v pokoju ukvarja s čredo več deset koz. Prevzel pa bo ministrstvo, ki letno upravlja z okrog 600 milijoni evrov oz. štirimi odstotki državnega proračuna. V Sindikatu kmetov Slovenije doslej za kandidata Vojka Adamiča še niso slišali, enako ne drugi kmetje. A vse bolj se zdi, da vlada ne išče strokovnjaka za kmetijstvo, temveč izvrševalca nalog, politik, usmeritve vladajočih - torej vojaka, ki bo slišal in znal izpolniti ukaze. sta, in sicer umestitev kmetijstva na mesto, ki mu pripada. »Želim si, da bi vendarle prepoznali, da je kmetijstvo podcenjeno. Govorimo namreč o hrani, samooskrbi in ohranjanju podeželja, poselje- nosti, tudi o varovanju naravnih virov - vode, tal in zraka.« Ne nazadnje pa kmetijstvo zajema tudi več tisoč delovnih mest in marsikje rešuje socialno stisko starejših. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved (desno) si želi, da bi bil minister z mandatom za pogajanja čim prej imenovan, saj da stavkovne zahteve še niso izpolnjene. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek od politike pričakuje, da bo vendarle kmetijstvo prepoznala kot enega izmed ključnih resorjev. likuje nova strategija, vendar vsi, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, vemo, da se kmetijstvo ne more tako hitro prilagajati smernicam, kot se smernice spreminjajo.« Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek pa je dejal, da je želja povsem prepro- Gorišnica • Občina bo poplavljencem razdelila 56.000 evrov Oškodovancem do največ 4.000 evrov Občina Gorišnica bo finančno pomagala občanom, ki so bili oškodovani v letošnjih poplavah. Vsi, ki so prijavili škodo na objektih v aplikaciji Ajda, bodo prejeli 300 evrov, občina pa jim bo še dodatno financirala 20 odstotkov sanacijskih stroškov, ki jih bodo morali dokazovati s plačanimi računi in fotografijami. V občinskem proračunu je za omenjeno pomoč skupno rezerviranih 56.000 evrov. Župan Borut Kolar je poudaril, da bodo sredstva med ljudi razdelili pravično in pošteno, predvsem pa transparentno. Prav zato si bodo še posebej prizadevali, da bodo denar prejeli tisti, ki ga zares potrebujejo. V naslednjih tednih bodo vsem upravičencem, teh je 25, poslali dopise, kjer bo natančno razloženo, koliko denarja lahko prejmejo in na kakšen način. Prijavljene škode v program Ajda so sicer zelo različne, največ jih je med 2.000 in 10.000 evri, nekaj pa je tudi večjih od 40.000 evrov. Občina bo upoštevala račune za razna popravila in druga sanacijska dela na objektih, ki so bili izdani med 4. avgustom letos in 31. avgustom 2024. »Menim, da je to dovolj časa za sanacijo objektov. Tisti, ki se v tem času ne bodo lotili popravil, se jih najverjetneje tudi v prihodnje ne bodo,« je povedal župan Kolar in dodal, da bo treba občini predložiti vse račune, potrdila o plačanih računih in fotografije. Občina bo nato v programu Ajda preverila točnost vseh podatkov, nato pa bodo na teren poslali posebno komisijo, ki si bo izvedena dela ogledala še v živo. »Zdi se mi prav, da pošljemo člane komisije na teren, ker si želimo vse skupaj izpeljati resno in transparentno. Na takšen način bomo preprečili morebitne zlorabe ali pomisleke glede nepravičnosti ali nepoštenosti razdeljevanja. Po vseh pre-verbah pa bomo nato posamezniku nakazili denar, ki mu glede na kriterije pripada,« je še pojasnil župan. Če bo torej nekdo prijavil račune v vrednosti 10.000 evrov, bo upravičen do 2.000 evrov in še do 300 evrov, ki jih prejmejo vsi upravičenci, torej bo skupno na račun prejel 2.300 evrov. Občina se je odločila, da bo omejila zgornjo mejo pomoči, in sicer na največ 4.000 evrov. Kolar je mnenja, da so izbrali primeren način razdeljevanja proračunskega denarja, pri tem so se skušali v čim večji meri približati kriterijem, ki jih v tovrstnih situacijah uporablja država. Njegov predlog razdeljevanja sredstev so na zadnji seji občinskega sveta soglasno potrdili vsi navzoči svetniki. Je pa župan javnost seznanil še, da je bila leta 2012 škoda po poplavah ocenjena na okoli 800.000 evrov, občina pa je za oškodovance namenila zgolj 20.000 evrov, v povprečju je vsak lahko prejel največ 1.350 evrov. Glavni kriterij za dodeljevanje sredstev pa je bila višina vode v objektu. Estera Korošec Ranfl nezadovoljen, napoveduje pritožbo Janko Ranfl, kije v zadnjih poplavah utrpel za okoli 45.000 evrov škode, ima glede razdeljevanja sredstev precejšnje pomisleke. Po njegovem mnenju bi moral vsak izmed upravičencev prejeti enak delež škode, sredstva pa ne bi smela biti navzgor omejena. »Jaz bom prejel enako višino sredstev kot tisti, ki bo prijavil škodo zgolj za 20.000 evrov Foto FB in to se mi nikakor ne zdi pravično,« je izpostavil in napovedal pritožbo glede sprejetega predloga. Med drugim je omenil, daje imel slabo izkušnjo že leta 2012, ko so nekateri oškodovanci dobili enormne zneske, ki niso bili sorazmerni s škodo na njihovih objektih. PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE d.0.0. Hvala, ker skupaj ustvarjamo okolju prijazno skupnost. I/ i{tMfaopM, v o tudi v letu , tudi v letu 2024. www.komunala-slb.si Občina Gorišnica bo finančno pomagala 25 občanom, ki imajo poškodovane objekte zaradi poplav. Foto: CG petek • 22. decembra 2023 Podjetništvo Štajerski 9 Slovenija • Skupina Perutnina Ptuj je največji slovenski izvoznik med živilskimi podjetji Gospodarska zbornica Slovenije je minuli teden objavila seznam največjih izvoznikov v letu 2022. Skupina Perutnina Ptuj je s 326 milijoni evrov izvoza zasedla 16. mesto na letvici 140 podjetij in je najvišje uvrščeno podjetje na področju proizvodnje živil in pijač v Sloveniji. Naslednji živilski podjetji, Skupina Don Don in Adriatic Droga Kolinska, najdemo šele na 38. in 40. mestu, medtem ko na lestvici ni nobenega drugega podjetja s področja mesne industrije. Prvo mesto med vsemi izvozniki je sicer zasedlo Gorenje z več kot 2 milijardama evrov izvoza, sledita pa mu največja farmacevta LEK in KRKA z 1,8 oziroma 1,6 milijarde evrov izvoza. Uspeh Skupine Perutnine Ptuj je rezultat njihovega prizadevanja za inovativnost, kakovost izdelkov ter odzivnost na potrebe in želje trga. Podjetje je znano po visokih standardih kakovosti in sledlji- vosti, kar mu je zagotovilo zaupanje potrošnikov tako na domačem kot tudi na mednarodnih trgih. To potrjuje tudi podatek, da okoli 75 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo, med drugim tudi na zahtevne evropske trge z visoko dodano vrednostjo, kot so Avstrija, Švica in Švedska. Uspeh je rezultat celotne ekipe Generalni direktor Skupine Perutnine Ptuj Enver Šišic je ob tej prestižni uvrstitvi izrazil veliko zadovoljstvo in poudaril, da je uspeh rezultat dela celotne ekipe ter strateške vizije podjetja. Ob tem Foto: arhiv PP Direktor Skupine PP Enuer Šišič: »Postali smo konkurenčni tudi na najzahtevnejših trgih, kjer ni merilo zgolj cena, ampak predusem dobrobit živali ter razmerje med kakovostjo in ceno.« Foto: arhiv PP Perutnina Ptuj dokazuje, da je s prauilno uizijo, nenehnim razuojem ter kakovostno ponudbo moaoče doseči iziemne rezultate. Perutnina Ptuj ostaja zgled in navdih drugim živilskim podjetjem v Sloveniji ter dokazuje, daje s pravilno vizijo, nenehnim razvojem ter kakovostno ponudbo mogoče doseči izjemne rezultate v zahtevnem gospodarskem okolju. Njihova zavezanost h kakovosti in inovativnostijo uvršča med vodilne igralce v panogi in ji zagotavlja močno konkurenčno prednost. Ob zaključku je vredno omeniti, daje lestvica TOP 140 izvoznih podjetij, ki jo pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije, pomemben kazalnik gospodarskega stanja na tem področju in izpostavlja najuspešnejša podjetja, ki pripomorejo k razvoju in rasti gospodarstva v Sloveniji. se je zahvalil vsem zaposlenim in poslovnim partnerjem za njihov trud in predanost. »Perutnina Ptuj je bila od nekdaj zavezana h kakovosti in se je zmeraj spogledovala z bolj razvitimi trgi. Posledično smo se skozi vsa ta leta morali tudi mi razvijati in prilagajati hitreje, kot bi se sicer. Tako smo bili prvi v regiji, ki smo vzpostavili certificirano piščancem prijazno rejo in rejo brez uporabe antibiotikov. Posledično smo postali konkurenčni tudi na najzahtevnejših trgih, kjer ni merilo zgolj cena, ampak predvsem dobrobit živali ter razmerje med kakovostjo in ceno,« je še izpostavil generalni direktor Skupine PP Enver Šišic. V štirih letih več kot 160 milijonov evrov za naložbe Tovrstni uspehi pa ne pridejo čez noč. Skupina Perutnina Ptuj je namreč eden najnaprednejših živilskih sistemov v regiji, ki veliko investira v svoj razvoj in optimizacijo proizvodnih procesov ter transformacijo poslovnih sistemov. Samo v letu 2022 so investirali več kot 55 milijonov evrov, letos že blizu 60 milijonov, od prevzema strateškega investitorja MHP v letu 2019 pa že več kot 160 milijonov evrov. T. Z. Lestvica TOP 140 izvoznih podjetij je bila objavljena v reviji Glas gospodarstva. Uspeh Perutnine Ptuj je rezultat njihovega prizadevanja za inovativnost, kakovost izdelkov ter odzivnost na potrebe in zelje traa. Foto- arhiv Pl www.vginvest.si SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO Sv. Trojica • Višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 22.000 evrov več v občinsko blagajno Trojiški svetniki so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) nazadnje podražili pred petimi leti, zaradi višjih stroškov vzdrževanja komunalne infrastrukture, električne energije in dela pa bodo občani z novim letom plačali več. Vrednost točke, ki je bila doslej vredna 0,002 evra, se zvišuje za četrtino in bo po novem znašala 0,0025 evra. Če za primer vzamemo povprečno stanovanjsko hišo, ki meri 150 kvadratnih metrov ter je opremljena s priključki, kot so javni vodovod, kanalizacija in asfaltirana cesta, so lastniki še letos zanjo plačali 51 evrov NUSZ, prihodnje leto pa bodo 25 odstotkov več, natančneje 63,75 evra. Primerjava s sosednjimi občinami je pokazala, da se ti zneski med seboj zelo razlikujejo in da občina Sveta Trojica obračunava odmero NUSZ pod povprečjem. Najnižje plačilo za hiše enake kvadrature imajo občani v Benediktu, in sicer 41,85 evra, sledi Cerkvenjak s 64,80 evra, najdražje pa je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v Trnovski vasi, kjer znaša 120,75 evra. Vendar pa v Trnovski vasi lastnikom za zdaj še ne zaračunavajo nadomestil za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč. V Sveti Trojici je bilo treba letos za takšno zemljišče I ULU. OL/ Nadomestili za uporabo staubnega in nezazidanega staubnega zemljišča se v Sveti Trojici z novim letom zvišujeta za četrtino. v velikosti 700 kvadratnih metrov plačati 140 evrov, kar je že zdaj veliko v primerjavi s sosedoma: občino Cerkvenjak, kjer so plačali 44,80, in Benedikt, kjer je bilo nadomestilo vredno 86,80 evra. Z novim letom pa bo nezazidana gradbena parcela stala Trojičane še več, in to 175 evrov. Kot je povedala direktorica občinske uprave Darja Slivnjak, s predlagano spremembo vrednosti točke želijo spodbuditi lastnike nezazidanih stanovanjskih zemljišč k prodaji, saj je v Sveti Trojici vedno manj razpoložljivih zazidljivih parcel. Z višjo tarifo bo seveda pridobil tudi občinski proračun, saj se bo zaradi podražitve NUSZ v njegovo blagajno steklo dodatnih 22.000 evrov, ki jih bodo namenili za ureditev komunalne infrastrukture. QD 10 Štajerski Kultura petek • 22. decembra 2023 Knjigarnica Tik pred prihajajočim praznikom je običajna pozornost namenjena tistim knjigam, ki pripovedujejo božične, novoletne, praznične zgodbe. Takih knjig je res veliko, mnogo je prevedenih in ni jih malo, ki jih podpisujejo slovenski avtorji. Preveč je takih, katerih zgodbe so, kako bi zapisala, bolj za lase privlečene, ali pa so prozorno poučne o pridnosti, hvaležnosti in dobroti decembrskih mož. Saj, ti praznični dnevi so polni pisanih lučk in takega in drugačnega dekorja, kar velja tudi za slikaniške izdaje za otroke. Zato pravim dragima obdarovalcema, Božičku in dedku Mrazu, naj bosta previdna pri izbiri knjig za otroke. Saj veste o tistem slovenskem pregovoru: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Dobre, kakovostne knjige v mladih letih obetajo veselje z dobrimi knjigami tudi v odraslosti. S ključno besedno zvezo »božični prazniki« in potrjenima filtroma za tiskano knjigo v slovenskem jeziku je v vzajemnem knjižničnem katalogu 245 naslovov, na primer: Božični pujs, Mišek Tip med božičnimi prazniki, Skrinjica božičnih običajev, Božični cirkus, Jaslice in božični običaji, Divji božič, Vse za božič in mnoge druge, od pravljic, zgodbic do poučnih knjig na temo ustvarjalnosti, slavnostne kuhe in peke. Torej vam danes priporočam domačo slikaniško novost, ki takoj po naslovu ne spominja na te praznične dni. No, po naslovni ilustraciji odlične in cenjene ilustrator-ke Andreje Gregorič že, saj se na sliki vidi smrekova vejica z okraski in narava je zasnežena, krtek pa nosi netipično božično kapo. Ta ni rdeča, z mehko belo kosmato obrobo, marveč je v temno in svetlo modri barvi. Ljubko. Seveda na čarobnost spominja besedna zveza »zvezdni prah« v naslovu te slikanice, ki je primerna za učence nižjih razredov osnovne šole, pa tudi za družinsko branje ob prazničnih večerih. Tako začenja svojo pripoved avtorica Alexandra Natalie Zaleznik: »Želimo vam srečen božič, želimo vam srečen božič, želimo vam srečen božič, v novem letu pa mir,« se je slišalo glasno Gabrovo petje. Krtek je dobrovoljno poplesavalpo kuhinji, spet in spet kukal v pečico, kjer so piškoti počasi pridobivali lepo zlatorjavo barvo, hkrati pa je že mešal testo za nove. »Joj, kako lep je božični čas,« je veselo vzkliknil in z modelčki izrezoval ovčke, drevesa, zvezde in avtomobile ... Krtek Gaber je z veseljem popil še kakav po uspešno opravljeni peki ter legel k počitku. Toda ponoči se je okoli njegovega domovanja sredi gozda razbesnel snežni vihar, ki je nasul snega in povzročil v bližnjem gozdu pravo razdejanje. Le-to je Gaber opazil, ko se je odpravil za čudnim, svetlikajočim prahom, ki je bil posut pri njem doma, in bleščice so vodile v gozd. Kot detektiv je hotel Gaber priti zadevi do dna. In glej, na eni izmed smrekovih vej, visoko zgoraj, je uzrl ptičico. Bila je čisto negibna. Ali je to sploh bila ptička? Gaber jo je rešil in čudežna zgodba o ljubezni, dobroti, o čarobnosti in skrbi za drugega se nadaljuje v nepričakovano pripoved o vilinskih zadevah, ki so tako ljube otrokom. Pa tudi odrasli jih radi slišimo. Avtorica Alexandra Natalie Zaleznik je sicer prevajalka iz nemščine in švedščine, ki je iz nemškega jezika diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V vzajemnem knjižničnem katalogu podpisuje 69 tiskanih knjig, od tega 26 slikanic, 23 knjig kratkih zgodb, 17 romanov in drugo. Otrokom je namenjenih 44 knjig, odraslim 22 in ena je za mladino. Navedena slikanica je izšla v založniški hiši Pivec z urednico Zalo Stanonik. Ilustratorka Andreja Gregorič je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in podpisuje številne slikanice, ilustrirane knjige in pesniške zbirke s svojstvenim likovnim izrazom. Kar 63 tiskanih knjig za otroke je doslej najti v vzajemni knjižnični bazi. Tako zaključuje slikanica Zvezdni prah v krtkovem brlogu: ... Krtica pa se je nasmehnila in mu planila v objem. Z znanim vilinskim glasom mu je šepnila na uho: »Vedela sem, da boš našel pravo mesto za zvezdo. Vse drugo pa je storilo tvoje srce!