Glasilo Občine Lukovica April 2022, letnik XXIII, številka 3, izid: 14. 4. 2022 6 2. srečanje kmetijskih gospodarstev 8 Intervju: Primož Smrkolj z ekološke kmetije Lebar 14 Triglavski ledenik v Peking potoval tudi s pomočjo Lukovičanov 2 OGLASI Rokovnjač NOVI PEUGEOT 308 IZJEMEN Novi 3D i-Cockpit Napredni varnostni sistemi Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_308_oglas_A5_februar_nve_v2.indd 1 01/03/2022 09:40 14. februar – VALENTINOVOa Semenski krompir KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT VSE ZA PAŠNIŠTVO ugodna ponudba količkov, trakov, farmer mreže SADNE SADIKE IN TRAJNICE (ameriške borovnice, jagodičevje, sadike jablan, hrušk, češnje, žižula, …) V ponudbi TRAVNE MEŠANICE PLANTA -10% Travnik s črno deteljo 10 kg Kompleksna travno deteljna mešanica sestavljena iz več vrst trav in detelj za košno rabo V PONUDBI VSE ZA VRT zemlje, vrtno orodje, semena, gnojila, … Travnik brez črne detelje 10 kg Kompleksna travno deteljna mešanica sestavljena iz več vrst trav za košno rabo DOMAČE DOBROTE Suhe mesnine (salame, klobase, narezki, zaseka, …), domači siri, štruklji, testenine, moke, kaša, zdrob, … 3 UVODNIK april 2022 UVODNE BESEDE VSEBINA Spoštovane bralke in bralci! Tretja letošnja številka glasila vam tudi tokrat ponuja paleto prispevkov in verjamem, da se bo za vsakega izmed vas našel prispevek, ki ga boste z veseljem prebrali. Osrednji intervju predstavlja kmetijo Lebar s Trojan, ki se je pod okriljem gospodarja Primoža Smrkolja v letu 2003 preusmerila v ekološko kmetijo, ki vzreja tudi damjake in muflone. Kmetija je bila vključena tudi v okroglo mizo na drugem srečanju kmetijskih gospodarstev. Zanimivo branje prav gotovo predstavlja prispevek o potovanju kosa ledu s Triglavskega ledenika do Pekinga, pri katerem sta sodelovala Rok Trček in Ciril Komotar. Med dogodki lahko izpostavim požrtvovalnost članov prostovoljnih gasilskih društev Lukovica, Prevoje, Blagovica in Trojane, ki so bili aktivirani za gašenje požara na Potoški gori v občini Preddvor. Več dogodkov je bilo namenjenih tudi počastitvi materinskega dne. Število dogodkov se vztrajno povečuje in vsak izmed njih predstavlja kamenček v mozaiku. Med društvenimi aktivnostmi so bili v ospredju občni zbori s pregledom aktivnosti društev za preteklo in plani za letošnje leto. Tudi iz šolskih logov je kar nekaj prispevkov, med njim najpomembnejši je o uspehu Miha Zavrla in Eme Kralj, ki sta na državnem tekmovanju glasbena olimpijada dosegla zlato oz. srebrno priznanje. Čestitke obema! Uvodnik županje 2. srečanje kmetijskih gospodarstev Intervju: Primož Smrkolj s kmetije Lebar Triglavski ledenik z Lukovičani v Peking Gasilci na pomoč pri gašenju požara v Preddvoru Vera Beguš 1943–2022 Občni zbori društev 4 6 8 14 16 17 19 Nasveti za zdravo pomlad Zdrava pitna voda v naših domovih Državno tekmovanje glasbena olimpijada Vabila Obvestila Volitve Križanka Zahvale 24 26 29 30 34 35 37 38 Drage občanke in občani Ob prazniku dela vam iskreno čestitamo! Mesec maj naj vam prinese veliko pozitivne energije in novih zmag, v želji da delo za vsakega postane vrednota. Županja Olga Vrankar s sodelavci OTVORITEV PROSTOROV DRUŠTVENEGA DOMA KRAŠNJA _________ vabi Občina Lukovica v sodelovanju s KUD Fran Maselj Podlimbarski in PGD Krašnja Petek, 22. april, ob 19.uri Na področju zdravja najdete kratke nasvete za zdrave pomladne mesece, v nadaljevanju glasila prispevek o zdravi pitni vodi, ki priteče iz naših pip, ter nasvete za vzdrževanje kurilnih naprav. Tokratna številka vsebuje tudi kandidate prvih letošnjih volitev – volitve v Državni zbor. Vabljeni k branju! Katka Bohinc Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 19. maja 2022; rok za oddajo člankov je 9. maj 2022, do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica. si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasna odgovorna urednica: Katka Bohinc, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.116 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Gašenje požara v Preddvoru, foto: arhiv PGD Lukovica. 