Po tratah. ¦ Besede in napev zložil Fr. Papltr. H Hoderato. ^fl Petie. ^llii^gB^^ifei^i I Po tra-tah sem ho-dil, kjer cve-tke cve-to, to - či - lo sol- ^J Ve-čer-nim sera sa-pam in zve-zdam ne-ba iz - ro-čal in ^M A ne - ob -ču -tlji-vim sem to - žil stva-rem, kar ču-tim, po- H Ne-bo me le ču - je, ne - bo sa - nio ve, kar to - ži, kar 'B Klavir. i|_____~ ~ ^ &_*_ \_ J_ ( I — r T T ? Tf 1 zi - ce je mo - je o - ko, to - Ci - lo sol - zi - ce je mo - je o - ko. I to - žil te-ža-ve sr-ca, iz-ro-čal in to - žil te-ža - ve sr-ca. ¦ ve-da-ti drugim ne smem, kar ču-titn, po-ve - da- ti dru-gim nesmem. U mo-je mi ža - li sr-ce, kar to - ži, kar nio - je mi ža - li sr-ce. ¦ i^ hi iii *** &* * t^* i t* I Dobep tek I Ijubljena hrana, iz stisnjenih kobilic delajo ¦ tečno jed. Pripravlja se tako-le: kobilica I Ne Ie sv. Janezu so bile v puščavi ko- se razreže po dolžini, se polije z rumom | bilice v hrano, tudi drugi ljudje so se mastili ter se pusti par dni namakati; potem se ¦ s kobilicami ter jih jedo še dandanes. Po- vmesi testo, speče, potrosi s sladkorjem, 1 sebno Hotentoti jako čislajo kobilice za polije z vinom ter použije. Razen kobilic ¦ hrano; iz njenih jajčec pa prirejajo tečno čislajo za hrano tudi mravlje. V Mehiki I rjavo juho. Tudi v Algiru so kobilice pri- delajo iz zmletih mravelj kruh ter žgejo iz ¦ -9* 119 K=~ njih.neko žganje (mravljinski kis,) ki ga tudi vnuka, ki živita v Genovi kot preprosta na Švedskem pijejo. Murne (čvrčke) so že delavca. stari Grki jako čislali za hrano. V Indiji s posebno slastjo iedo neke vrste murne, ki , . ». >, v, L. . r* jim pravijo Bgru-gru" ter žive v velikih NajVišja cloveska bivališča. ^fel^d^a^LTiakS^pVnarhSe: .. ™Si. »° "•¦».««• da "^išje stanujejo SiNov SUdJSsu se nahaia 3 vrete ne more Prenašati ostrega §orske«a zraka' M° buSgodng)1SvU v^ikih"nSoiinS. ^ gmveC « ™j, u^, t k kri iz nosa in ust pSffi v SrkoVito? potemP h dkobro Pe™ »judje še višje nego v Tibetu. Tamkaj mečkajo a iz zmečkanine peko hlebčke. f° vasl' kl s'°Je nad. ^00 m "adnmorje"! Bele mravlje (termiti), ki žive v toplih krajih ("; Fv.vas Cer.rondl P/?co> 4310-f nad v milijonski množini se tudi povsod jedo. ^jem)' ™dnik. Quandalosa Pa Je ^elo Zmečkajo se v kašo ter imajo okus sladkih 5270 '" nad mor]em. mandlov. V Mehiki imajo tudi neko vrsto mravelj, iz katerih prešajo med. Prodajajo ptice v pregovopu. se na litre po vseh trgih. Kitajcein so pra- žene gliste-deževnice najboljša jed. Ce golob med orle zajde, gotovo smrt najde. „ , , , ( Kier mrha, tatn orli. IHedved v hlevu. Lačna vrana se ne zmeni za strašilo. ' V Kuprešu v Bosni je prišel dne 24. pr. ||ta vrana lačni ne veijame. meseca v hlev kmeta jure Brkana medved. f/are vrane ne P°*na>° č/.vov bllzu brane' Domačini so se strašno prcstrašili, ker go- Vrana vram ne rzkljuje oči. spodarja ni bilo doma. Pero Brkan, brat 1° vidu sokol, po glasu vran. gospodarjev, je klical sosede na pomoč, |°^a ^}%?*L?"¦-. ^^\J^IČ^\^ Sna-^cfS^oda upe.a konja fezili, češ, ko se zmrači, odide najbrž zve- e^asTovfca ne Sori ootetia rina sama iz hleva. In tako se je tudi zgo- Lna lastovlca n.e ston poletja. dilo Medved se ie v oraznem hlevu naibrže Kjer ena Sos P'je, tam vse druge pijo. korakal nazaj v gozd. Vsaka kok|ja pred svoje pjške brgka Rajši danes pečenega škrjanca, nego jutri Umrljivost ljudi. kokoš. Tudi iz majhnega grma velik ptič izleti. V Parizu izhaja zdravniški list, ki piše, Kakršna ptica, taka pesem. da umrje vsako leto 33 milijonov Ijudi, to Vsaka ptica k svoji trumi leti. pride na dan 41.534, na uro 3.700 in na Ptiča izpoznaš po perju. minuto 62 Ijudi. Po.vprečna starost vsakega Slab ptič, ki ne more svojega perja nositi. človeka je 30 let. Četrtina Ijudi umrje pred Vsaka ptica rada tja leti, kjer se je izvalila. 