« Dragi bralci, naj bodo tudi vaše zvezde na pravem mestu v dneh in v letu, ki prihaja. Liljana Klemenčic Ptuj • Grafika za vsakogar, osebna zbirka Silva Ambroža „Tudi zasebne zbirke morajo biti dostopne javnosti" Galerija Luna v Murkovi ulici na Ptuju, v obnovljeni neorenesančni zgradbi iz 16. stoletja, že dve leti bogati kulturno ponudbo najstarejšega slovenskega mesta. Gosti razstave uveljavljenih domačih in tujih umetnikov. Že kmalu bodo obiskovalce, domače in tuje ljubitelje umetnosti, povabili na odprtje stalne zbirke. „S tem uresničujemo naš namen ozaveščanja o umetnosti saj želimo ljudem približati različne vrste umetnostipoudarja direktorica Galerije Luna Maja Markovič. Šestega decembra pa so povabili na odprtje prav posebne razstave z naslovom Grafika za vsakogar, osebna zbirka Silva Ambroža, lastnika galerije in zbiratelja. Le-ta predstavlja raznolik nabor grafičnih listov iz njegove osebne zbirke, ki je zelo obsežna, saj zajema različne zvrsti umetnosti, od pohištvenih kosov do slikarskih in kiparskih del, domačih in tujih avtorjev. Na razstavi je predstavljenih 21 umetnikov in umetnic iz različnih obdobij. Najstarejše grafike so iz obdobja med obema vojnama, ko se je grafika v Sloveniji razcvetela. Silvo Ambrož je grafične liste pridobival na dražbah v tujini in doma, pri umetnikih ali pa z nakupi v različnih galerijah. Med najstarejšimi grafikami na razstavi so grafični listi dveh z mestom in med seboj povezanih nemških umetnikov Luigija Kasi-mirja in Jana Oeltjena. Med slovenskimi avtorji pa grafiki, ki jih povezujemo s terminom „ljubljanska grafična šola". Prvi generaciji te grafične šole je pripadal tudi France Mihelič, ki je bil prav tako tesno povezan s Ptujem, ki mu je podaril tudi obsežno zbirko del na papirju, ki jih hrani PMPO v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča v Miheličevi galeriji. Zelo dobro pa je v zbirki Silva Ambroža predstavljena druga generacija „ljubljanske Foto: Črtomir Goznik V Galeriji Luna je na ogled razstava Grafika za vsakogar, osebna zbirka Silva Ambroža, lastnika galerije in zbiratelja. Odprtje je pritegnilo številne ljubitelje umetnosti. grafične šole": Vladimir Makuc, Bogdan Borčič, Karl Zelenko, Tinca Stegovec, Janez Bernik, Andrej Je-mec, Kiar Meško in Dževad Hozo. V tretjo generacijo sodijo: Metka Krašovec, Gorazd Šefran in Boris Jesih. Tuji avtorji na razstavi pa so: Milan Jovanovic, Dušan Džamonja in Ljubomir Popovic. Na ogled pa so tudi dela treh sodobnih slovenskih umetnikov, ki se ukvarjajo z grafiko: Bogdana Čobala, Jožeta Šubiča in Leona Zakrajška. Med dela velikih grafikov pa so uvrstili tudi grafike mlade umetnice Špele Ambrož, ki izhaja iz zbirateljeve družine. „Na razstavi lahko vsak gledalec najde kaj zase, saj so predstavljeni zanimivi umetniki, grafične tehnike in umetniški slogi. Z vključitvijo sodobnih avtorjev želimo poudariti, da je ta medij še vedno prisoten med umetniki, ki nadaljujejo slovensko grafično tradicijo," je še povedala Doroteja Kotnik, umetnostna zgodovinarka in kustosinja. Lastnik Galerije Luna Silvo Ambrož pravi, da je umetnost njegov hobi in strast hkrati. Le-ta ga navdihuje in spremlja že od zgodnje mladosti, skratka vse življenje. „Prepričan sem, da morajo biti tudi zasebne zbirke dostopne javnosti. Z obiskom galerije sem zadovoljen, tudi na odprtju naše zadnje razstave v letu 2023 je bila polna vseh tistih, ki cenijo domačo in tujo umetnost. Pogrešam pa mlade obiskovalce iz šol, da se že v rosnih letih spoznajo z umetnostjo," je povedal in povabil k obisku razstave Grafika za vsakogar, ki bo na ogled do 13. januarja 2024. MG Ptuj • Amos za Društvo Viljem Julijan Z glasbo blažili stres in darovali Decembra je mandolinska skupina Amos povabila na dva koncerta pod naslovom Zdravilo za stres. Na prvem, kije bil 3. decembra v Narodnem domu na Ptuju, so se skupini na odru pridružili MePZ Gandin iz Hajdine ter vokalni solistki Nia Popov in Marina Daražac Djidara. Drugi koncert, ki je 16. decembra potekal v Domu krajanov Budina-Brstje, pa je bil dobrodelne narave. Sicer pa gre za že tradicionalni koncert mandolinske skupine v ČS Jezero. Povezal je ljudi dobre volje in srčnosti, ki so darovali prispevke za Društvo Viljem Julijan, za otroke z redkimi boleznimi. Tudi drugi koncert je bil zdravilne narave za dušo in srce, za manj stresa v vsakodnevnem življenju. Glasba sploh pozitivno vpliva na zdravje, krepi imunski sistem, še posebej pa petje, je povedala voditeljica koncerta Mila Saftič. Mandolinska skupina Amos je tako kot že na prvem koncertu navdušila s svojim „mandolinskim" programom, vokalnima solistkama Nio Popov in Tajano Dobrave ter gostujočo instrumentalno-vokalno skupino Potepuhi. Med posameznimi točkami pa so obiskovalci koncerta lahko pobliže spoznali Društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan in zgodbe malih velikih borcev za več zdravja. Za lep večer glasbe in srčnosti, ki je napolnil in umiril dušo, se je v imenu ČS Jezero zahvalila predsednica sveta Viktorija Bezjak. Vsem je zaželela lepe in mirne praznike, da jih preživijo v družinskem vzdušju in naj jim novo leto prinese vse dobro. V Društvu ljubiteljev umetniške dejavnosti Amos so se z gosti zahvalili vsem, ki so tokrat darovali za dober namen, ki jih je povezala srčnost in ljubezen za pomoč otrokom z redkimi boleznimi na njihovi poti do več zdravja. MG Mali veliki borci potrebujejo pomoč celotne družbe Društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan z vsem srcem v vsem svojem obdobju delovanja širi osveščenost o redkih boleznih. Z dobrodelnim skladom Viljem Julijan nudijo denarno in materialno pomoč malim borcem in njihovim družinam. Doslej so v skladu zbrali in podarili že več kot 1.270.000 evrov za 139 otrok z redkimi boleznimi. Čez 500 družin je povezanih v skupnost družin z otroki z redkimi boleznimi. Dva milijona evrov želijo zbrati za gensko zdravljenje deklice Karoline, ki ima redko smrtonosno bolezen. Doslej so zbrali že več kot milijon evrov. Tudi ob letošnjih poplavah so z vsem srcem pomagali dvema družinama malih borcev, ki sta izgubili svoje domove. Zanju so zbrali več kot 360.000 evrov. Mandolinska skupina Amos petek • 22. decembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Dobrodelna akcija medijske družbe Radio-Tednik in partnerjev S poticami do 1.300 evrov za otroke iz socialno ogroženih družin Družba Radio-Tednik Ptuj vsako leto s partnerji izpelje decembrske akcije, v sklopu katerih zbiramo sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin. Letos so prvič pri tem pomagale tudi pridne gospodinje, ki so se udeležile tekmovanja v peki potic in skupaj z nami v soboto v nakupovalnem središču Qcenter zbrale 1.300 evrov. Skupaj smo dokazali, da zmoremo in želimo pomagati! V sklopu velike božične dobrodelne akcije Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani zaposleni v medijski hiši Radio-Te-dnik Ptuj skupaj z Rotary klubom Ptuj že leta zbiramo sredstva za obdarovanje otrok iz socialno šibkih družin. Možnosti sodelovanja je več, z donacijami preko SMS sporočil NADLANI ali NADLANI 5 na 1919, z nakazilom na TRR Rotary kluba Ptuj, tri konce tedna zapored pa smo vsako soboto tudi fizično prisotni v Qcentru. Prejšnji konec tedna je bil izjemno uspešen, saj smo v le nekaj urah nabrali 1.300 evrov. Dogodek smo združili s tekmovanjem v peki potic, kar Zmagovalke v družbi strokovne komisije Za vzdušje sta poskrbela harmonikarja Alojz Fras in njegov vnuk Tim Lah. se je izkazalo za odlično potezo. Ohranjanje tradicije na eni strani v teh prazničnih časih, brezplačna pokušina odličnih potic in na drugi dobrodelna nota. Tekmovanja se je udeležilo 18 društev in gospodinj: Marija Čagran, Lana Sel, Alenka Grabar, Marija Kandrič, Tončka Trop, Milena Kovačec, Jožica Per-šoh, Slavica Vincek ter društvo gospodinj Gorišnica, Dornava, Kuhla Promocijsko sporočilo Dolena, Marjetice Spuhlja, Zavrč, Cirkulane, Juršinci, Društvo žensk Pobrežje, Turistično društvo Pod-lehnik in Društvo kmetic Mestne občine Ptuj. Prav vse sodelujoče so pripravile izvrstne orehove potice, komisija pa je imela zelo težko delo. 27 vzorcev so ocenjevale Majda Go-znik, novinarka družbe Radio-Te-dnik Ptuj, Terezija Bogdan iz Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in Marija Horvat iz Izobraževalnega centra Piramida Maribor. »Več dejavnikov vpliva na končni izbor. Ocenjevale smo videz, okus potice, da je pravilno pečena, da ima domače orehe, vonj, da je razmerje med aromami, testom pravilno. Celoten izid mora biti dober, da jo z veseljem poješ,« je pojasnila Bogdanova. Horvatova priznava, da so imele zelo zahtevno delo, saj so bili izdelki lepi in okusni: »Potice so bile praktično vrhunske. Nekatere pa so izstopale v negativno ali pozitivno smer. Iskale smo najboljšo potico. Težko smo se odločile, je pa zmagovalna potica res ustrezala vsem kriterijem, ki smo jih ocenjevale.« Najboljšo potico so spekle članice društva gospodinj Kuhla Dolena, drugo mesto si je prislužila Jožica Peršoh, tretje Društvo gospodinj Pobrežje. Vse nagrajenke so si prislužile darilne bone nakupovalnega središča Qcenter v vrednosti 40, 60 in 100 evrov. Čeprav so že s sodelovanjem na tekmovanju tej dobrodelni akciji prispevale veliko, s tem, ko so spekle odlične potice, ki smo jih potem ponujali tudi v zameno za prostovoljne prispevke, so se vse v dobrodelne namene odpovedale tudi nagradam, ki so si jih same prislužile. »To je izjemna gesta naših gospodinj, ki smo jim zelo hvaležni, da so se pridružile tekmovanju in nam vsem pomagale pri zbiranju sredstev,« je dejal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Kakšnaje najboljša orehova potica Zmagovalno orehovo potico so spekle članice društva Kuhla Dolena. Njihove gospodinje - Slavica Dominc, Slavica Petrovič in Kristina Letonja - so pripravile vrhunski izdelek »Recept je skrivnost, vsekakor pa morajo biti jajca in orehi domači, pomembna je tudi dobra moka in ustrezno razmerje med nadevom in testom.« Tekmovanje v peki potic so ocenile kot odlično idejo, strinjajo se, da se na ta način ohranja tradicija, obenem pa spodbuja dobrodelnost. Drago Slameršak. Glede na odličen odziv in vrhunsko vzdušje na tokratnem prvem tekmovanju v peki potic bomo to prireditev gotovo še nadaljevali in jo nadgrajevali. Dženana Kmetec Najlepši prazniki - v Ocentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Ocentru v Puhovi - prav vsak kotiček utripa v prazničnem vzdušju, prav takšna je bogata ponudba v nakupovalnih ulicah in prodajalnah. Lepo okrašene nakupovalne ulice in prodajalne utripajo v čarobnem vzdušju in toplini. V predprazničnem času sta celotno ekipo Qcentra Ptuj razveselila Tina in Matjaž, finalista oddaje Slovenija ima talent. Veseli in ponosni smo, da od vsega začetka svoje poslovne poti delujeta pod Qcentrovo streho, kjer imata svoje prostore Arba-dakarba Party Shop in ArbadaPark. Tam poskrbita za najlepše, najbolj pisane in pestre zabave - ne samo z baloni in kostumi, temveč tudi s svojo pozitivno energijo, domišljijo in srčnostjo. Prav z vsakim nastopom v projektu Slovenija ima talent sta navdušila in nastop v finalni oddaji je bil upravičeno zaslužen. Tina in Matjaž, hvala za izjemne točke in verjamemo, daje pred vama še vrsta nepozabnih druženj z vsemi zabave željnimi obiskovalci Ar-badakarba Party Shopa in ArbadaParka v Qcentru Ptuj. Ponosni smo na vse vajine uspehe. V Qcentru Ptuj najdete prav vse, kar potrebujete v tem prazničnem decembru - od daril, do kulinaričnih dobrot, kijih boste postavili na mizo za razvaja-nje vaših najdražjih. In kje drugje najdete najboljše meso in biftek, kot v Supermarketu Tuš v Qcentru na Puhovi, kjer slovijo tudi po prijazni postrežbi. Z veseljem vam bodo ponudili številne mesne dobrote, ki bodo vam in vašim najbližjim teknile v prazničnih dneh. Ne glede na to kaj imate najraje -naj bo to svinjska pečenka, pečena krača ali rebra, ali pa morda bogat narezek, vse boste našli v Supermarketu Tuš, kjer ponujajo izdelke slovenskega Popolno darilo obstaja! Vrednostni bon Qcentra Ptuj! Boni so na voljo v Arbadakarbi! G.ocenterPtuj porekla, slovijo pa tudi po izjemno ugodnih cenah. V času obdarovanj ljubljeni osebi pokažite, da vam je mar in izberite nakit Pandora, ki izžareva čustva, ohranja trenutek in pripoveduje zgodbo. Obiščite trgovino Pandora v Qcentru Ptuj, kjer lahko kupite obeske in zapestnice, prstane, verižice, uhane, zbirke Pandora, pa tudi obeske za ključe in torbice ter darila za prijateljice. Izdelke Pandora odlikujejo čudoviti in trpežni materiali, pa seveda številne privlačne izvedbe, ki bodo vašemu videzu dodale še bolj osebno noto. Posebnost nakita Pandora pa je vsekakor njegova dodana zbirateljska vrednost, še posebej to velja za zapestnice in obeske, ki jih lahko dopolnjujete še vrsto let, saj lahko na posamezno zapestnico Pandora namestite veliko majhnih obeskov in tako ustvarite nakit, katerega vrednost se bo z vsakim dodatnim obeskom povečala in sčasoma postala neprecenljiva. Še zmeraj ne veste kaj svojim najdražjim podariti ob praznikih? Najlepše in najbolj uporabno darilo so darilni boni Qcentra Ptuj. Kupite jih lahko v Arbadakarba Party Shop, unovčite pa v številnih prodajalnah Qcentra Ptuj. Darilni boni Qcentra Ptuj so lahko najlepše darilo za vaše domače, prijatelje ali sodelavce, saj z njimi nikakor ne morete zgrešiti - obdarovanci bodo z njimi lahko zavili v skorajda vse prodajalne Qcentra in jih unovčili za nakup izdelkov, ki jih imajo najraje. Vesel božič vam želi ekipa Qcentra Ptuj. Odziv je bil izjemen, skupaj z gospodinjami smo zbrali 1.300 evrov, seveda na odličen odziv upamo tudi jutri. Foto: DK Foto: DK Foto: DK Passionate. Innovative. Reliable. 