4 UVODNIK ŽUPANJE Rokovnjač Večja podpora kmetijskim dejavnostim Spoštovane občanke in občani, vedno bolj spoznavamo, kako pomembna je na področju kmetijstva in prehranske verige samooskrba. Vojna v Ukrajini, žitnici Evrope, bo poleg tragike človeških življenj in nerazumnega zločinskega ravnanja Rusije pustila globoke sledi tudi pri letošnji pridelavi žita, s katerim je ta država oskrbovala velik del evropske družine. V primežu strahu in vojne se bodo, tako napovedujejo, zaloge zmanjšale tudi pri nas. Zadnji čas torej, da bolj poskrbimo za domačo samooskrbo. Kmetijska politika danes, žal, (še) ne daje prednosti pri preživetju malih družinskih kmetij, predvsem na hribovitih delih podeželja. Da se razmere počasi izboljšujejo, smo se prepričali na našem drugem srečanju kmetijskih gospodarstev, ki je 15. marca letos potekalo v Lukovici. Beseda ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, da se zaveda današnjega položaja kmeta, vliva upanje za slovensko podeželje. Tudi v občini imamo številne primere dobrih praks, ko gospodarji združijo znanje in voljo za napredek. Kot županja želim, da bi bile kmetije v naši občini podoba urejenega podeželja in zadovoljnih ljudi. Da bi tudi mali kmet postal prepoznavni subjekt in enakovreden člen v verigi odločevalcev kmetijske politike. Za poseljeno in obdelano podeželje je ključno, da z vsemi ukrepi ohranimo pridelavo hrane na slovenskih kmetijah. Tudi v Občini Lukovica si bomo prizadevali za poenostavitve pri vseh ukrepih skupne kmetijske politike in prek različnih ukrepov povečali možnost uspešnih prijav na projekte za večje število družinskih kmetij. V tej luči se bodo naši kmetje letos lahko prijavili na javni razpis (objavljen bo v Rokovnjaču predvidoma v mesecu maju) tudi za sofinanciranje nakupa kmetijske in gozdarske mehanizacije (in ne le za urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov). Novost v letošnjem letu bo tudi E-oskrba. Na prvi pogled morda nekaj, kar je v praksi težko izvedljivo, pa vendar gre za projekt, ki se v Sloveniji uspešno uveljavlja v številnih občinah. Gre za sofinanciranje socialno-varstvene storitve socialnega servisa varovanja na daljavo, ki bo osebam, starejšim od 65 let, ki bivajo same ali s partnerjem, ki tudi sam potrebuje pomoč, omogočila 24-urno povezavo preko osebnega telefona. Za to sofinanciranje bodo lahko zaprosile tudi invalidne osebe, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter osebe s težjimi kroničnimi boleznimi. Pravilnik, ki določa upravičence in pogoje sofinanciranja, je zdaj v javni obravnavi in ga bo občinski svet sprejel na naslednji redni seji. V sredo, 6. aprila, je potekala javna obravnava osnutka Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne s ciljem ohranjanja bogate narave z mokrišči ter z redkimi in ogroženimi vrstami. Območje, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor na pobudo Zavoda za varstvo narave predlagalo za zavarovanje, je eno zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda v Sloveniji. Javna razgrnitev bo potekala do 28. maja 2022. Vabim vse zainteresirane, da se seznanijo z osnutkom uredbe in podajo morebitne pri- pombe in predloge. Več o tem si lahko preberete v tej številki Rokovnjača in na spletni strani Občine Lukovica. V soboto, 26. marca, je ČZS na Brdu pripravila odmevni dogodek, sajenje medovitih rastlin. Odzvala sta se tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in indijska veleposlanica Namrata