7 letom, a gotovo polovica pred 17 letom. V premislekih bodi podoben polžu, v de- janju ptici. [Jajvišje upedništvo. |Wladost V ppegoVoru. Neki list ima najvišje uredništvo v Ameriki v Novem Jorku, in sicer v osem- Clovek kaže v mladosti, kaj hoče biti v najstem nadstropju. V nižjih nadstropjih so * starosti. tiskarnice, upravništvo, ravnateljstvo i. t. d. Cesar se Anžek ni učil, tudi Anže ne zna. Cesar se Janezek navadi, Janez se ne od- vadi. DelaVca — rnilijonarja. Starost je priča, kako je kdo mladost pre- živel. V Kalkuti v Indiji je pred kratkitn umrl Mladost svobodna, malokdaj dobra. trgovec z bombaževino, Bonetti, ki je ostavil Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v 300 milijonov kron imetja. Bonetti se je starosti. pred 50 leti odpeljal kot preprost delavec Mlad lažnik, dorastel tat. v Indijo, kjer si je s trgovino z bombaže- Če hočeš star se odpočiti, moraš mlad se vino in z drugim blagom pridobil toliko potruditi. ogromno denarja. Njegova dediča sta dva Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi. -** 120 k- 'H Komur je leskovec v mladosti teknil, bo v Čema ima čebela želo ? ^M starosti zanj se potegnil. Ljudje mjsIjjOi da je da, Bog čebeli že]Q V Dokler je drevo mlado, ga lahko pripogneš, samo zato, da se brani. Res pa je, da vbode S kamor hočeš. čebela samo v skrajni sili, ker mora potem H Pomlad in mladost sta enakih lastnost'. umreti. Glavna naloga že!a pa je ta, da pre- ¦ ,,,.,. . _ .,,»,. naša z njimjčebela neko kislino, ki jo lma ^M Mladost je norost; črez jarek skace, kjer v životu> v ^ed> 1n šele na drugem mestu ¦ )e most- je čebeli želo orožje. H Računska igrača. B Priobčil 7. R. S "^¦^"""" I I _ _ I I I Ali poznaš igro ¦ * • domino?Izberivseh ¦ • • 28 kamenov s polji H ____________________• •__________________ ,,nič" (nblanš") do ¦ ^~^~"^" ^^^T|^~^~ ~~^~ "^^^^~ ,,šest" in izpolni H • • • • _ • • • prazna mesta v sliki ¦ m m — i • •••s kameni tako, da I wmm •_________________________;___________• www bovsotaočesc(pik) ¦ . _ _ _ _ ^^^^^^^^~ v vsaki vodoravni M m m 'n navpični vrsti 21! fl ___•_•__•____• -=- J _ Rešitev in imena ^B 9 • i • • pešilcev ppiobčimo 9 ~^^^™" ^^^^^^^^~ ^~^~^^^~~ tf prihodnii številki. M • • • • a • • • • A • • • ^l Rešitev zastavice v podobah v četrti številki. H Pomlad je čas cvetenja, ^M mladost pa čas učenja! V Prav so jo refiili: Karla Kleč, učenka VI. razr., Karel Kleč, učenec v Ljubljam; Srečko FerjančiČ, ^H uČenec v Ljubljani; Leo Travner, učenec v Ljubljani; Anica Ogorevc, učenka v Konjicah; Anica Šavnik, učenka v ^H Kranju; Slava Guzelj, učenka v Novem mestu; Julija Vouk in Marijana Lauter, učenki VI. razr. v Ljubljani; Lojzek ^H in Francek Bratina, učenca V. razr. pri Sv. Križu na Murskem polju; Olga Šavnik, učenka, Bogdan Šavnik, učenec ^H v Kranju; Gabrijela Gartner, učenka v Planini; Maks Habinc, učencc, Neža Valenčak, ucenka, oba v Artičah; ^H A. Farčnik, tretjeSolec v Celju; Anicajurko, učenka v Tep.inju; Franica Ploskan, Elizabeta Ploskan, Marija Brinovec, ^H Terezija Muhovic, Marija Usar, Marija Dobrisek, Helena Rojnik, Marija Šporn, Alojzija Perger, Franica Omladič, "^H Marija Rojnik, Marija Turk, Antonija Virant, julijana Stakne, Franca Vovšek, Marija Terglav in Zajc Karolina, ^H učenke v Braslovčah; Albert Vizjak, tretiešolec v Celju; Filip Omladič in Karel Pečovnik, učenca v Braslovčah; ^H Maks Repič, prvoSolec v Celju; Maks Kovačid, učencc pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Rad. BrenčiČ, dijak v Celju; ^H Isek France, Onišak Ant., Fifnja Alojzij, Žitek Franc, Spindler Vanek, Filipič Franc in Jože, Štiblar Lojzek, Novak ^H Martinek, Kunc Ignac, Zrnec Matijček in Domajko Ant., učenci pri Sv. Križu na Murskem polju; Minka Gradišnik, ^H iitenka v Celju; Terezma Pasquotti, Anica in Danica Mayr v Kranju; Pavel Strmšek, dijak v Celju. — ReSilce in ^^| rešilke prosimo, da nam poSljejo re^itve vedno vsaj do 20. dneva v mesecu in da pišejo razločno svoja imena. ^^J Med rešilci v zadnji Številki je po pomoti izostalo ime: Srečko FerjančiČ, učenec v Ljubljani. ^^H