12 Štajerski Kronika petek • 22. decembra 2023 Podravje, Slovenija • Biftek je tvegano živilo, zato previdno pri nakupu ali pripravi doma Cene bifteka od 15 do 40 evrov in več za kilogram Ena izmed ključnih sestavin bogato obložene decembrske mize je običajno tudi biftek -pripravek iz svežega govejega mesa. A biftek sodi med tvegana živila, saj sestavine tega mesnega namaza niso toplotno obdelane, to pa predstavlja tveganje za okužbe in zastrupitve. Največji izbruh zastrupitve z biftekom v zadnjih letih smo zabeležili lani novembra, ko seje z biftekom zastrupilo več kot 130 ljudi. Čeprav okužbe običajno niso množične, na NIJZ potrošnike opozarjajo, da tatarski biftek sodi med tvegana živila, še posebej zaradi neobdelanega mesa in jajc oz. majoneze. »Če se potrošnik odloči za nakup, naj kupuje pri registriranih dobaviteljih, ki varnost živil zagotavljajo na osnovi HACCP sistema. Potrošnik naj bo pozoren, da je živilo shranjeno na ustrezni temperaturi, tudi po nakupu.« Izpostavljajo še pomen roka uporabe živila in sestavo, na katero naj bodo pozorni zlasti alergiki in osebe, ki ne smejo zaužiti neke sestavine. Uživanje bifteka odsvetujejo nosečnicam, otrokom, starostnikom, kroničnim bolnikom ter osebam z oslabljenim imunskim sistemom. V tatarskem bifteku so namreč lahko prisotni številni povzročitelji črevesnih okužb, znaki okužbe pa se najpogosteje kažejo kot gastroenteritis (vnetje želodčne in črevesne sluznice), lahko pa tudi v obliki drugih kliničnih oblik bolezni. Tudi domača priprava bifteka ni nujno bolj varna. »Tatarski biftek predstavlja tvegano živilo, tudi če ga pripravimo sami doma,« odgovarjajo na NIJZ. Ob tem pa svetujejo, da če se odločimo za pripravo tega svežega mesnega namaza doma, moramo poskrbeti za ustrezne sestavine, higieno rok, opreme in higiensko izvedbo vseh postopkov. »Oseba, ki pripravlja živilo, mora biti brez znakov bolezni, ki jih lahko prenese preko živil.« Cene biftekov primerljive z lanskimi Tatarski biftek je kulinarična specialiteta, s široko ponudbo v trgovinah pa je postal dostopnejši za marsikaterega potrošnika. Se pa cene močno razlikujejo, tako je mesni namaz, ki ga pripravlja podjetje Mercator, dostopen že za 15 evrov na kilogram, medtem ko biftek podjetja Kodila na trgovskih Foto: Pixabay Lani je Zveza potrošnikov Slovenije v laboratorij poslala deset tatarskih biftekov, pet predpakiranih in pet delikatesnih. Le trije izdelki so bili mikrobiološko neoporečni, pri kar petih so zaznali vsebnost zdravju škodljive bakterije listerije. policah stane tudi 43 evrov in več za kilogram. Iz Tuša so odgovorili, da imajo v ponudbi KZ Laško in Ko- Decembra skorajda ni trgovca, ki v ponudbo ne bi vključil tudi bijteka. dila ter da je cena izdelka primerljiva z lansko. V Hoferju imajo na voljo le pakirane pripravljene mesne pripravke, trenutna cena pa je okrog 22 evrov za kilogram. Široko paleto ponudnikov pa zastopajo v Sparu, kjer pravijo, da imajo v ponudbi postrežni biftek proizvajalcev Arvaj, Kodila in Oblak ter tudi pakiranega proizvajalcev Kodila, Čadež in Luka. »V primerjavi z lanskim letom se je cena spremenila dvema izdelkoma, in sicer postrežnemu bifteku proizvajalca Oblak (do io-odsto-tnega dviga je prišlo lanskega decembra zaradi dviga nabavne cene) ter tatarskemu bifteku Ča-dež (do 4 % dviga je prišlo marca Foto: Mojca Vtič letos, saj smo imeli izdelek pred tem šest mesecev v trajni akciji), biftekom znamke Arvaj, Kodila in Luka pa se cena ni spremenila.« V trgovinah Lidla Slovenija imajo v prodaji tatarski biftek, katerega dobavitelj je podjetje Fingušt - Mesnine Štajerske, cena za kilogram pa je okrog 17 evrov. Mojca Vtič Ptuj • Dan samostojnosti in enotnosti Ponosni na samostojno, demokratično in prelepo Slovenijo Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti RS v MO Ptuj, enem najpomembnejših dni naše novejše zgodovine, je 20. decembra potekala v dominikanskem samostanu. Tudi letošnjaje bila dobro obiskana, tudi po zaslugi Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča, ki s svojim muziciranjem in gosti vselej navduši. v naši moči. Še naprej želimo ohranjati mir, sožitje med narodi, sodelovanje, želimo spoštovati načela pravne države in državljanom zagotavljati demokratične ter člove- kove pravice. Kljub zaskrbljenosti pa nas ne more in ne sme zapustiti veselje ob praznovanju našega velikega praznika - dneva samostojnosti in enotnosti. Iskrene če- stitke vsem za praznik, za katerega vemo, kdaj in zakaj se je rodil. Vsi pa si tudi želimo, da mu rok trajanja ne bi nikoli potekel. Želim tudi blagoslovljen božič, poln miru in veselja, v novem letu pa veliko zdravja in zadovoljstva na vseh poteh, ob vseh stvareh, predvsem pa ob dobrih ljudeh," je praznični govor sklenila Ljudmila Novak. MG Tokrat so se mu na odru pridružili: sopranistka Sandra Vidovič Mlakar, članica SNG Opera in balet Ljubljana, kot osrednja gostja, ki je svojo glasbeno pot začela na Ptuju, in člana Pihalnega orkestra Ptuj v solističnih točkah, odlična oboista Katarina Simonič in Tomas Žganec. Letošnji program je imel klasičen pridih. Sodelovali pa so tudi praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, ki jih je vodil Franci Hliš. Slavnostna govornica je bila Ljudmila Novak, poslanka evropskega parlamenta. Zahvalila se je za to čast, da je bila slavnostna govornica v prelepem zgodovinskem mestu Ptuj. Lepo urejeno najstarejše mesto na Slovenskem je dokaz, da Slovenci spoštujemo zgodovino in kulturno dediščino, ki so jo gradili in ohranjali naši predniki na tem ozemlju. Dan slovenske samostojnosti in enotnosti pa je dan, ki ga moramo vedno praznovati z veselim srcem in velikim ponosom, da smo se leta 1990 na plebiscitu odločili prav. „Ne glede na težave ali občasna razočaranja nad oblastniki pa vedno ostajamo ponosni na našo samostojno, demokratično in prelepo Slovenijo. Z veselim srcem se spominjamo državotvorne odločitve, ko so nam bile naklonjene tudi zgodovinske okoliščine in premiki v Evropi. Bili smo tudi pogumni, da se nismo ustrašili groženj iz Beograda in JLA. Želja po samostojni državi je bila premočna, da bi nas lahko karkoli ustavilo," je izpostavila. Prvega maja leta 2024 bomo obeležili 20 let vstopa Slovenije v EU. Moto - Združeni v raznolikosti - govori o tem, da se vse evropske države povezujejo v EU za trajni mir in blaginjo, hkrati pa jih bogati različnost njihovih kultur, tradicij in jezikov. Raznolikost je bogastvo, ki ga moramo ohranjati, to nam omogoča tudi uporaba slovenščine tudi v institucijah EU, saj je slovenščina eden izmed 24 uradnih jezikov EU. Za vključitev v EU smo se odločili prostovoljno, na podlagi spoznanja, da nam bo to omogočilo več sodelovanja in boljše pogoje za gospodarstvo, kmetijstvo, trgovino, izmenjave na področju izobraževanja, znanosti in vse vrste denarnega sodelovanja. „Vse to nam odpira nove poglede, predvsem pa nove možnosti za razvoj in blaginjo. Zaradi zaskrbljenosti nad dogajanjem v svetu moramo narediti vse, kar je Foto: Črtomir Goznik Pihalni orkester Ptuj in sopranistka Sandra Vidovič Mlakar Tepežki dan 28.12. oblačen, k letu ne boš lačen. Foto: Črtomir Goznik Slavnostna govornica Ljudmila Novak, poslanka evropskega parlamenta Danes bo zmerno do pretežno oblačno, več jasnine bo v južnih krajih. V severni polovici Slovenije bo možen rahel dež, v zatišnih legah Gorenjske in Koroške lahko zjutraj nastane poledica. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, v severnih krajih malo pod 0, najvišje dnevne od 3 do 8, v južni Sloveniji od 9 do 14 °C. 3-dnevna napoved za Podravje Nedelja 24.12. Ponedeljek 25.12. oblačno Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni oblačno O jasno Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: jugovzhodni Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: južni Vir: ARSO Nogomet Na svojih mestih obstalo manj kot pol trenerjev Stran 14 Boks Ajda Kopša najboljša boksarka v Zagrebu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Športnik leta 2023 tednik Strelstvo Ormožani Kovinarja zmagali tudi v 1. A DL s pištolo Stran 15 Plavanje Zala odlična na odprtem prvenstvu Slovenije v Kopru Stran 15 iPoiluiajh na± na íuitounün ifibtu! RADIOPTUJ tea- afiletoc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Dileme vedno obstajajo, tudi letos ni nič drugače... V Cankarjevem domu v Ljubljani je v tem tednu potekala tradicionalna prireditev Športnik leta, ki jo Društvo športnih novinarjev Slovenije pripravlja v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenija in Olimpijskim komitejem Slovenije. Letošnja najbolj eminen-tna priznanja so šla v roke športne plezalke Janje Garnbret, kolesarja Tadeja Pogačarja in nogometne reprezentance. Glasovanje poteka tako, da športni novinarji, člani DŠNS, glasujemo za tri najboljše športnike in športnice ter za najboljšo ekipo. Prvi/prva v izboru prejme tri točke, drugi/druga dve in tretji/tretja eno, izbrana ekipa prejme eno točko. Kot vsako leto so bile tudi letos polemike o izboru najboljših ena glavnih tem sprejema po sami prireditvi ... Slovenija ima glede na geografsko majhnost izjemen nabor vrhunskih športnikov, zato nobena uvrstitev med najboljšo trojico ni samoumevna. Velikokrat iz nje izpadejo športniki, ki bi si tudi v številnih večjih in športno bolj razvitih državah nedvomno priborili uvrstitev med najboljše, v Sloveniji pač ne ... Letos sta med posamezniki kratko potegnila smučarski skakalec Timi Zajc in atlet Kristjan Čeh: prvi je na SP v domači Planici na začetku leta postal svetovni prvak posamično in ekipno, drugi pa je v epskem dvoboju v metu diska na SP v Budimpešti osvojil srebrno kolajno. Da se je to zgodilo v atletiki, „kraljici športov", mu ni pomagalo niti pri preboju med najboljšo trojico. V nekaterih primerih popularnost nekaterih športnikov zagotovo pretehta nad njihovimi dosežki, kot vedno je razvrščanje športov na isti skupni imenovalec „misija nemogoče" . Še več prahu je dvignil izbor med najboljšimi ekipami, kjer je nogometna reprezentanca s tremi točkami naskoka prehitela odbojkarsko izbrano vrsto. Slednja je na letošnjem zboru najboljših evropskih reprezentanc osvojila 3. mesto, prva se je šele uvrstila med 24 najboljših reprezentanc Stare celine . Medtem ko so bili ljubitelji odbojke razočarani, pa si je še težje zamisliti počutje ljubiteljev smučarskih sko- Za najboljšo ekipo leta 2023 v Sloveniji je bila izglasovana nogometna reprezentanca (na fotografiji je selektor Matjaž Kek). Janja Garnbret - najboljša športnica Slovenije v letu 2023 kov: moška ekipa je v Planici osvojila naslov svetovnih prvakov, kar pa je bilo v izboru dovolj le za 3. mesto z več kot 20 točkami zaostanka za nogometaši in odbojkarji . »Prepričan sem, da tako kot mi spoštujemo njihove uspehe, tudi oni V I • • v spoštujejo naše« Teže izbora za naj slovenskega športnika leta se zavedata tudi dobitnika najprestižnejših nagrad. „Kakšne športnike imamo v Sloveniji, to je res fenomenalno, nekaj izjemnega. Ko me v različnih krajih sveta vprašajo, od kod prihajam in povem, da iz Slovenije, vsi vedo, kateri športniki so tam doma. Moram poudariti, da sem lahko le ponosen, da sem del tega in da jih lahko kdaj tudi premagam v razvrstitvi športnika leta. Vsi Slovenci smo lahko ponosni na naše športnike," je dejal Tadej Pogačar. Podobno je mnenje športne plezalke Janje Garnbret. „Prejeti naziv športnice leta se mi nikakor ne zdi samoumeven, tako da se ga nikoli ne bom naveličala. Slovenija ima veliko vrhunskih športnic, zato ne more biti samoumevno, da sem prejela to nagrado," je dejala po podelitvi nagrad v Cankarjevem domu o tem, da se je na najvišjo stopničko izbora vrnila po letih 2018, 2019 ter 2021. Janji in Tadeju se je s svojim pogledom pridružil tudi selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek. „Jasno je, da je težko primerjati na eni strani medalje, na drugi strani velikost nogometa kot najprestižnejše