S. Kumar. Skupaj smo pripomogli, da bo naša kranjska sivka bogato medila. ČZS postaja vse vidnejši pobudnik kvalitetnega ozaveščanja za zdravo življenje, za vračanje k primarnim izvirom prehranskih navad in posebni odgovornosti za zdravo rast mladih rodov. Neprecenljivo darilo naše zlate kranjske sivke je že redno prisotno v šolskih zajtrkih in naša avtohtona čebela je postala najmočnejša blagovna znamka ter rastoča gospodarska in turistična veja. Društvo podeželskih žena Lukovica je na materinski dan, 25. marca, organiziralo že tradicionalni pohod okrog Gradiškega jezera. Vse udeleženke, ki so si kljub delavniku vzele čas zase in za druženje, so dobile nagelj; znak spoštovanja in njihove enakopravnosti. Zaradi njihovih pridnih rok so naši kraji prepoznavnejši, naša blagovna znamka Zakladi Črni graben je naš adut, s katerim se kot županja ponosno predstavljam. Občina Lukovica bo tudi v prihodnje naredila vse, da to dediščino ohranja in jo nadgrajuje. Da bodo naši otroci poznali in jedli tradicionalne slovenske jedi, za katere se ni bati, da bodo narejene iz oporečnih in zdravju škodljivih sestavin. Žene in dekleta je pozdravila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, ki se nam je pridružila na pohodu. Številni zbori članstva naših športnih, kulturnih in humanitarnih društev dokazujejo uspešno delo v preteklem letu. Prav vsa društva so kljub koronavirusu delovala po svojih programih, zato sem prepričana, da bodo sredstva, dobljena na javnem razpisu, porabljena v skladu z namenom. Vesela sem, da naša dolina živi in diha s polnimi pljuči. Gasilska društva pa bodo imela letos tudi poseben dogodek – Gasilsko olimpijado Celje 2022. Gre za mednarodni dogodek, napovedana je udeležba 3.100 tekmovalcev iz 25 držav. Tudi GZ Lukovica se aktivno pripravlja na olimpijado; v petek, 8. aprila, ob 18. uri, bodo na trgu v Lukovici (tako kot po vsej Sloveniji) slavnostno izobesili zastavo v znak olimpijade. Vsem gasilcem želim uspešno sodelovanje in jih podpiram pri njihovem poslanstvu. Biti gasilec je namreč častno, tradicionalno in nepogrešljivo poslanstvo tudi v moderni in digitalni dobi 21. stoletja. Gasilska društva so ena redkih, če ne edina civilna organizacija na Slovenskem, ki tudi danes združuje mlado in staro z enim samim ciljem – pomagati ljudem. Tako se mladina motivira in vzgaja v nesebični pripravljenosti za skupnost kot pomembna protiutež današnjemu egoizmu in odtujenosti. S tem se gradi tudi tisto pravo slovenstvo, pravo tovarištvo in zdravi družbeni odnosi. V tej številki Rokovnjača se predstavljajo kandidati, ki v našem volilnem okraju kandidirajo za poslance Državnega zbora RS. Stojimo na novem razpotju, ki ga bodo odločile aprilske volitve. Pred državljani je novi test državljanske zavesti, modrosti, zdrave presoje, zaupanja v moč naroda, ki se je pred 30 leti tako pogumno osamosvojil in se vključil v razvojno pot zahodne civilizacije. Vaša županja OBČINSKA UPRAVA april 2022 Investicije v izvajanju Pri gradnji ceste v območju OPPN Drtiščica so v teku priprave za izvedbo nosilne plasti asfaltne prevleke in zaključna dela na objektu za zadrževanje meteorne vode pred izpustom v dotok Gradiškega jezera. V kolikor ne bo težav z vremenom, bodo dela zaključena v predvidenem roku, to je do konca aprila 2022. Za novo urejene učilnice v Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo se izdeluje notranja oprema. Od zadnjega poročanja v Rokovnjaču je bilo dokončano asfaltiranje zunanjih površin, urejanje zelenic, dokončan projekt izvedenih del in dokazila o zanesljivosti ter vložen zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja. Gradnja kolesarskega poligona v sklopu ureditve Športnega parka Šentvid je končana. Neposredno po dokončanju in pred prvo uporabo je bil opravljen tudi varnostni pregled in pridobljeno potrdilo, da je objekt skladen z varnostnimi standardi. Nova pridobitev se je že prijela, saj jo uporabniki kar oblegajo. Ob tem velja opozoriti vse uporabnike, naj se strogo držijo navodil in priporočil, ki so zapisana na informacijski tabli pred vstopom na poligon. Potrjena je bila projektna naloga za začetek projektiranja kolesarske povezave od občinske meje z občino Domžale v smeri Trojan. Projektna naloga obdeluje potek trase od Doba do Krašnje, kar predstavlja prvo fazo izvedbe. Cilj je vodenje uporabnikov v čim manjši meri ob glavni prometnici ter izkoriščanje servisne ceste med regionalno cesto Želodnik–Trojane in avtocesto. Predviden izbor projektanta je v roku dveh mesecev. V teku je postopek evidenčnega naročila za izbor izvajalca za ureditev dostopne poti do poslovilnega objekta v naselju Krašnja, rok za dostavo ponudb je 15. 4. 2022, predvideno trajanje gradnje je dva meseca od uvedbe izvajalca v delo. Besedilo in foto: Občinska uprava Poziv najuspešnejšim študentkam in študentom Poziv zlatim maturantkam in maturantom Občina Lukovica poziva vse študentke in študente s stalnim bivališčem na območju občine Lukovica, ki so v študijskem letu 2020/2021 zaključili študij s posebno diplomo – summa cum laude, da nas z namenom, da vas spoznamo in čestitamo k vašemu osebnemu uspehu, obvestite na elektronski naslov info@lukovica. si, najkasneje do 15. 7. 2022. Občina Lukovica poziva vse srednješolke in srednješolce s stalnim bivališčem na območju občine Lukovica, ki bodo v letošnjem šolskem letu dosegli izjemen splošni uspeh in jim bo šola ob zaključku šolskega leta 2021/2022 izdala maturitetno spričevalo s pohvalo – summa cum laude »zlati maturant«, da nas z namenom, da vas spoznamo in čestitamo k vašemu osebnemu uspehu, obvestite na elektronski naslov info@lukovica.si, najkasneje do 15. 7. 2022. Poziv velja tudi za vse študentke in študente, ki so naziv »zlati maturant« dosegli že v šolskem letu 2020/2021. Uspešnim maturantkam in maturantom bo ob občinskem prazniku septembra letos podeljena pohvala. Občina Lukovica mag. Olga Vrankar, županja Uspešnim študentkam in študentom bo ob občinskem prazniku septembra letos podeljena pohvala. mag. Občina Lukovica Olga Vrankar, županja 5 6 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Srečanje kmetijskih gospodarstev dobro obiskano Občina Lukovica je v torek, 15. marca 2022, v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije – Zavodom Ljubljana organiziralo 2. srečanje kmetijskih gospodarstev. Srečanje je potekalo v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in je bilo namenjeno vsebinam novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, predstavitvi dobrih praks dveh lokalnih kmetij ter vprašanju, ali je preživeti z malimi in srednjimi kmetijskimi gospodarstvi sploh mogoče. Srečanja se je udeležilo lepo število nosilcev kmetijskih gospodarstev v občini Lukovica, česar smo še posebej veseli, saj to pomeni, da interes za izboljšave, možnosti razvoja kmetij, prihodnosti kmetov in kmetovanja ter izmenjave mnenj še kako obstaja. nja Cerar z ekološke kmetije pr´Matet, ki je povedala nekaj več o kmetovanju, pridelavi zelenjave in drugih eko in bio pridelkov ter o prodaji le-teh na tržnem prostoru. Oba predstavnika sta s svojimi izdelki zapolnila tudi darilno vrečko gostov, da so lahko okusili dobrote iz doline Črnega grabna. Pavla Pirnat nam je v številkah predstavila preteklo občinsko finančno podporo kmetijstva, povprečno velikost kmetij v Lukovici v primerjavi s Slovenijo in omenila, koliko kmetij v občini Lukovica ima Povabilu na srečanje so se odzvali dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, Jože Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana, Matjaž