postranske stvari na svetu, ampak na koncu koncev, mogoče je enkrat čas tudi za nogomet. Prepričan sem, da tako kot mi spoštujemo njihove uspehe, tudi oni spoštujejo naše, na koncu koncev imamo vsi isti grb, isto zastavo in pojemo isto himno. Vesel sem zaradi uspeha nogometašev, še bolj sem pa vesel za uspehe vseh naših športnikov, tako v ekipnih kot individualnih športih," je povedal Mariborčan in dodal: „Nogometa dolgo ni bilo na prireditvi v Gallusovi dvorani in prav je, da se je vrnil. Vesel sem, da sem del te zgodbe, ampak glavno vlogo so imeli igralci na igrišču in zato jim lahko samo še enkrat iskreno čestitam. Priznanje je še ena potrditev, da se splača vztrajati, da so vztrajali in da so verjeli vase in da niti v enem trenutku niso podvomili, da nam ne bi uspelo iti na evropsko prvenstvo. Sicer ni isto kot osvojiti medaljo, ampak upam, da smo do- dali vsaj en kamenček v mozaik sijajnih uspehov slovenskih športnic in športnikov." Za najobetavnejšo mlado športno osebnost so v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasili nogometaša Benjamina Šeška, ki je tako naslednji v izjemni vrsti dosedanjih prejemnikov tega priznanja od leta 2014 naprej: Maruša Mišmaš (atletika), Tim Gajser (motokros), Janja Garnbret (športno plezanje), Luka Dončic (košarka), Tadej Pogačar (kolesarstvo), Kaja Juvan (tenis), Kristjan Čeh (atletika), Rok Možič (odbojka), Pia Bab-nik (golf). Nagrado za fair play - in najglasnejši aplavz zbranih v Cankarjevem domu - je prejel smučarski skakalec Anže Lanišek. Spomnimo: ob prejemu medalje za osvojeno 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega po- Moški: Tadej Pogačar 267 točk Primož Roglič 166 Luka Dončic 101 Kristjan Čeh 75 Timi Zajc 37 Benjamin Savšek 33 Rajmond Debevec 14 Matej Mohorič 9 Luka Božič 9 Toni Vodišek 8 Žan Kranjec 3 Anže Lanišek 2 Darko Jorglč 1 Jan Oblak 1 Ženske: Janja Garnbret 336 Tina Šutej 107 Andreja Leški 75 Ema Klinec 60 lika Štuhec 43 Ema Kozln 42 Nika Krlžnar 20 Anita Horvat 11 Tyra Barada 11 Maruša Mišmaš Zrimšek 8 Eva Terčelj 5 Jekaterina Vedenejeva 5 Nika Prevc 2 Alenka Artnik 1 Ekipe: Moška nogometna reprezentanca 44 glasov Moška odbojkarska reprezentanca 41 Moška ekipa, smučarski skoki 21 (Jelar, Kos, Lanišek, Zajc) Tenis, ženska reprezentanca 9 Moška košarkarska reprezentanca 4 Mešana ekipa, smučarski skoki 2 (Lanišek, Zajc, Križnar, Klinec) kala sezone 2022/23 je na stopničke za zmagovalce prinesel silhueto Po- ljaka Davida Kubackega, ki je zadnje tekme lanske sezone izpustil zaradi ženinih zdravstvenih težav in s tem Lanišku omogočil skok na stopničke. Jože Mohorič Futsal • Reprezentanca Slovenije Zmage z Italijo jim ni uspelo nadgraditi na Češkem Češka-Slovenija 3:2 (1:1) Priznanja 0KS Pred podelitvijo nagrad za športnika in športnico ter ekipo leta je predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac športnikom in športnicam, ki so v preteklem letu nanizali izjemne uspehe, podelil velike statue, njihovim trenerjem pa zlate plakete. Najvišja priznanja OKS-ZŠZ so prejeli: - metalec diska Kristjan Čeh in njegov trener Gerd Kanter; - jadralec na deski s padalom Toni Vodišek in njegov trener Rajko Vo-dišek; - kajakašica Eva Terčelj in njen trener Jernej Abramič; - mešana ekipa smučarskih skakalcev in skakalk Ema Klinec, Nika Križ-nar, Anže Lanišek, Timi Zajc in trenerja Zoran Zupančič in Robert Hrgota; - kanuist Benjamin Savšek in njegov trener Jože Vidmar; - kanuist Luka Božič in njegov trener Borut Javornik; - športna plezalka Janja Garnbret in njen trener Roman Krajnik; - smučarji skakalci Anže Lanišek, Žiga Jelar, Lovro Kos, Timi Zajc in trener Robert Hrgota; - smučarski skakalec Timi Zajc in trener Robert Hrgota; -judoistka Andreja Leški in njen trener Luka Kuralt; - kolesar Tadej Pogačar in selektor Uroš Murn; -kolesar Primož Roglič. STRELCI: 0:1 Bukovec (11.), 1:1 Slo-vaček (18.), 2:1 Drozd (28.), 2:2 Janež (37.), 3:2 Vnuk (39.). Slovenska izbrana vrsta si je z zmago proti Italiji pred dnevi podaljšala upanje na morebitno uvrstitev V. na svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Uzbekistanu. Za uvrstitev na drugo mesto v skupini in uvrstitev v dodatne kvalifikacije bi morali to nadgraditi z zmago na Češkem, a se jim je zalomilo in so po porazu ostali brez možnosti za preboj na svoj prvi mundial... Junak tekme proti Italiji Jeremy Bukovec je Slovenijo proti odpisani Češki pripeljal v vodstvo v 11. minuti, ko je zadel iz bližine. Pet minut pred koncem polčasa je Luka Čop zapravil dve lepi priložnosti, je pa svojo v 18. minuti unovčil Matej Slovaček za izenačenje na 1:1. f"i -f.*.....ti i* fn « M t% . K •—* -____ mk&LÍ Slovenski fiitsal reprezentanci ni uspel preboj v dodatne kvalifikacije za SP. V uvodu drugega dela je bil takoj Čop v priložnosti, ob koncu 28. minute pa so Čehi povedli, ko je pred golom žogi spremenil smer David Drozd. Slovenska igra ni in ni prav stekla, tako da je selektor Slovenije Tomislav Horvat šest minut pred koncem vzel minuto odmora in fante pozval k bolj tveganemu pristopu, saj je zanje igrala le zmaga. To se jim je obrestovalo v 37. minuti, ko je po igri brez vratarja zadel Žan Janež. Slovenci so nadaljevali brez vratarja, a v 39. minuti je Češka kaznovala napako, Tomaš Vnuk je zadel za 3:2. Na drugi tekmi skupine D so Španci ugnali Italijane in jim tako zaradi le sedmih osvojenih točk zaprli pot v dodatne kvalifikacije - vanje so se uvrstile Poljska, Hrvaška, Finska in Nizozemska. Zmagovalca dveh parov se bosta na SP pridružila zmagovalkam skupin: Franciji, Kazahstanu, Portugalski, Španiji in Ukrajini. Skupina D, končni vrstni red: 1. Španija 16, 2. Italija 7, 3. Slovenija 7, 4. Češka 4. JM, sta Foto: JM Foto: JM Foto: NZS 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. decembra 2023 Nogomet • 1. SNL Na svojih mestih obstalo manj kot pol trenerjev Foto: NZS Na fotografiji so vsi trenerji vseh desetih prvoligaških klubov pred začetkom sezone 2023/24. Jesenski del je na svojih delovnih mestih od začetka do konca oddelala le četverica: Oliver Bogatinov (Radomlje), Zoran Zeljkovic (začel v Kopru, nadaljeval v Olimpiji), Oskar Drobne (Rogaška), Dejan Grabič (začel pri Muri, zamenjan sredi sezone), Aleš Arnol (Bravo), Joao Henriques (začel pri Olimpiji, zamenjan sredi sezone), Damir Krznar (začel v Mariboru, nadaljeval v Celju), Albert Riera (začel v Celju, sredi sezone odšel v Francijo v Bordeaux), Robert Pevnik (Aluminij), Simon Rožman (začel v Domžalah, sredi sezone odšel v BiH v Sarajevo). Prvoligaški igralci so po predčasno zaključenem jesenskem delu nemudoma odšli na odmor in polnjenje baterij, glavno delo se je sedaj preneslo v pisarne. Sestava konkurenčnih ekip za spomladanski del sezone je v prvi vrsti stvar ambicij in finančnih možnosti, veliko pa je možno postoriti tudi z minimalno rotacijo igralcev, kar v glavnem pomeni osvežitev ekipe in dodajanje nove energije. Precejšnjo besedo imajo pri tem trenerji, ki so v prvi vrsti tisti, ki povejo svoje igralske želje za predviden igralni sistem, športni direktorji pa jih potem v skladu z možnostmi izpolnjujejo. Celoten jesenski del so na svojih mestih preživeli le štirje trenerji: Robert Pevnik, Oliver Bogatinov, Oskar Drobne in Aleš Arnol. Zanimivo je, da gre pri trojici za stratege ekip iz spodnjega dela lestvice, le Arnol je z Bravom v zgornji polovici. Očitno je, da se v omenjenih ekipah zavedajo svojega resničnega dometa in od trenerjev enostavno ne „zahtevajo čudežev". Zanimivo bo videti, ali bo tako tudi na začetku spomladanskega dela sezone ... Povsem drugače je bilo letos pri vseh naših vodilnih prvoligaših, kjer se je sredi sezone sprožil efekt domin. Ko je Albert Riera dobil ponudbo iz Francije, Zoran Zeljkovič pa od Olimpije, so v Celju angažirali dotedanjega trenerja Maribora Damirja Krznarja, pri Kopru pa dotedanjega svetovalca v klubu Safeta Hadžiča. Več sreče so imeli pri izbiri v Celju ... Pri Kopru so sicer z zamenjavo počakali do konca prvega dela, nato pa nemudoma ustoličili novega trenerja - tretjega v sezoni - Aleksandra Radosavljevica. Tretji v sezoni je na 1. SNL, JESENSKI DEL 1. CELJE 19 15 2 2 43:13 47 2. OLIMPIJA 19 11 4 4 38:25 37 3. KOPER 19 8 6 5 31:25 30 4. MARIBOR 19 8 5 6 30:23 29 5. BRAVO 19 8 5 6 27:26 29 6. MURA 19 7 4 8 21:27 25 7. DOMŽALE 19 7 2 10 29:28 23 8. ALUMINIJ 19 5 3 11 21:34 18 9. RADOMLJE 19 4 5 10 18:32 17 10. ROGAŠKA 19 3 2 14 15:40 11 klopi Mure tudi Vladimir Vermezovic, prej sta bila Dejan Grabic in Darjan Slavic. Največji zimski remont se pričakovano napoveduje v Mariboru. Zanimivo bo spremljati, kako bosta pri tem sodelovala trener Ante Šimu-ndža in športni direktor Marko Šuler, saj je prvi že večkrat izrazil jasno nezadovoljstvo nad nekaterimi igralci, ki jih je slednji pripeljal v klub. Šuler-jeva mantra, da so v klub pripeljali nekatere igralce, „ki jih je lovilo pol Evrope", pozneje pa so pristali na klopi ali celo na tribunah, pa je tako ali tako nekaj, čemur se muza polovica slovenskih nogometnih spremljevalcev . Angažiranje Maksa Barišica, ki je prejšnji teden iz Kopra prestopil v Maribor, zagotovo ne spada v to kategorijo, saj gre za dokazano kakovostnega igralca, bo pa Maribor pri tem potreboval košček sreče, Doma 1. CELJE 9 7 2. BRAVO 10 7 3. MARIBOR 9 6 4. OLIMPIJA 9 4 5.KOPER 10 4 6. MURA 10 3 7. DOMŽALE 9 3 8. ALUMINIJ 10 2 9. RADOMLJE 10 1 10. ROGAŠKA 9 1 da bi se odlični vezist izognil poškodbam, ki so doslej prekinjale njegov razvoj. Celjani podobno uspešni z Riero in Krznarjem Nogometaši Celja so bili skozi celoten jesenski del najbolj prepričljivi, zamajala jih ni niti vmesna menjava trenerja. Albert Riera in Damir Kr-znar sta bila podobno uspešna, oba sta doživela po en poraz (Riera z Aluminijem, Krznar z Olimpijo), sicer pa je Španec v 12 tekmah s svojo ekipo zbral 29 točk, Hrvat pa v sedmih tekmah 18 točk. Celjani so najuspešnejša ekipa tako na domačem stadionu kot v gosteh, še posebej prepričljivi so bili na gostovanjih, kjer v desetih tekmah sploh niso doživeli poraza (8 zmag, 2 remija)! V gosteh 1. CELJE 10 8 2. OLIMPIJA 10 7 3. KOPER 9 4 4. DOMŽALE 10 4 5. MURA 9 4 6. RADOMLJE 9 3 7. MARIBOR 10 2 8. ALUMINIJ 9 3 9. BRAVO 9 1 10. ROGAŠKA 10 2 Celjani so do prednosti pred tekmeci prišli z uravnoteženo ekipo, v kateri je napad dosegel največ zadetkov (43), obramba pa jih je prejela najmanj (13). Napadalno je bila Olimpija dokaj blizu (38), zato pa so grofle vse „povozili" pri obrambnih nalogah. Nedvomno drži, da sta imela pri tem zelo pomembni vlogi Matjaž Rozman in branilec Nino Milič. Vratar iz Gerečje vasi se zdi z leti vse boljši in boljši, mladi branilec iz Zlatoličja pa je eden tistih, na katerih lahko Celjani gradijo svoje moštvo v prihodnosti (ali pa z njegovim morebitnim odhodom v tujino lepo zaslužijo). Manjša od želene je bila vloga tretjega igralca iz Spodnjega Podravja Matica Vrbanca, ki je letos kljub podaljšanju pogodbe izgubil stalno mesto v postavi. Olimpija se je prvič soočila s tekmovanjem na treh frontah (prvenstvo, Evropa, pokal), posledično je Ferplej: 1. Celje 72 2. Bravo 76 3. Domžale 82 4. Aluminij 95 5. Koper 120 6. Radomlje 148 7. Olimpija 153 8. Mura 165 9. Rogaška 191 10. Maribor 240 občasno „izgubljala tla pod nogami" in doživljala različne udarce v obliki izgube točk. Ker so se v nekaj srečanjih celo srečno izvlekli, z zaostankom desetih točk za Celjani sploh ne morejo biti nezadovoljni. Kapetan Olimpije Timi Max El-šnik v tem delu sezone ni bil izstopajoča figura, še vedno pa je bil eden najboljših. Razveseljivo pa je, da je igralec iz Zlatoličja najboljše predstave pokazal v reprezentančnem dresu, kjer je postal nepogrešljiv člen zvezne vrste. V Zagrebu je potekal močan turnir mlajših selekcij Winter Trophy, na katerem je nastopilo tudi šest ekip Aluminija, po dve iz selekcij U-12, U-13 in U-14. Med 14-letniki je nastopilo 16 ekip, ki so bile razvrščene v štiri predtek-movalne skupine. Mladi Kidričani so pod vodstvom trenerja Mateja Čeri-ča zmagovito serijo držali od začetka do konca turnirja, v zaključku sta se obe ekipi uvrstili v finale in se med seboj pomerili za prestižno lovoriko. Uspešnejša je bila ekipa Aluminij 1, ki je zmagala z izidom 2:0. Organizatorji so izbrali idealno postavo turnirja, v katero so bili uvrščeni kar štirje igralci Aluminija: Leo Po prestopu iz Aluminija se je v dresu Olimpije od 7. kroga naprej dokazoval Marko Brest. Pokazal je nekaj dobrih predstav, obenem pa je izkušnje nabiral tudi na evropskih tekmah. Pika na i sezone je bil njegov nastop na zadnji tekmi konferenčne lige proti Slovanu v Bratislavi, kjer sta bila nad njim storjena ključna prekrška: ob prostem strelu, iz katerega je Olimpija prvič zadela, ter ob izključitvi vratarja Slovana Borjana. Jože Mohorič Pisar in Žan Šešerko iz ekipe Aluminij 1, Nik Selinšek in Nej Majcen pa iz ekipe Aluminij 2. V konkurenci U-13 sta ekipi Aluminija izgubili v osmini finala. Tretje mesto med 22 ekipami V konkurenci U-12 sta se ekipi rdeče-belih v konkurenci 22 ekip iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Avstrije merili pod vodstvom trenerja Mateja Topolovca. Ena izmed ekip je obstala v osmini finala, druga pa se je prebila vse do polfinala in osvojila končno 3. mesto. Ekipni uspeh je z uvrstitvijo v idealno postavo turnirja nadgradil vratar Nik Lenart. UR 0 2 18:6 21 0 3 18:14 21 1 2 15:8 19 4 1 15:9 16 3 3 18:15 15 3 4 11:14 12 1 5 12:12 10 2 6 13:23 8 3 6 9:22 6 2 6 6:15 5 2 0 25:7 26 0 3 23:16 21 3 2 13:10 15 1 5 17:16 13 1 4 10:13 13 2 4 9:10 11 4 4 15:15 10 1 5 8:11 10 5 3 9:12 8 0 8 9:25 6 Nogomet • Mlajše selekcije Med 16 ekipami v finalu dve iz Kidričevega Boks • 3. spominski turnir hrvaških branilcev Ajda