Ribaš, direktor Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Tomaž Močnik, vodja oddelka KGZS – Zavod Ljubljana, izpostava Domžale, Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS – Zavod Ljubljana, izpostava Domžale, Primož Smrkolj s kmetije Lebar, Miha Capuder s kmetije pr´Kic, Sašo Kašnik z ekološko sadjarske kmetije Kašnik ter Tanja Cerar z ekološke kmetije pr´Matet. Srečanje je spretno odvodila Jernejka Drolec, sicer prava poznavalka kmetijske situacije v Sloveniji. Prihodnost kmetijske politike V prvem delu srečanja je vse navzoče pozdravila županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar in nas seznanila o številu registriranih kmetij v občini Lukovica, na grobo razčlenila podatke, koliko kmetij se ukvarja z govedorejo, povprečno površino kmetije, število kmetij z dopolnilno dejavnostjo in podatek, koliko kmetij se ukvarja z ekološkim kmetovanjem ter koliko čebelarjev ima kmetijska gospodarstva v naši občini. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je navzočim predstavil ključne poudarke novega programskega obdobja SKP 2023–2027. Omenil je, da je strateški načrt skupne kmetijske politike (SKP) v zaključni fazi usklajevanja. Izpostavil je enega izmed ciljev strateškega načrta, in sicer izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov, predvsem z vidika razvojnih možnosti, prilagajanja na podnebne razmere ter skupnega nastopa na trgu. Direktor Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Matjaž Ribaš je navzočim predstavil spodbude in posojila pod ugodnimi pogoji. Predstavitev dobrih praks lokalnih kmetij V drugem delu srečanja je potekala predstavitev dobrih praks dveh lokalnih kmetij iz občine Lukovica. Predstavila sta se Sašo Kašnik z ekološko sadjarske kmetije Kašnik, ki je ob slikovnem prikazu na projekcijskem platnu predstavil način pridelave jabolk in težave pri pridelavi (zmrzal, suša, toča ...). V nadaljevanju se je predstavila Ta- Okrogla miza je namenjena kratki predstavitvi, podajanju osebnih mnenj in poteku dela z možnostjo izboljšav. Tanja Cerar z ekološke kmetije pr´Matet. Sašo Kašnik z ekološko sadjarske kmetije Kašnik. Kmetje so vestno poslušali o novostih programa SKP 2023–2027. OGLASI april 2022 poleg obdelovalne zemlje tudi gozdove, koliko zemljišč je v uporabi kot njivskih površin, trajnih travinj in sadovnjakov. Podala je podatke o registrirani reji živali, kjer prevladuje govedoreja, sledijo ji drobnica, prašiči, čebelnjaki, kopitarji in, kot posebnost, kar osem farmskih rej puranov. Zanimivo je, da je starostna struktura kmetov nižja od slovenskega povprečja in tudi najnižja glede na okoliške občine osrednje Slovenije. Pirnatova se je dotaknila še vsebine blagovne znamke »Zakladi Črni graben«, kjer želi Občina razširiti zavedanje pomembnosti znamke iz naslova predstavitve lokalne ponudbe in območja Črnega grabna. Je mogoče preživeti z malimi in srednjimi kmetijskimi gospodarstvi? Odgovor je DA, a z zanimivo ponudbo. Po krajšem premoru je sledila okrogla miza, na kateri se je razpravljalo, ali je mogoče preživeti z malimi in srednjimi kmetijskimi gospodarstvi. Na okrogli mizi so sodelovali Primož Smrkolj, Miha Capuder, Sašo Kašnik, Tanja Cerar, Pavla Pirnat in županja. Med pogovorom so se predstavniki sodelujočih kmetij na kratko predstavili. Pogovor je nanesel na težave in izzive, s katerimi se soočajo kmetje, kot so nevšečna administrativna dela in premajhno poznavanje razpisov, na katere bi se lahko prijavili, želje po večanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ideji o nastanku turističnih kmetij, ki pa jih v občini Lukovica žal še vedno ni. Turistične kmetije so sicer v Sloveniji in Evropi zelo obiskane točke, ki so privlačne