Kopše najboljša boksarka v Zagrebu Zagreb je v soboto gostil 3. spominski turnir hrvaških branilcev. Tega mednarodnega turnirja so se pod vodstvom trenerja Ivana Pučka ml. udeležili tudi predstavniki Boks kluba Ring iz Ptuja, ki so ekipno dosegli drugo mesto. Med mladimi tekmovalci se je najbolj izkazala Ajda Kopše, ki je z zmago nad Dorotejo Vencl postala tudi najboljša boksarka turnirja. Za ta naziv je prejela pokal, v rin-gu pa je pokazala super predstavo s štirikratno prvakinjo Hrvaške in udeleženko letošnjega evropskega prvenstva. Že od začetka je Ajda Kopš nasprotnici vsilila svoj tempo in je z močnimi krošeji nadzorovala dvoboj od začetka do konca. Ob odlični mladi boksarki sta za ringovce zmagi zabeležila tudi Tine Jakomini in Andi Gerdellaj. Jakomi-ni je z odličnim boksom premagal hrvaškega reprezentanta Matka Stojanovica. Boksal je osredotočeno in od začetka do konca ni pustil tekmecu možnosti, da ga preseneti. Še hitreje je prišel do zmage Ger-dellaj, saj je Ivano Grubica odpravil s prekinitvijo v prvi rundi. Tekmec ni bil na njegovi ravni, saj ga je z močnimi udarci večkrat spravil v knock down, po tretjem je sodnik borbo prekinil. Ob treh zmagah so Ptujčani v Zagrebu zabeležili dva poraza. Flo-rijan Brojaj se je meril z zelo dobrim tekmecem, udeležencem svetovnega prvenstva, in se mu v ringu tokrat ni izšlo. Shpetim Caraku je dobil prvo rundo, nakar mu je popustila zbranost, kar je nasprotnik izkoristil za preobrat in zmago. David Breznik Ekipi Aluminija U-14 sta uspešno nastopili na turnirju v Zagrebu. Skupinska slika boksarjev BK Ring s trenerji Foto: arhiv BK Ring Ptuj Ekipa Aluminija U-12 na turnirju v Zagrebu petek • 22. decembra 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • 3. turnir 1. A in 1. B-lige z zračno puško in pištolo Ormožani Kovinarja zmagali tudi v 1. A DL s pištolo Na centralnem strelišču v Ljubljani je minuli konec tedna potekal tretji turnir 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m, ki je prinesel nove uspehe in odličja strelcem iz Ormoža, Ptuja in Miklavža pri Ormožu. 1. A-liga pištola: Ormožani še tretjič do odličja, tretje zlato za Vento V 1. A državni ligi s pištolo je ormoška ekipa Kovinarja po dveh drugih mestih tokrat osvojila še ekipno zmago in se vodilnim Vele-njčanom v skupnem seštevku približala na tri točke razlike. Z zmago, predvsem pa s sestavo ekipe, so Ormožani spomnili na svoje zlato obdobje v 1. A državni ligi, ko so v letu 2016 in 2017 slavili dva naslo- va prvakov. S tretjim mestom in prvim odličjem v sezoni so bili uspešni tudi Ptujčani, ki stopnjujejo svoje nastope in iz turnirja v turnir dosegajo po deset krogov višje rezultate. Med posamezniki je znova navdušil ormoški strelec Kevin Venta, ki je bil še tretjič najboljši v kvalifikacijah, tokrat z rekordom v sezoni z visokimi 579 krogi, nato pa je tretjič zapored slavil tudi v finalu. Venta je v zaključnem dvoboju premagal aktualnega prvaka Jožeta Čepra iz Rečice pri Laškem, drugo odličje v sezoni pa je osvojil Sašo Stojak. Ptujčan je bil v vodstvu še po dvajsetih strelih, nato pa je z dvema slabšima streloma (osmico in deve-tico) izgubil v troboju za zlato odlič-je in se moral zadovoljiti z bronom. Znova je bila s četrtim mestom odlična mlada 17-letna Manja Slak, najperspektivnejša slovenska strelka leta 2023. Svoj najboljši nastop v sezoni je pokazala Ptujčanka Majda Raušl (559) in za tri kroge zaostala za finalisti. Plavanje • Odprto prvenstvo Slovenije Zala Mojsilovič Meznarič odlična v Kopru Od petka do nedelje, 15. do 17. 12., je v Kopru potekalo absolutno in odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Barve Plavalne akademije Kurent sta zastopali le dve plavalki, ki sta odplavali zahtevne rezultatske norme, Zala Mojsilovič Meznarič (2008) in Eva Hvalec (2009). Slednja je plavala le v nedeljo, saj je imela normo le za 200 m prosto. Prvo ime ptujskega plavanja in PA Kurent, Zala, je bila odlična od petka do nedelje. Že prvi dan si je priplavala dva finalna nastopa, na 400 m prosto in 200 m delfin. Na 400 m prosto si je s časom 4:32,16 s in novim osebnim rekordom priplavala odlično 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: 1. KOVINAR ORMOŽ 2. MROŽ VELENJE 3. PTUJ 4. GORENJA VAS povprečje 1685 1678 1672 1662 5. DUŠANA POŽENELA RECICA 1657 6. GROSUPLJE 1657 7. MAROK SEVNICA 1655 8. BREŽICE 1654 9. TRZIN 1646 10. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1644 11. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1636 12. OLIMPIJA 1626 Posamezno: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (579) 2. Jože Ceper, Rečica (562) 3. Sašo Stojak, Ptuj (568) 4. Manja Slak, SD Gorenja vas (572) 5. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (570) 7. Anja Prezelj, Železniki (565) 8. Klemen Tomaševič, Železniki (565) 9. Majda Raušl, Ptuj (559) 11. Peter Tkalec, Rečica (559) 16. Aleksander Ošep, Velenje (555) točke 39 42 24 20 28 16 14 17 14 19 6 7 90 (1.) 36 (15.) 72 (2.) 68 (3.) 57 (6.) 60 (5.) 60 (4.) 33 (16.) 42 (10.) 50 (7.) Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožani Kovinarja so v zasedbi Gregor Polajnko, Kevin Venta in Emerik Hodžic po šestih letih znova stopili na vrh odra za zmagovalce v 1. A državni ligi s pištolo. Ptujčani so v sestavi Sašo Stojak, Majda Raušl in Matija Potočnik osvojili 3. mesto. 6. mesto v absolutni konkurenci. Še višje je bila na 200 m delfin, kjer je z odličnim osebnim rekordom 2:25,53 s zaostala zgolj za našo olimpijko Katjo Fain (2001) in Emo Čerin (2006), ter si priplavala odlično 3. mesto v absolutni razvrstitvi. Drugi dan prvenstva je Zala ponovno plavala odlično in si s časom 5:10,35 minut priplavala absolutno 5. mesto na 400 m mešano. V drugi finalni disciplini, na 100 m prosto, se je kot prva Kurentova plavalka spustila pod magično mejo ene minute in odplavala disciplino s časom 59,45 s. Zadnji dan prvenstva se je Zali že poznala dolga tridnevna tekma, a je v finalu A vseeno odplavala odlično na 100 m delfin, kjer je s časom 1:04,83 s osvojila končno 6. mesto. UR 18. Emerik Hodžič, Kov. Ormož (553) 23 (18.) 19. Gregor Polajnko, Kov. Ormož (553) 7 (25.) 28. Matija Potočnik, Ptuj (545) 1 (32.) 34. Jagoda Tkalec, Rečica (536) 36 (14.) 1. A-liga puška: Ormožanke Kovinarja tretje V 1. A državni ligi s puško so ormoške prvakinje (1870.4) po predhodni zmagi tokrat osvojile ekipni bron in zdaj v skupnem seštevku za vodilno Olimpijo in Grosupljem zaostajajo za šest oziroma štiri točke. Prijetno presenečenje letošnje sezone je mlada ekipa Grosupeljčank, ki je slavila prvo zmago v sezoni. Najboljši kvalifikacijski rezultat je drugič v sezoni postavila Grosupe-ljčanka Klavdija Jerovšek (629,6) in najboljšo Ormožanko Urško Kuharič (628,6) na tretjem mestu prehitela za krog. Z najboljšim rezultatom v sezoni si je prvi finalni nastop pristreljala tudi druga Ormožanka in aktualna državna prvakinja Nuša Žnidarič - osvojila je 6. mesto. V zelo izenačenem četveroboju finalistov za najvišje uvrstitve je le dve desetin-ki do odličja zmanjkalo Kuharičevi, ki je po bronu in srebru na uvodnih dveh turnirjih tokrat ostala brez odličja na četrtem mestu. Zmago v finalu je slavil aktualni ligaški prvak Luka Lukic (624,5) iz Trzina, ki je na predhodnem turnirju ostal brez finala na devetem mestu. Brez finala pa je na svojem domačem strelišču presenetljivo ostala tudi najboljša slovenska strelka in trikratna olimpij-ka Živa Dvoršak, ki je za osmouvršče-nim Lukičem v kvalifikacijah zaostala za poldrugi krog. 1. A-liga puška Ekipni rezultati: povprečje 1. GROSUPLJE 1873.5 2. OLIMPIJA 1871.5 3. KOVINAR ORMOŽ 1870.4 4. I. POHOR. BATALJON RUŠE 1857.2 5. TRZIN 1856.4 6. TRIGLAV JAVORNIK - K.B. 1854.8 7. MURSKA SOBOTA 1844.0 8. 1956 TRBOVLJE 1838.8 9. ŠTEFAN KOVAC TURNIŠCE 1833.6 10. CERKNICA 1827.6 11. CRENŠOVCI 1826.5 12. KAMNIK 1802.5 točke 37 39 33 27 26 20 9 12 10 13 9 11 Posamezno: 1. Luka Lukič, Trzin (624.5) 65 (4.) 2. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (629.6) 86 (1.) 3. Urška Hrašovec, Ruše (629.1) 69 (3.) 4. Urška Kuharič, Kov. Ormož (628.6) 72 (2.) 5. Sonja Benčina, Olimpija (626.0) 63 (5.) 6. Nuša Žnidarič, Kov. Ormož (625.4) 49 (9.) 9. Živa Dvoršak, Olimpija (623.0) 60 (6.) 10. Blaž Lužar, Olimpija (622.5) 53 (7.) 11. Jakob Petelinek, Cerknica (622.5) 46 (11.) 14. Tjaša Kužnik, Grosuplje (619.1) 53 (8.) 18. Jan Šumak, Kovinar Ormož (616.4) 9 (27.) 1. B-liga pištola: še tretje odličje za Miklavž, Juršinci tokrat brez njega Ekipni rezultati: povprečje točke 1. PROARMIS 1674 45 2. JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ 1651 34 3. CELJSKA CETA MALA B. 1637 21 4. JURŠINCI 1629 31 5. GORJANCI 1628 22 6. POSTOJNA 1620 12 7. DOMŽALE 1620 16 8. KIDRIČEVO 1619 11 9. KAMNIK 1618 20 10. MORIS KOČEVSKA REKA 1575 17 11. MURSKA SOBOTA 1563 6 12. ŠKOFJA LOKA 1519 11 Posamezno: 1. Bojan Fras, Proarmis (570) 80 (1.) 2. Denis Bola Ujčič, Postojna (563) 52 (6.) 3. Ivan Benkič, Celjska četa (559) 63 (4.) 6. Boštjan Simonič, Miklavž (554) 63 (3.) 7. Simon Simonič, Miklavž (553) 46 (7.) 9. Nenad Vignjevič, Proarmis (551) 77 (2.) 11. Ludvik Pšajd, Juršinci (547) 31 (15.) 12. Mirko Moleh, Juršinci (547) 40 (10.) 15. Milan Bukšek, Kidričevo (545) 11 (27.) 17. Aleksander Ciglarič, Miklavž (544) 24 (20.) 21. Matevž Mohorko, Kidričevo (536) 19 (21.) 24. Rok Pučko, Juršinci (535) 28 (18.) 1. B-liga puška Ekipni rezultati: 1. MESTO LJUTOMER 2. KISOVEC 3. K. FLISARJA TIŠINA 4. GANČANI 5. POSTOJNA povprečje 1836.2 1827.6 1817.1 1814.7 1806.7 6. DUŠANA POŽENELA REČICA 1804.8 7. F. L. VUKA HOTINJA VAS 1789.6 8. JEZERO DOBROVNIK 1788.0 9. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1786.5 10. DOLIČ 1784.4 11. GORJANCI 1779.5 12. RADGONA 1746.7 Posamezno: 1. Anamarija Turk, Ljutomer (627.7) 2. Aljaž Kerlatec, Trzin (617.6) točke 34 30 29 25 12 25 12 35 11 9 9 15 82 (1.) 70 (2.) Simeon Gönc Plavanje • PA Kurent Nova generacija »kurentov« uspešna v Ljubljani Pred tednom so se člani Plavalne akademije Kurent udeležili razvojnega pokala za mlajše dečke/mlajše deklice in dečke/deklice v Ljubljani - Mišovega memoriala. Vsi so pustili dober vtis in so izboljšali osebne Zala Mojsilovič Meznarič je stopila na 3. stopničko odra za zmagovalke v disciplini 200 metrov delfin. Pred njo sta bili le Katja Fain in Ema Čerin. Ekipa PA Kurent - dečki in deklice letniki 2012 in mlajši Kurente je zastopalo pet plavalcev in štiri plavalke: Žanin Krušič, Pija Pisar, Brina Ros, Zala Rus, Pascal Krevs, Žiga Medik, Timotej Plošinjak, Matija Šprah in Nejc Vizjak. V popoldanskem delu so plavali mlajši dečki in mlajše deklice letnik 2012 in mlajši. Barve PA Kurent so zastopali: Lana Črepinko, Nia Kaises-berger, Zoja Kebrič, Ivonna Kiselak, Lara Mohorko, Sara Petrovič, Tom Grandl, Mare Kancler, Jakob Kolar, Jaka Krajnc, Tine Masten, Jani Miha-lič, Nace Mihalič, Oskar Milošič, Vid Petek in Tjaš Sel. UR 16 Štajerski Sport mladih petek m 22. decembra 2023 Rokomet • Mlajše selekcije Namizni tenis • TOP turnirji 29 igralcev Jeruzalema na turnirju v Osijeku V Osijeku je potekal močan mednarodni turnir 2. XIXO cup 2023, kjer je nastopilo 16 ekip iz 10 klubov ter petih držav. Pravico nastopa so imeli mladinci U17 (2006/07) in kadeti U15 (2008/09). Hrvaško so zastopali Osi-jek, Zagreb, Nexe Našice, Ivan Mika-novci, Maksimir Pastela, Metkovič, iz Madžarske so prišli mladi talenti giganta Veszprema, iz BiH serijski državni prvak pri mlajših selekcijah Izvidač iz Ljubuškega ter iz Srbije no-vosadska Vojvodina, ki trenutno kraljuje na srbskih rokometnih terenih tako pri članih kot pri mlajših selekcijah. Barve Slovenije ter malega mesta Ormož so na tridnevnem turnirju branili rokometaši Jeruzalema, ki so bili sestavljeni iz fantov iz Ormoža, Velike Nedelje ter Gorišnice. Na turnirju je bilo odigranih 40 tekem, ekipi Jeruzalema sta vsaka odigrali po pet tekem. Mladinci U17 so končali na 7. mestu (1 zmaga, 4 porazi), kadeti U15 pa na 6. mestu (2 zmagi, 3 porazi). „Lani smo med kadeti U15 (2007/08) presenetljivo osvojili 1. mesto na turnirju v Osijeku in si zaslužili povabilo na letošnji turnir. Ta je bil letos še kakovostnejši, daleč najmočnejši na Balkanu. Končna mesta mogoče dajejo vtis, da v Osijeku nismo bili uspešni, ampak kljub vsemu smo z igrami obeh ekip zelo zadovoljni. Med mladinci U17 je zmagal Zagreb pred Vojvodino, obe omenjeni ekipi pa sta prikazali vrhunski rokomet. Med kadeti U15 je zmagal hrvaški državni prvak Ivan Mikanovci pred Zagrebom. Z obema slednjima smo igrali v skupini in le za las oz. gol zgrešili pot v polfinale. V odločilnih trenutkih smo enostavno preveč grešili in zamudili priložnosti za vsaj še dve zmagi na turnirju. Več kot dostojno smo predstavljali slovenski rokomet v Osijeku in si glede na prikazano prislužili poziv na turnir tudi naslednje leto. Fantje so si na turnirju pridobili ogromno športnih in življenjskih izkušenj, kar je za njihovo prihodnost zelo pomembno," je po turnirju povedal predsednik kluba Mladen Gra-bovac, ki z vsemi močmi podpira, da se mlajše selekcije ormoškega rokometnega kluba udeležujejo čim več mednarodnih turnirjev. Na naslednji mednarodni turnir v Varaždin 27. in 28. decembra bosta tako odpotovali Rokomet • RKJeruzalem Ormož Božiček obiskal 150 otrok na Hardeku Rokometni klub Jeruzalem Ormož je minuli petek v sodelovanju s sponzorjem, gozdarskim podjetjem FAGUS GIS, pripravil veselo in predvsem zelo pestro božično veseljače-nje za najmlajše rokometaše do 10 let. Božično pustolovščino so izpeljali skupaj z otroškim mladinskim društvom Fridina mišnica iz Slovenske Bistrice. Slednji so s seboj pripeljali tudi Božička, ki pa seveda ni prišel praznih rok. Zbralo se je kar 148 najmlajših rokometašev, starih do 10 let, ki že obiskujejo rokometne krožke v šoli ali vrtcih, veliko staršev in spremljevalcev, ki so skupaj s škrati iz Fridi-ne mišnice lahko uživali v številnih aktivnostih. Otroci so si najprej lahko ogledali krajšo gledališko predstavo, nato pa so imeli možnost sodelovati v različnih aktivnostih. Športna dvorana na Hardeku je tako hitro postala prizorišče zabavnih športnih iger, ustvarjalnih delavnic in enega samega veselja. Zbrane sta obiskala tudi župana občin Ormož in Središče ob Dravi, Danijel Vrbnjak in Toni Jelovica, ki so ju tudi hitro vključili v dejavnosti. Dejansko ni bilo nikomur dolgčas, vsak je lahko počel to, kar ga veseli. Tudi za malico je bilo poskrbljeno. Zbrane je z dobrotami razvajala Štajerska hiša kulinarike, in to z najboljšim božičnim cesarskim pražen-cem z vanilijevo kremo, marmelado ali sladkorjem in cake popsi. Višek dogajanja je bil prihod Božička, ki so ga otroci veselo pozdravili. Mnogi so mu pokazali tudi svoje izdelke, nastale na prireditvi, selekciji starejših dečkov U13 in mlajših dečkov U11. Organizacija turnirja v Osijeku je bila na zelo visokem nivoju. Podobno močan turnir si želijo organizirati tudi v Ormožu, kjer pa je največja prepre-ka nastanitev ekip v občini Ormož in okolici. Za informacijo: v Osijeku je na turnirju sodelovalo in bivalo več kot 240 udeležencev, igralcev in trenerjev. Krasna številka za razvoj športnega turizma, ki si ga tako želimo tudi v Ormožu. A brez osnove, nastanitev, so to le sanje za ormoški športni turizem ter klube, ki bi v naš kraj lahko pripeljali številne športnike iz Slovenije ter tudi iz tujine. Ekipa mladincev U17: Matej Bez-jak, Žan Majdič; Jan Žuran, Blaž Majhen, Tit Grabovac, Benjamin Lah, Vid Kovačec Lesar, Mihajlo Timarac, Kevin Meško, Gabi Škorjanec, Vid Kovačec, Luka Potočnjak, Jaka Zemljarič. Rezultati mladincev U17: Izvidač Ljubuški 16:19, Nexe Našice 21:29, Zagreb 19:25, Metkovič 16:19, tekma za 7. mesto: Maksimir Pastela 30:17. Ekipa kadetov U15: Lan Novak, Timon Slana, David Jurčec; Anže Mik-lin, Jan Štibler, Martin Šandor, Blaž Krabonja, Žiga Mihorič, Taras Rajh, Tino Grabovac, Lan Kokol, Žiga Tr-stenjak, Maks Majhen, Rožle Jurčec, Mihael Zagorec, Tai Žuran. Rezultati kadetov U15: Izvidač Ljubuški 27:21, Ivan Mikanovci 22:23, Zagreb 10:20, Metkovič 21:17, tekma za 5. mesto: Osijek 19:20. Uroš Krstič in se pogovarjali z njim. Božiček je namreč imel za vse skupaj kar veliko vprašanj. Na koncu je med otroke razdelil darila, obenem so za ves trud, ki ga izkazujejo na rokometnih igriščih, prejeli medalje Rokometnega kluba Ormož. Božiček je ostal še na rokometni tekmi, v kateri so se pomerili škratje in članska ekipa Rokometnega kluba Jeruzalem. Tekma se je končala s presenetljivim rezultatom, saj so škratje presenetili petouvrščeno ekipo Lige NLB in jim zadali prvi letošnji poraz na Hardeku ... Tudi predsednik kluba Mladen Grabovac ni skrival zadovoljstva nad prijetnim dogodkom. Kot je dejal, je dogodek tako otrokom kot vsem ostalim prisotnim prinesel veliko veselja in odlično predpraznično sprostitev. „Zahvaliti se je treba podjetju FAGUS GIS in Rokometnemu klubu Ormož za povabilo in za velikodušno ponujeno roko. Danes so to otroci, nekoč bodo odrasli. In v otroke je treba vlagati, da dobimo v prihodnosti nazaj to, kar si želimo. Osebno mi je bila prireditev izjemno všeč. Nasmejani obrazi otrok, staršev, organizatorjev in tudi nas iz Fridine mišnice povejo več kot tisoč besed. Upam, da se vrnemo na Hardek tudi naslednje leto," je povedala Rebeka Potočnik iz otroškega mladinskega društva Fridina mišnica. Rokometnega Božička so v RK Ormož letos organizirali prvič, a si želijo, da bi takšen predpraznični dogodek odslej postal tradicija. Uroš Krstič Foto: Špela Stajnko Aleks zmagal, Vitan drugi v svoji skupini Na Ravnah na Koroškem in Logatcu sta konec tedna potekala TOP turnirja za člane in kadete. Na obeh je imelo pravico nastopa 24 najboljših igralcev in igralk v treh kategorijah, ki so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine po osem igralcev/igralk. V članski konkurenci je na Ravnah v drugi skupini iz NTK Ptuj nastopal Nino Šegula. Z eno zmago in šestimi porazi je v tej skupini osvojil 7. mesto, prehitel je Dejana Jovanoviča (Savinja). Zmago in napredovanje v 1. skupino si je s šestimi zmagami in enim porazom priboril Aljaž Šmajcelj (Krka). Med kadeti je bil v Logatcu prvi favorit Aleks Koren, prvouvrščeni na lestvici NTZS. Mladi član NTK Cir-kovce je s sedmimi zmagami v prvi skupini status tudi potrdil, pri tem pa je tekmecem oddal en sam niz (21:1). V drugi kakovostni skupini je iz NTK Cirkovce nastopal Vitan Plajn-šek. Pokazal se je v zelo dobri luči, s šestimi zmagami in enim porazom je zasedel 2. mesto. Edini poraz mu je zadal le kasnejši zmagovalec May Bočko (B2). Aleks Koren in Vitan Plajnšek (oba NTK Cirkovce) Tudi pri dekletih sta nastopili dve članici NTK Cirkovce, Sara Erhatič in Pia Kundih. Sara je v prvi skupini osvojila končno 4. mesto (4 zmage, 3 porazi), prvi mesti sta zasedli sestri Neja in Neža Gazvoda (ŠD SU). Podobno uspešna je bila v drugi skupini Pia - 4 zmage, 3 porazi - in je prav tako zasedla 4. mesto. JM Judo m Pokal Nika Vrabla v Mariboru Šest medalj za mlade ptujske judoiste Judo klub Branik Maribor je v soboto organiziral tekmovanje za slovenski pokal za mlajše kadete in ka-detinje, starejše dečke in deklice ter najmlajše starostne kategorije. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Lukna v Ljudskem vrtu, udeležilo pa se ga je blizu 300 tekmovalcev iz 44 klubov in šestih držav (Slovenija, Avstrija, Hrvaška, BiH, Črna gora in Škotska). V kategorijah U-16 in U-14 so tekmovali v standardnih težnostnih kategorijah, otroci pa so bili razdeljeni po starostnih in težinskih kategorijah v skupine po pet. Mladi tekmovalci ptujske Drave so se enakovredno borili tudi z najboljšimi borci v posameznih starostnih skupinah, pokazali so veliko volje in poguma. Osvojili so dve zlati, dve srebrni in dve bronasti kolajni, ob tem pa še dve četrti ter eno peto mesto. Zlati sta osvojila Aneja Vidovič v U-16 v kategoriji do 57 kg in Jakob Kozel Jus v starostni kategoriji cicibani U-10. Srebrni kolajni sta osvojila Maruša Frank v U-16 v kategoriji do 63 kg in Anej Hrženjak v U-14 v kategoriji do 60 kg. Do bronastih kolajn sta se prebila Brina Hedl in Gregor Murko pri mlajših deklicah in dečkih U-12. Četrto mesto sta z eno zmago osvojila Matevž Križan in Gaj Kram-berger, peto pa prav tako z eno zmago Patrik Gabrovec. JK Gorišnica je imel na tekmovanju dva predstavnika, nastopila sta Teo Kokot in Jaka Purgaj. Prvi je v starostni kategoriji U-14 nad 66 kg zasedel 3. mesto (dve zmagi in poraz), drugi pa 4. mesto v starostni kategoriji U-16 do 81 kg (zmaga in trije porazi). David Breznik ttttt rii jt v i t*» Najmlajši dobitniki medalj iz JK Drava Foto: Judo klub Drava Ptuj petek • 22. decembra 2023 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj i bomo 1 danes jedli SOBOTA praženo kislo zelje, krompir v kockah NEDELJA gobova juha s krompirjem, goveji trakci v omaki, njoki, solata PONEDELJEK kostna juha s palačinkami, ocvrti piščančji trakci, francoska solata, orehova potica TOREK cvetačna kremna juha, mesna lazanja, zelena solata SREDA prebranec s klobaso, pomarančne kocke ČETRTEK ajdova kaša z zelenjavo, piščančji ražnjiči, solata PETEK korenčkova kremna juha, testenine s tunino omako, zeljna solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Pomarančne kocke biskvit: • 12 dag masla • 21 dag sladkorja • 4 jajca • 1 pomaranča (lupinica + sok) • 1/8 litra mleka • 18 dag moke • 1 žlička pecilnega praška • 10 dag mletih orehov preliv: • 12 dag sladkorja • 1 pomaranča (lupinica + sok) Zmehčano maslo z mešalnikom umešajte s sladkorjem in enega za drugim dodajte jajca. V zmes vmešajte iztisnjen pomarančni sok in naribano lupinico. Ob počasnem mešanju dodajte mleko, moko s pecilnim praškom in orehe ter dobro premešajte. Maso vlijte v pomaščen pekač in pecite pri 180 °C 30 minut (preverite z zobotrebcem, ali je pečeno). Medtem ko se pecivo peče, z žlico zmešajte pomarančni sok, naribano lupinico in sladkor. Vroč pečen kolač prelijte z glazuro in pustite v ugasnjeni pečici še deset minut, da kolač vpije ves sok. Ko se ohladi, ga narežite na primerne kocke. Praženo kislo zelje Sestavine: • 1/2 kg kislega zelja • 1 manjša čebula • 1 jabolko • 1 rdeča paprika • 1 strok česna • sol po okusu • poper po okusu • lovorov list • malo olja Na olju prepražite na drobno sesekljano čebulo in česen. Dodajte na majhne kocke narezano jabolko in rdečo papriko. Vse skupaj pražite toliko časa, da se sestavine zmehčajo. Medtem dajte v cedilo zelje in ga po potrebi sperite s hladno vodo. Če vam je všeč bolj kislo, ga ni treba spirati. Zelje dajte v ponev k popraženim sestavinam in mešajte. Po potrebi dodajte 1 dl vode, da se ne prime na ponev. Temperaturo zmanjšajte na minimum in dodajte začimbe. Dodajte še 1 dl vode. Vse skupaj počasi pražite vsaj 20 minut, da se zelje zmehča. Podlehnik • Koncert božičnih pesmi in Avsenikove glasbe Glasbeno decembrsko darilo V najtemnejšem mesecu, z najkrajšimi dnevi, je obenem tudi največ razlogov za veselje in druženje. Za enega so poskrbeli tudi člani Pihalnega orkestra KD Podlehnik s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom, kije osrednjo pozornost namenil klavirski harmoniki oz. 70-letnici Avsenikove glasbe. Pihalni orkester se je v letošnjem decembrskem darilu gledalcem spomnil fenomena bratov Slavka in Vilka Avsenika, ki sta večno priljubljene polke in valčke ponesla po Sloveniji, Evropi in v svet. V taktu polke in valčkov so tako poskakovala kolena inštrumentalistov in obiskovalcev v dvorani, ki so z bučnim aplavzom nagradili vsako odigrano pesem. »Avsenikova glasba je fenomen in ob 70-letnici začetkov ansambla Avsenik smo se spomnili izbranih del. Avsenik je v glasbi pustil pečat in vsi člani orkestra so bili takoj za, da se tudi mi spomnimo obletnice glasbenika, ki je zaznamoval Slovenijo in slovensko glasbo,« je dejal Milan Feguš, akademski glasbenik in član SNG Maribor, ki je dirigentsko palico orkestra prevzel pred 31 leti. Pihalni orkester KD Podlehnik šteje 34 članov, tokrat pa se jim je na klavirski harmoniki pridružil še Blaž Hameršak. Ob Avsenikovih skladbah je orkester v luči bližajočih se praznikov zbranim podaril še božične pesmi Božično-novoletne zelje članov Pihalnega orkestra Podlehnik Dora Vidovič Veliko imam želja, pa vendar bi v slogu miss universe odgovorila, da si želim predvsem več miru. Želim pa si tudi, da bi uspeli okusiti in doživeti več čarobnosti decembra. ter jim zaželel blagoslovljen božič ter srečno in uspešno leto 2024. MV Foto: Mojca Vtič Peter Feguš Osrednja želja je, da bi zdravo preživeli prihodnje leto, za društvo pa si želim, da bi nam uspelo vključiti še več mladih, saj se bo le tako tradicija orkestra nadaljevala. Foto: Mojca Vtič Vito Hren Želim si, da plehmuzika v Podlehniku ostane, da gremo dalje in da bi bila udeležba na vajah večja. Zase pa si želim, da bi ohranil željo in predanost do glasbe in inštrumenta. Tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Podlehnik Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Branko Pulko Želim si še več povezovalnosti in sodelovanja, kajti to je temelj za rast in dobrobit vseh. : Mojca Vtič - 18 Štajerski Podjetništvo petek • 22. decembra 2023 JAVNA AGENCIJA SPIRIT SLOVENIJA KLJUČNA PODPORA SLOVENSKIM PODJETJEM Javna agencija SPIRIT Slovenija je v iztekajočem se letu 2023 proslavila jubilejno deseto obletnico svojega delovanja pod tem imenom, sicer pa v podobni obliki že tri desetletja deluje v podporo slovenskim podjetjem pri njihovem delovanju tako doma kot v tujini. V tem času je skupaj z uporabniki njihovih storitev spisala že nešteto uspešnih podjetniških zgodb. Agencija z različnimi ukrepi in aktivnostmi, ki jih pripravlja v skladu s potrebami podjetij, sledi svoji viziji in poslanstvu, ki je že od ustanovitve dalje - biti »one stop shop« oziroma točka Vse na enem mestu za podjetja v vseh fazah njihovega poslovanja. SPIRIT Slovenija deluje kot izvajalska agencija Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. V njeni pestri paleti aktivnosti in storitev so tako storitve za potencialne podjetnike, za tiste, ki so na začetku podjetniške poti, pa tudi za zrela podjetja, ki rastejo in kakopak iščejo tudi priložnosti na tujih trgih v vlogi izvoznikov in investitorjev; gre torej za celovito podporo slovenskim podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja in poslovanja. Agencija ponuja tako finančno podporo preko javnih razpisov, kot tudi ne-finančno. Ker se gospodarstvo, turizem in šport neločljivo prepletata, je agencija zelo aktivna tudi pri projektih, pri katerih moč slovenskega turizma in slovenskega športa lahko služita kot idealno pomagalo slovenskim podjetjem in podjetnikom pri prodiranju na tuje trge iz vse bolj prepoznavne in zaupanja vredne Slovenije. Vršilec dolžnosti direktorja agencije Rok Capl pravi, da imajo pri svojem delovanju vedno v mislih podjetja in na kakšen način jim lahko kar najbolj pomagajo pri poslovanju. »Kako lahko pomagamo slovenskim podjetjem? Načinov je toliko, da jih je nemogoče našteti, zato sem prepričan, da lahko pomagamo vsakomur. Izvajamo številne aktivnosti, s katerimi izboljšujemo podporno okolje in podjetjem pomagamo bodisi na domačem trgu bodisi pri prodiranju na tuje trge. Podporno okolje je ključnega pomena za podjetja, z ato njegova krepitev ter nenehno izboljševanje predstavljata enega naših osnovnih poslanstev. Sam vedno pravim, da posel znajo podjetja delati sama, naša naloga pa je ustvariti čim boljšo podporo zanj,« poudarja Capl in podčrta, da gre za pomoč na vseh ravneh in v vseh fazah razvoja ter delovanja kateregakoli slovenskega podjetja. »Enako dober in koristen naslov smo tako za uspešna in uveljavljena podjetja kot za nekoga, ki podjetnik šele želi postati oziroma ima poslovno idejo in je na začetku poslovne poti ter seveda tudi Foto: M. Metelko Vršilec dolžnosti direktorja agencije Rok Capl pravi, da imajo pri svojem delovanju vedno v mislih podjetja in na kakšen način jim lahko kar najbolj pomagajo pri poslovanju. za vse vmes. Podjetjem smo na voljo od spodbujanja z informacijami na samem začetku do pomoči, ko se lotijo vstopa na tuje trge in tam iščejo poslovne partnerje,« pravi vršilec dolžnosti direktorja in doda nekaj poudarkov, ki to zelo dobro opišejo. »Začne se že v osnovnih in srednjih šolah, kjer že vrsto let sofinanciramo aktivnosti za spodbujanje podjetniške miselnosti pri otrocih - v letošnjem šolskem letu sodelujemo že z več kot stotimi šolami. SPIRIT Slovenija je dejansko tista organizacija, ki si prizadeva, da bi o podjetništvu razmišljali že mladih nog. Pomemben je tudi naš program pomoči podjetnicam, ki ga nameravamo še razširiti - pri tem pa se rad pošalim, da bomo v prihodnje še bolj uravnotežili spole in vpeljali tudi tovrstne programe, ki bodo namenjeni podjetnikom, torej posebej moškim. Prav je, da je stvar enkrat malce obrnjena. Posebej smo tudi usmerjeni v pomoč mladim podjetnikom in podjetnicam, mlajšim od 30 let, je pa naša Foto: M. Metelko Foto: M. Metelko podpora vedno dvofazna - zavedamo se namreč, da je pot, ko se nekdo poda v podjetništvo in vse skupaj steče, dolga in zelo naporna. Prva leta so zagotovo najtežja, zato pod določenimi pogoji omogočamo dodatno finančno spodbudo, ki jo bomo v prihodnje še povečali.