tujim in domačim obiskovalcem, zato upamo, da bodo tudi v naši občini v prihodnosti le nastali dobri in uspešni primeri združitve dveh sektorjev, kmetijskega in turističnega, z roko v roki. Zaradi zadovoljstva prisotnih na srečanju bomo s tovrstnimi dogodki nadaljevali tudi v prihodnje. Besedilo: Občinska uprava, foto: Domžalec IŠČEMO NOVE SODELAVCE! V svojo ekipo vabimo tri nove sodelavce. Če se prepoznaš v spodnjih opisih pošlji svoj življenjepis in motivacijsko pismo na info@ir-image.si do vključno 23. aprila 2022. VODJA PROJEKTOV DIGITALNI SPECIALIST VSEBINSKI MARKETING ZA KAJ BOŠ ZADOLŽEN_A? ZA KAJ BOŠ ZADOLŽEN_A? • Snovanje, postavitev in vodenje • Projektno vodenje in skrbništvo oglaševalskih kampanj (tudi za naročnikov. e-commerce) na Facebooku, Googlu, • Pridobivanje novih naročnikov. YouTubu, LinkedInu... • Prodajo oglasnega prostora. • Vzdrževanje odnosov s strankami. • Priprava vsebin in urejanje družbenih omrežij za naše naročnike skladno z njihovimi usmeritvami in potrebami. • Procesiranje in interpretacijo podatkov, pripravo poročil ter predlogov za izboljšave. KAJ PRIČAKUJEMO OD TEBE? • Vsaj 1 leto izkušenj • Organiziranost, proaktivnost in željo po učenju • Ekipni duh in posluh za naročnikove potrebe in želje. • Sposobnost opravljanja več projektov hkrati. • Visoko stopnjo odgovornosti in zanesljivosti. 7 ZA KAJ BOŠ ZADOLŽEN_A? • Priprava vsebin in urejanje družbenih omrežij, e-mail marketing kampanj • Pisanje blogov, člankov, sporočil za medije • Besedila za tiskane, radijske in televizijske oglase • Beseda za letake, zloženke, kataloge • Kreativno pisanje vsebin v angleškem jeziku KAJ TI PONUJAMO? • Delo z uveljavljenimi slovenskimi podjetji. • Pisarno v centru Kamnika • Izjemno sproščeno delovno okolje, kjer cenimo dober glasbeni okus in dobro kavo. • Zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 6 oziroma 12 mesecev; nastop dela kakor hitro je mogoče. • Plačilo po dogovoru z možnostjo rasti plače glede na uspešnost. • Udeležbo na seminarjih, konferencah in dodatna izobraževanja, ki bodo pripomogla k hitremu osebnemu in poslovnemu razvoju. grafično oblikovanje · digitalni marketing · kreiranje celostnih kampanj · vsebinski marketing · medijski zakup 8 INTERVJU Rokovnjač Primož Smrkolj z ekološke kmetije Lebar, Trojane »Varstvo narave mi je že od nekdaj blizu.« Primož in Klara Smrkolj, ki ju predstavljamo v tej številki, že od leta 2003 vodita ekološko kmetijo. Prevzela sta jo od Primoževega očeta. Oba skrbno upravljata s kmetijo, pomagajo pa tudi otroci, Mark 23 let, Gašper 17 let in Janez 15 let. Okolica hiše nakazuje, da tu živijo vestni ljudje, saj so vsi stroji na svojem mestu, dvorišče pa zgledno pometeno. Primož je imel pred desetletjem delovno nesrečo, v kateri si je zlomil roko (nadlahtnico). K sreči ni prišlo do odprtega zloma, vendar je bilo okrevanje kljub vsemu dolgotrajno. V takšnem primeru je kmetija v težavah, saj je treba delo nadaljevati, zaradi česar je morala rokave pošteno zavihati celotna družina. Kmetijsko gospodarstvo obsega 23 hektarov obdelovalne površine in 35 hektarov gozda. Dela nikoli ne zmanjka. So tudi uporabniki kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi Črni graben«, katere ime ponazarja geografsko poreklo (območje občine Lukovica, ki jo v pretežni meri predstavlja dolina Črnega grabna) in kvaliteto (zaklad). Blagovna in storitvena znamka tako ponazarja geografske in naravne značilnosti okolja, kjer bodo nastajali pridelki. Kmetija je bila že večkrat izpostavljena tudi različnim ujmam, vendar so vsaj žledolom dobro prenesli. Površin ni malo, a so precej omejeni zaradi raznoterih prisilnih služnosti, kot so plinovod, elektrika, optika, telefon, avtocesta. Zaradi tunela je počil temelj hiše in s