« Omenili smo že, da je SPIRIT Slovenija za slovenska podjetja zelo pomemben tudi, ko se odločijo za poslovanje na tujem trgu. »Kar zadeva internacionalizacijo, je Slovenija močno izvozno naravnana država. Naša agencija kot glavna gospodarstvu namenjena organizacija v tujini organizira številne poslovne forume, konference, gospodarske delegacije in poslovna srečanja, pa tudi skupne nastope slovenskih podjetij na mednarodnih sejmih,« pove Capl in nadaljuje: »Na tak način pomagamo slovenskim podjetjem, da se predstavijo v tujini, pri čemer smo zelo ciljno naravnani, saj je zelo pomembno predhodno identificirati interes na drugi strani, da naša podjetja dobijo najboljša možna izhodišča in ustrezne sogovornike. Imamo tudi petnajst poslovnih klu- bov, ki v tujini delujejo kot podaljšana roka naše agencije. V njih so združena slovenska podjetja, ki že delujejo na posameznem trgu in so kot taki odlična opora podjetjem, ki želijo poslovati v državi, kjer je klub. Podjetja informirajo, jih seznanijo s poslovnim okoljem ter predstavijo davčno, pravno in še kakšno realnost, podporo pa jim nudijo tudi pozneje.« Dotaknimo se še nacionalne kampanje I feel Slovenia: Green, Creative, Smart, v katero je vključenih 41 izredno uspešnih slovenskih podjetij. Zeleno, ustvarjalno in pametno so besede, ki zelo dobro opisujejo Slovenijo in iz katerih gotovo velja izhajati pri predstavljanju naše države in njenega gospodarstva v tujini. S Caplovi-mi besedami: »Ko Slovenijo predstavljamo potencialnim partnerjem, od katerih številni v naši državi še niso bili, jo s temi besedami zelo dobro predstavimo. Imamo odlično infrastrukturo, izjemno dobro izobraženo delovno silo, smo nadvse varna država, ... Smo torej točno to, kar je izpostavljeno v imenu kampanje - zelena, ustvarjalna in pametna država z ustvarjalnimi in pametnimi ljudmi. Naša želja je tuje poslovneže nato pripeljati v Slovenijo, da bodo slogan kampanje tudi začutili. In verjamem, da tukaj na najboljši možni način spoznajo našo prelepo državo, hkrati pa se še bolj prepričajo o tem, kako zelo sposobne ljudi imamo. Ko si spočijejo svoje oči na lepotah Slovenije in govorijo z našimi ljudmi, se precej lažje odločijo tudi za poslovno sodelovanje.« S kom sodelovati in na katerih trgih v tujini poskusiti čim bolje delovati, pa je pri tem posebej za majhno državo, ki niti približno ne more pokriti vsega in mora zato zelo dobro izbirati svoje cilje, posebnega pomena. »Na SPIRIT Slovenija sledimo ciljem, ki so zastavljeni v vladnem programu internacionalizacije, ki definira ključne trge, panoge in ukrepe na področju spodbujanja izvoza in investicij. Seveda moramo prisluhniti tudi potrebam slovenskih podjetij, pa tudi tujim gospodarskim zbornicam in drugim deležnikom. Skupaj identificiramo, kateri dogodki v tujini so tisti, ki lahko najbolj uspešno približajo slovenska podjetja zainteresiranim tujim partnerjem. Trdno verjamem, da je to prava pot. Treba je namreč iti tja, kjer je največ potenciala. Od nekoga sem zadnjič slišal, da priložnosti so tam, kjer so, ne tam, kjer smo mi. Tega se moramo zavedati in tega vodila se še kako držimo. Gre za zelo pomembne, ključne odločitve, o katerih je treba dobro premisliti. In to vsakič znova, saj če so bile nekatere stvari dobre v preteklosti, ni nujno, da so tudi zdaj. In obratno,« delovanje agencije na tem področju opisuje Capl. Na drugi strani pa je zanimivo, kaj SPIRIT Slovenija pomeni za lokalno delovanje nekega podjetja v posamezni slovenski regiji. Vršilec dolžnosti direktorja je jasen in ptujskim in drugim štajerskim podjetjem polaga na dušo: »Zelo dobro se zavedamo začetkov slovenskega gospodarstva. Smo obrtniški narod in še vedno je več kot 80 odstotkov slovenskih podjetij družinskih. V tem pogledu so zelo pomembne tako imenovane točke SPOT Svetovanje v vseh dvanajstih slovenskih regijah in ki jih sofinanciramo ter koordiniramo kot nekakšne naše podaljšane roke v regijah. Imamo 87 SPOT svetovalcev in podjetniških mentorjev, ki na lokalni ravni pomagajo podjetjem tako na začetku kot tudi v času njihovega razvoja. Podjetniki v vseh slovenskih regijah se lahko obrnejo na te točke in tam dobijo tudi vse informacije o tem, kaj jim omogoča SPIRIT Slovenija in kako jim lahko pomaga.« A.M. petek • 22. decembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Največja zabava te zime bo na Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 že na voljo Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pusto-vanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin. Celoto zaokroži dih jemajoča kulisa Ptuja, starega mesta novih doživetij, v katerem življenje med festivalom poteka skozi izvirne like domišljije. Lonely Planet je Kurentovanje umestil med deseterico najzanimivejših karnevalov na svetu, UNESCO pa je kurentove obhode uvrstil na seznam nesnovne kulturne dedišči- ne človeštva. V času Kurentovanja se v okviru Artfesta, Etnofesta in Kar-nevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega. V sklopu Kurentovanja bodo od 2. do 10. februarja prihodnje leto številni koncerti. Koncertno dogajanje bo znova postavljeno v karnevalsko dvorano Campus Sava Ptuj, ki bo za potrebe Kurentovanja zasijala v razširjeni podobi, saj bo prizorišče povečano proti nabrežju Drave. Arena Campus Sava Ptuj bo tako znova prizorišče največjega zabavnega karnevalskega dogajanja v Sloveniji, ki bo privabilo številne zabave željne obiskovalce iz Ptuja, okoliških krajev in celotne Slovenije. V petek, 2. februarja, bosta na otvoritvenem koncertu nastopila največja žurerja Tanja Žagar in Luka Basi, v soboto, 3. februarja, sledi Balkan night, ko bosta na oder stopila Dada Bubamara in Saša Matic. Veselo pustno rajanje se bo nadaljevalo v sredo, 7. februarja, ko bodo za vročo zabavo poskrbeli Učiteljice in Petar Grašo, 8. februarja pa sledi še nepogrešljivi in zmeraj izjemni Poli žur s Čuki in Ribičem Pepetom. Petek, 9. februarja, je rezerviran za Kuren-tanc s skupinama Kingston in Mi2, na pustno soboto, 10. februarja, pa bodo za zabavo skrbeli Miran Rudan in Indesign terTarapana band. Pustna sobota bo znova prinesla večerjo, ki bo tokrat potekala na posebnem VIP-prostoru, tako da bodo 2.2. PETEK 3.2. SOBOTA BALKAN NIGHT 7.2. SREDA PUSTNA SREDA jMl ČETRTEK 9.2. PETEK KURENTANC 10.2. SOBOTA PUSTNA SOBOTA f ♦ H SAVA MEDIR 24 jadioPTUI Štajerski TEDNIK «tophics ENTRtO »"T m imeli obiskovalci zagotovljen poseben prostor, cel večer rezervirano mizo in pogled na karnevalsko dvorano. V času preteklega Kurentovanja v karnevalski dvorani so številni obiskovalci dogodke vzeli za svoje, kar so dokazali vsi popolnoma razprodani koncerti in verjamemo, da bo tako tudi prihodnje leto. Seveda pa je Kurentovanje ves čas, od kuren-tovega skoka pa do pokopa Pusta, preplet veselja, tradicionalnih dogodkov v mestu, pustnega utripa na ulicah in trgih, ki se zvečer zaključijo v karnevalski dvorani in pustni čas prikažejo v tisti najbolj pristni obliki. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 lahko kupite na entrio.si, bencinskih servisih OMV in v trafikah 3DVA. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj Slovenske gorice • December - najlepši čas v letu, čas upanja in novih načrtov Živahno, praznično in pravljično Zgolj prižig prazničnih luči in prihod Božička že dolgo nista več edina decembrska dogodka niti v manjših slove-njegoriških občinah, saj se vsaka po svoje trudi ponuditi še več božično-novoletnega vzdušja. Tudi v Slovenskih goricah je december najlepši čas v letu, čas za družino in praznovanje, čas, ko se vsaj za trenutek zavemo, kaj je pomembno in za kaj se je vredno truditi. Lučke so tako skoraj povsod prižgali že v začetku decembra, še pred prihodom Miklavža, do obiska Božička, ki bo obdaril pridne otroke, pa so marsikje postavili vsaj stojnice s čajem in kuhanim vinom ter kakšnimi keksi, če ne že pravega pravcatega božično-no-voletnega sejma. Na sporedu so koncerti resne in zabavne glasbe, gledališke predstave, otroška animacija, ponekod tudi silvestrovanja na prostem. A pojdimo po vrsti. Največ prireditev je razumljivo v središču osrednjih Slovenskih goric - v Lenartu. Postavili so sejem, pripravili bogat otroški program s pravljičnimi uricami in zbiranjem pisem za Božič- ka, predstavami in zabavo, odrasli lahko uživajo na koncertih vseh vrst glasbe, v novo leto pa bodo skočili na silvestrovanju na prostem, ki bo na Trgu osvoboditve s Sanjskimi muzikanti. I/ • • v* • i • Krampusi in žive jaslice Prižigu lučk so se v Sveti Trojici pridružili krampusi ter si skupaj z najmlajšimi privoščili topel napitek ter sveže pečene palačinke in gibanice. A to je bil le uvod v Zimsko pravljico, kot veseli december imenujejo Trojičani. Danes, v petek, in jutri, v soboto, bosta na Trojiškem trgu na sporedu dva predbožična koncerta, in sicer bo najprej nasto- pil Magnifico, nato pa še Klapa Šu-fit. V prenovljeni samostanski kleti bodo od 23. decembra do novega leta na 400 kvadratnih metrih že 12. leto razstavljene jaslice, ki so jih izdelali najmlajši in tisti, ki so mladi po duši, 25. in 26. decembra pa sledijo prav tako tradicionalne žive jaslice s po vsem trgu premikajočo se predstavo, ki jo bodo izvedli ob zvokih vokalnih pevcev KUD sv. Frančišek in VOX Angelica. Žetalski krampusi so že drugo leto zapored spremljali Miklavža tudi v Trnovski vasi, poleg slovesnega prižiga lučk pa so letos v središču pripravili še manjši božični sejem z domačimi dobrotami in izdelki. Začetek decembra so na De-strniku složno pripravila društva in potem, ko se je občina praznično zasvetila, poskrbela, da grla niso ostala suha in želodci prazni. Najmlajši so se jasno najbolj razveselili Božička in njegovih spremljevalcev, ki so na Destrnik letos pohiteli in s seboj prinesli vreče z darili. Katera vas bo najbolj »» v « sijoča? Kot že zadnjih nekaj let so najbolj zasijala naselja, hiše in dvorišča v Svetem Andražu, ki jih v decembrskih večerih obiščejo ljudje od blizu in daleč, bodisi se z avtomobili zgolj počasi zapeljejo skozi ali pa si vzamejo nekaj več časa in se sprehodijo skozi Vitomarce. Z lučkami so namreč najprej kot središče občine začeli krasiti prav Vitomarce, zdaj pa se jim vsako leto pridruži več vasi, ki kar tekmu- jejo, katera bo bolj sijoča. Slovesni prižig nekaj kilometrov luči je bil 9. decembra, nebo nad občino pa je razsvetlil še ognjemet. Božič-kovi škratje so ob tej priložnosti izpraznili nabiralnik z božičnimi željami otrok in pisma odnesli na Laponsko, od koder se je minuli konec tedna že pripeljal Božiček in želena darila razdelil med otroke. Živahno je tudi v Juršincih, in to ves december, v katerem potekajo številne kulturne, športne in zabavne prireditve. Prižigu lučk in obisku Miklavža so sledila športna tekmovanja, likovna razstava, Av-senikov dobrodelni večer za PGD Gabrnik in PGD Grabšinski breg, pevski nastopi, gledališke predstave, animacija za najmlajše ... Na dvorišču kulturnega doma so postavili božično-novoletni sejem, organizirajo pa tudi silvestrovanje na prostem. Senka Dreu Andrašovci že tradicionalno okrasijo svoja naselja, hiše in dvorišča ter svojo občino spremenijo v bleščečo pravljico. V Juršincih ves december potekajo številne kulturne, športne in zabavne prireditve, organizirajo pa tudi silvestrovanje na prostem. Foto: SD Foto: FB 20 Štajerski Za kratek čas petek • 22. decembra 2023 madžarski Sahist (peter) me,?, one režiser Sterk kantavtor bučar varjaski poglavar grafični znak za tom zeljko sabol balkanski prednik albancev toyotin terenec rjavi 2ELEZ0VEC kisli mlečni napitek srečko katanec krilati deček, amoret elektroda za dovod el. toka sistem vzporednih niti na statvah plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi vojvodinska burja najmanjši avto iz fordove družine Otočje se nahaja v zahodnem delu Sredozemskega morja. Politično so del Španije, v kulturno-jezikovnem pogledu pa sodijo h katalonskim deželam. Glavni otoki so Major-ka (kat. in špan. Mallorca) na sredini, Menor-ka na vzhodu, Ibiza (katalonsko Eivissa) in Formentera na zahodu. Otoki so združeni v Balearsko avtonomno skupnost, ki meri 4992 km2 in ima 1,22 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto je Palma de Mallorca. Otoki so hriboviti in z malo gozda, v rodovitnem, namakanem nižavju pa uspevajo južno sadje, olive in vinogradi. Glavna panoga je turizem. EHOLOT - elektronski merilnik globine vode z ultrazvokom, ultrazvočni globinomer, OSKORUŠ - drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi, skorš, RURIK - varjaški poglavar v ruskem Novgorodu v letih od 864 do 879 Dornava • Praznični december v Mezgovcih Čarobni vikend v prijetni družbi Veselo dvodnevno dogajanje na Čarobnem vikendu v Mezgovcih ob Pesnici v občini Dornava je bilo polno pristnih nasmehov in iskric v očeh. Otroci od blizu in daleč so se v petek in soboto, 15. in 16. decembra, lahko slikali z Božičkom v njegovih božičnih saneh in si ogledali Božičkovo hišo. Pester dvodnevni program je bil letos nadgrajen z veliko razstavo izdelkov na temo snežakov, na kateri so med drugim sodelovali otroci iz vrtca in OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, uporabniki Doma upokojencev Ptuj, kakor tudi posamezniki in posameznice z različnih koncev Slovenije. Največji snežak je meril v višino več kot dva metra, pri njegovi izdelavi je sodeloval dvoletni Gal. Celotna razstava izdelkov bo v prihodnjih dneh digitalizirana in bo ostala trajen spomin. Ogledati si jo bo mogoče na spletni strani www. mezgovci.si. Na prireditvenem prostoru sta bili postavljeni dve stojnici z izdelki malih škratkov in učencev 9. razreda osnovne šole. Obiskovalci so imeli možnost zapisati lepe praznične želje na voščilnice in jih nasloviti na njihove najdražje ter jim jih poslati po pošti. Pristen stik in pristno voščilo sta najlepše darilo, zato verjamemo, da bo marsikdo vesel prejete voščilnice. Na prireditvi Čarobni vikend so bili ves čas na voljo brezplačni topli napitki in vaflji. Prvi dan dogajanja so ob otroških božičnih delavnicah in krašenju smreke popestrili še nastopajoči glasbeniki ter plesalci v okviru prazničnega koncerta. Drugi dan sta odlično gledališko predstavo Škratka Katka odigrala Sandi Žuran in Dunja Zupanec. Na predstavi, kjer so se žal zažgali piškotki, ni manjkalo dobre volje in velikega aplavza. Na koncu se je otrokom pridružil še Božiček ter jih obdaril, kasneje pa z otroki tudi zaplesal. Večer se je prehitro končal in organizatorji se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste se jim pridružili ter naredili Čarobni vikend še bolj nepozaben. Vaša prisotnost ob obisku Božička, prazničnem koncertu, gledališki predstavi ter na sami razstavi izdelkov je ustvarila čarobno vzdušje, ki je napolnilo naša srca s prazničnim veseljem. Kristijan Pukšič Tedenski horoskop do 29. decembra J OVEN (Il. 3. - IQ. 4.) Vaša vitalnost se bo počasi izboljševala, zato boste v prihajajočih dneh živahni in dobre volje. Posebno vznemirjenje boste občutili v petek, ko boste ugotovili, da imate tudi sijajen dar govora. BIK (Il. 4. - IQ. S.) V tem tednu boste živahno navezovali stike in dokazovali svoje znanje ali pa se učili česa čisto novega. Najbolj zgovorni boste v petek in soboto. Zelo naklonjena glede poslovnih zadev vam bo tudi sreda. Ä V tem tednu boste nenavadno živahni, podjetni in energični. Dosegali boste tudi odlične rezultate pri poslu. Pri tem boste tudi ugotovili, da znate voditi in biti vodja. V ljubezni vam bo teden naklonjen. ft ¿j MV RAK (Il. ó. - II. 7.) Tako zanimivo in čarobno je bilo pred tednom dni u Mezgovcih. Foto: arhiv organizatorjev Malo se boste umaknili vase in poiskali miren kotiček, kjer boste premišljevali, kako bi izboljšali svoje finančno stanje. V petek vam preti finančna izguba. Medsebojni odnosi se bodo izboljšali v nedeljo. JVlw %/F LEV yip/y (23.7. - 22.8.) Pred vami je razmeroma srečen teden, ki ga boste preživeli delovno. Globokoumno boste razmišljali o novih projektih. Posvetili se boste tudi družini in domu, in sicer drugače kot doslej. ft) DEVICA (23.8. - 22.9.) Teden, kije pred vami, izkoristite predvsem za urejanje osebnih zadev in za pridobitev naklonjenosti osebe, ki vam je že zelo dolgo všeč. Lahko se tudi lotite opremljanja doma. Dan za nakupe je ponedeljek. c O TEHTNICA (IS. 9. - IS. lQ.) V prihajajočih dneh boste polni življenja in radosti. Na poslovnih poteh ali v službi boste blesteli. V osebnem življenju boste imeli veliko povedati drugim in drugi vam. Zelo lepo se boste imeli v prijateljski družbi. ŠKORPIJON (I4. lQ. - II. ll.) Pred vami so živahni dnevi. V četrtek ali petek se lahko pojavi težava na poslu glede medsebojnih odnosov, saj boste vznemirjeni in občutljivi. Prav lep dan boste imeli v sredo - tako osebno kot poslovno. DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) STRELEC (23.11. - 21.12.) Pogumno boste stopali po poti, ki ste si jo izbrali, predvsem pa boste dosegli svoje cilje. Uspešni boste tudi pri osvajanju, zato le poglejte, ali je kdo v bližini, ki vam je všeč. V soboto bo prekrasno. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) V tem tednu si posebno ambicioznih ciljev ne postavljajte, ker vam po vsej verjetnosti ne bi uspevali. Zato dneve izkoristite za ljubezen, otroke, zabavo in druge drobne radosti, ki vam bodo zapolnile vsakdanjik. > ! > J — VODNAR (Il. l. - is. I.) Vaše zdravje v zadnjem času ni najboljše, se pa lahko v teh dneh še poslabša, zato kar pridno uživajte vitamine in zdravo hrano. V ponedeljek boste končno dobili pomoč pri poslovnih zadevah. RIBI (19.2. - 20.3.) Ne skrbite in se ne obremenjujte, vaši prijatelji vas imajo radi. Srečajte se z njimi in se kaj pogovorite. Najboljši dan za to bo četrtek, ker vam bodo takrat zvezde zelo naklonjene in bo srečanje še bolj prijetno. petek • 22. decembra 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 •V*" H NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: G Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica E-naslov: Podpis: s? :'u Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00. Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina trocun stioršiTdražba Radio-Tednik Ptuj io Zavod za turizem Ptuj pripravljata nedelja, 31. december; ob 10.30 pred mestno hišo na Ptuju. Z nflmi BODO SILVESTROVALI fllKA ZORJAfl lil BOL ROK TER ZfTlAGOVALKA PROJEKTA OTROCI POJEJO Ž AHA STRITIŠEK. ČAKAJO VAS ŠE SLADKA PRESEflECEflJA, DEDEK fTlRAZ Ifl OTROŠKI ŠAmPAflJEC ZA SUPER SKOK V LETO Z0ZM N A D S TRESKI HIF^ I^iu III DG RAJ E H radioPTUI Štajerski TEDNIK IDEDIFi IfTiPEX Skupina Ohse 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. decembra 2023 VeUKA boŽiČNA dODROaElNA AKCMA I /K I vH/yi c^ajnl - Ob zAključku dobitodElNE Akcij e bodo z nam i: Stfi^Šei^i^Šei^^^k^^iasSeKap^eSeKece^^e. Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj. Informacije na radioptuj@radio-tednik.si. Štajersk ^radioPTUI PmdRUŽiTE SE NAM TO S0b0T0, 25. dECEMbRA IVIEd 10. ¡N 15. URO V OCENTRU PTUj. Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega. OLKAIDARED JABOLKA LAFLAMBOATE PRODAJA NA ZABOJ Mali oglasi Vje d0 JABOLKA J0NAG0LD PRODAJA NA ZABOJ Äs STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 1 12. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM kmetijske stroje. Informacije na tel. 041 620 264. KUPIM traktor, lahko tudi s priključki. Tel. 041 680 684. PRODAM prašiča domače reje, težkega 160 do 170 kg, cena po dogovoru. Tel. 041 317 515. PRODAM suha drva, bukev, kostanj, dolžina od 40 do 50 cm. Tel. 041 871 899. RAZNO PRODAM kavč s posteljo in predalom, lepo ohranjen, ter dve oblazinjeni jedilni klopi, novi, dolžine 140 cm. Tel. 041 915 368. OSEBNI STIKI MOŠKI, 67 let, nekadilec, rad potuje, išče mlajšo damo ali gospo do 60 let za skupna potovanja. Zaželeno vsaj malo znanje angleščine. Možna trajna veza. Tel. 070 1 59 4 75. NEPREMIČNINE PRODAMO - BIVALNI VIKEND V KRCEVINI PRI VURBERGU, letnik 1985, skupne površine 90 m2, zemljišče 1671 m2. Cena: 109.000,00 EUR. Kontakt: ® DP/MA^ 041 684 075 ali W poEtovio 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio v Štajerski ponudba ozimnice vf1{ANŠIZNIH trgovini zadružnik^ XEROSIALIH ^kmetijskih prodajalnah KZPTUJ PROGRAMSKI NAPOVEDNIK > '¿U/KG ZELJE KITAJSKO ZE PR LJE SVEŽE zeleno ODAJANAMgM m^A 0,79 € /KG If' ■ M KROMPIR 10 KG PETEK, 22. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Miklavževanje v Gorišnici 10:30 Koncert FD KD Cirkulane 12:00 Žive jaslice v Zavrču 12:30 Starpoint prodajno okno 13:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Miklavžev koncert v Zavrču 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Miklavževanje v Gorišnici 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA. 23. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 100 let pihalne godbe Markovci 11:00 Utrip Ormoža 11:45 Ptujska kronika 12:10 Orfejčkova parada, 2007 14:20 Starpoint prodajno okno 15:30 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Miklavžev koncert v Zavrču 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Božični koncert Ena zvezda gre gori 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani NEDELJA, 24. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Barbie in božič na OŠ Hajdlna 10:00 Večer v spomin na Valentina Žumra 11:00 Božična prireditev na OŠ Videm 13:00 Miklavževanje v Dornavi in Polenšaku 15:00 Miklavževanje v Gorišnici 16:00 Miklavžev koncert v Zavrču 18:00 Orfejčkova parada, 2007 20:15 Zimska urica in Branko Cestnik 22:00 Video strani PONEDELJEK, 25. december i Video strani i Jutranja telovadba l Mic Mengeš — zdravstvena oddaja I Tržeč - Pesem na vasi i Ptujska kronika i Utrip Ormoža I Miklavžev koncert v Zavrču I Starpoint prodajno okno l Italijanska trgovina - v živo l Božična prireditev na OŠ Videm l Mic Mengeš — zdravstvena oddaja l Božični koncert Ena zvezda gre gori l 100 let pihalne godbe Markovci l Starpoint prodajno okno i Video strani V VAŠI IZBRANI PRODAJALNI SPREJEMAMO NAROČILA ZA OZIMNICO. petek • 22. decembra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 PVC okna, vrata, senčila v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radi O „ modi skrajno nenat * * * . -v t odnrauU duerna lenima rokama. Profesionalni uradnik m koncu slepe ulice. Kamen na kamen spotike • An jezika ima razcep) -- Af oroZMlBVW»1 se 00000000<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0^ Nagradno turistično vprašanje o o nica d Inega dlani Leto 2023 se počasi izteka, z njim pa tudi dogodki prazničnega decembra, na katerih bomo lahko uživali še do konca decembra, tudi na javnem silvestrovanju. Na naši drugi dobrodelni stojnici v Qcentru so se izkazale naše gospodinje z odličnimi orehovimi poticami. Kar 27 jih je ocenila strokovna komisija, tri najboljše pa so nagrade darovale za naš skupni dober namen, za obdarovanje otrok iz socialno šibkih družin. Hvala jim od srca tudi v imenu vseh tistih, ki bodo letos prejeli novoletna darila Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani. S prispevki pa so se izkazali tudi vsi, ki so pokusili potice naših izjemnih gospodinj. Za dober namen, za darila otrok, pa lahko prispevamo tudi preko SMS--sporočil, ki jih pošljete na številko 1919 Nadlani ali Nadlani5, s čimer boste prispevali en ali pet evrov za praznično obdarovanje otrok. Prostovoljne prispevke bomo zbirali še tudi na jutrišnji, tretji, hkrati zadnji stojnici v okviru projekta Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani. Tudi jutrišnja stojnica v Qcentru bo dogodek, ki bo povezoval v srčnosti, z veliko dobre glasbe in izjemnim vzdušjem, kot se prazničnemu času pritiče. S prazničnega večernega utripa na Mestnem trgu Banka Slovenije je objavila vrednost izvoza potovanj, ki je od januarja do oktobra letos znašala 2,87 milijarde evrov. Oktobra letos pa je ta izvoz znašal 274 milijonov evrov ali za tri odstotke več kot oktobra leta 2022. Statistični urad Slovenije pa je objavil, da je v poletnih mesecih na vsaj eno poslovno ali zasebno potovanje potovalo več kot milijon prebivalcev Foto: Črtomir Goznik Slovenije ali 59 odstotkov. Največ jih je potovalo iz starostne skupine 2544 let, sledila je starostna skupina 45-64 let. Najmanj pa jih je potovalo v starostni skupini nad 65 let. Vsem tistim, ki bodo v januarju obiskali Kurentovo hišo, iz Zavoda za turizem Ptuj sporočajo, da bo ta v prvem mesecu novega leta odprta od četrtka do nedelje med 12. in 15. uro, v ponedeljek, torek in sredo pa je žal ne boste mogli obiskati. Bo pa za obiskovalce odprta vse dni Kuren-tovanja 2024, tudi oba torka. Vstopnice za ogled so na voljo v Kurentovi hiši, kupiti pa jih je mogoče tudi prek spleta, kjer so razvidni tudi prosti termini za oglede. Naenkrat si Kurentovo hišo lahko ogleda skupina do 15 obiskovalcev. Ptuj je status mestne občine dobil leta 1994. V letu 2024 bo tako MO Ptuj praznovala svojo 30-letnico. Pravilnega odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli, nagrado, zbornik ob 50-letnici delovanja Brodarskega društva Ranca Ptuj bo počakal na nagrajenca, ki bo pravilno odgovoril na naše novo nagradno turistično vprašanje. Sprašujemo, kaj je tema koledarja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2024. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. decembra. p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Kaj je tema koledarja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2024? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... •"-s Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.