tem tudi stene. Vsled tega so precej omejeni, saj ne morejo postavljati objektov, kljub temu da je zemlja zazidljiva. nega prostora. Povezano s tem je naknadno prišlo tudi do predelave divjačinskih izdelkov, ki jih predelujemo trenutno še doma. Razmišljamo pa tudi o registraciji prostora in uradni dejavnosti za razsek in predelavo, s čimer se bomo lahko pojavljali tudi na tržnici, v gostinskih obratih in trgovini. Prostor je že pripravljen, čakamo samo še registracijo, s čimer bo prišlo tudi urejanje na kupe papirjev, zaradi česar kar malo odlašamo. Od prevzema kmetije ste uvedli kar nekaj sprememb. Kmetija je nekoč obsegala vzrejo bikov in krav molznic (črno-bele in simentalke), od leta 2003 smo se preusmerili na krave dojilje pasme šarole. Od takrat vzdržujemo šarole pasmo krav, vendar imamo, kot pri vsej živini, tudi mi občasno nekaj težav. Navkljub nenavadni izbiri pasme opažam, da so te krave zelo primerne za naš teren. Marsikomu se zdi, da je krava za ta teren pretežka, preveč masivna. Ima velike parklje in dela velike stopinje. Pa vendar je to zelo hvaležna pasma krave, saj pojedo vse. Tudi če kakšen del travnika izpustijo, se kasneje vrnejo in svoje delo temeljito opravijo. Običajno se vrstni red pašne živine vrsti: krave, konji, ovce – da sčistijo travnik. Pri naši vrsti krav pa to ni potrebno, kar mi pride zelo prav, saj nisem navdušen nad vzrejo ovac ali koz. Koze bi pogojno vključil le, da bi počistile trnje. Rad imam masivne živali, kar opazimo že ob prihodu na dvorišče, kjer nas pozdravi ogromen kuža. Kako to, da ste se v nadaljevanju preusmerili v ekološko kmetovanje? Varstvo narave mi je že od nekdaj blizu, saj sem po poklicu gozdar in rad živim z naravo, veliko mi pomeni, zato jo poskušam na ta način tudi obvarovati, kolikor gre. V naravi preživim veliko časa, saj sem tudi lovec, upravitelj vodovoda na Trojanah. Sem predsednik odbora, tako da sem ves čas vezan na neka živila. V kolikor nisi pozoren na te zadeve, hitro prideš do točke, ko si tudi sam izpostavljen slabi hrani in vodi, ki jo nevede uživaš. Zaradi tega smo se odločili za ekološko kmetovanje, da uporabimo tisto, kar je naravno, ostalo pa pustimo. Na kmetiji ne uporabljamo umetnih gnojil, ne špricamo živil. Je pa res, da naša kmetija ni toliko usmerjena v proizvodnjo, kot je na primer sadjarstvo … Še vedno vzdržujemo stolpne silose, katerih vzdrževanje je sicer malce dražje in bolj zamudno, a ravno zaradi izogibanja plastiki – polivinilu, ki je uporabljen pri zavijanju bal, imamo motiv, da to počne- Kdaj in kako ste prevzeli družinsko kmetijo? Dedek, ki je izviral iz Šentožbolta, je prišel na kmetijo pred 2. svetovno vojno in prinesel priimek Smrkolj. Pred tem je bil priimek Prašnikar. Kmetijo sem od očeta prevzel leta 1997, ko je pri 55 letih umrl zaradi nenadne kapi. Prevzem kmetije je bil nepričakovan, v tistem času sem namreč vodil trgovino z živili na Trojanah in sem do leta 2003 vodil obe dejavnosti hkrati. Prišli smo do točke, ko smo ugotovili, da oboje hkrati ne bo šlo. V tistem času smo imeli bike in nekaj krav. Od te prelomnice leta 2003 pa sem se usmeril v ekološko kmetovanje, takrat sem se tudi zaposlil na naši kmetiji. Mislim, da je zares pomembna tradicija, v primeru prenosa kmetije moraš živeti s kmetijo in od starejših rodov pridobiti znanje in izkušnje. Seveda pa se je treba učiti ves čas, saj so nepredvidljive situacije na kmetiji stalnica. S čim vse se ukvarjate na vaši kmetiji? Primarna dejavnost je trenutno reja krav dojilj. Vzrejamo tudi kobile in konje. Trenutno imamo 3 konje, vzreja kobil je bolj ljubiteljska. Zaradi velikih gozdnatih površin se ukvarjamo tudi s prodajo lesa in drv za kurjavo. Posedujemo odoro za damjake in muflone, kar obsega dobrih 9 hektarjev zagraje- INTERVJU april 2022 mo. A se vse pozna tudi na kvaliteti trave, ki je v primeru uporabe silosa boljša. Delo na kmetiji terja veliko časa. Ali imate kljub temu kakšen hobi? Ekološko kmetovanje vzame malce več časa kot običajno, pa vendar se najde čas za hobi. Z ženo Klaro rada voziva motor. Vsako leto si lahko vzameva več časa, saj na pomoč priskočijo tudi najini sinovi. Veliko sveta sva obvozila z motorjem. Poleg tega sem še lovec, gasilec, dejaven v društvu lastnikov gozdov 9 TISA kot blagajnik, član ekološkega združenje v Lukovici, član konjerejskega društva in član strojnega krožka. Ali ste v zadnjih letih opazili povečano povpraševanje po ekoloških izdelkih? Da, opažam povečano povpraševanje, kljub temu da se ukvarjamo pretežno z mesom in mesnimi izdelki. Pri mesu opažam, da je bilo v začetku prometa bolj malo, nekaj časa nam je eden izmed večjih trgovcev odkupoval meso za ekološko linijo, nekaj mesa smo prodali tudi v Celje v zasebno trgovino. Pa vendar sem prišel do spoznanja, da bo treba več naporov vložiti v iskanje strank. S tem smo pridobili stranke, ki se še vedno vračajo. Tako da s prodajo nimamo težav. Je pa treba biti ves čas na preži in iskati kupce. Glede na to, da imamo na primer žrebičkovo meso, ki ga ne je vsak, je treba najti gurmane, ki si želijo prav tega mesa. Količine razpoložljivega mesa za prodajo je kakšno leto malo več, spet drugo leto malo manj in to odkrito povem tudi svojim strankam. Prodajamo samo naše meso in ne goljufamo z nakupom drugega mesa, ki bi ga potem prodali svojim strankam. Prav tako imamo veliko povpraševanja, ko žival še ni primerna za klanje, pa vendar počakam in svojim strankam razložim situacijo. Ali bodo vaši potomci nadaljevali družinsko tradicijo? To bo pokazal čas. Vsi so usposobljeni in znajo delati na kmetiji, odločili pa se bodo sami. Nikogar ne bova silila v nadaljevanje tradicije, če tega ne bo sam želel. Sam bom z veseljem predal kmetijo naprej takoj, ko bo kateri od fantov pokazal željo za to. Fantje so zelo pridni, se šolajo in veliko pomagajo na kmetiji. Veliko dela je treba opraviti ročno, s traktorjem je marsikatera strmina prenevarna za obdelavo, zato je dodaten par rok zelo dobrodošel. Cilji/želje za naprej. Želimo si, da bi kmalu začeli z uradno predelavo, da se pojavimo na trgu. Želimo si tudi, da bi postavili sončno elektrarno, saj kmetija porabi veliko elektrike in menim, da bi na ta način dobro izkoristili sončno lego in s tem še bolj pripomogli k varstvu okolja. Všeč mi je bil projekt, kjer je manjša občina poslovala z boni, ko so si s kuponi med seboj »kupovali« izdelke in se je na ta način promoviralo veliko lokalnega, ljudje so se med seboj bolj povezali. Zdi se mi, da imamo v Sloveniji še veliko možnosti za izboljšave na tem področju. Upava, da bodo mladi presegli omejitve in bodo vsaj mladi iz Črnega grabna še bolj sodelovali med seboj in se uveljavili tudi širše. Katere živali, poleg že naštetih, še vzrejate na kmetiji? Samo še 3 pse. :) Ali se vam zdi, da kmetje na tem področju dobro sodelujete med seboj? Seveda, s sosedi se dobro razumemo, si sposojamo tudi kakšne delovne stroje in delimo izkušnje. Besedilo: Petra Pavlič, Smrkolj foto: arhiv družine 10 DOGODKI Rokovnjač Dan sajenja medovitih rastlin Zadnja marčevska sobota je bila v znamenju dveh dogodkov: enega, ki je potekal v Planici, in drugega, ki je potekal po vsej Sloveniji. Prvi je bil športno obarvan in v veselje vseh nas tudi uspešen, drugi pa prav tako uspešen in vesel. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je v zadnjih letih podala kar nekaj pobud za boljše stanje v čebelarstvu. Brez opraševalcev, kamor sodijo čebele, namreč ne bomo preživeli, ker ne bo hrane. Da pa čebele in drugi opraševalci preživijo, potrebujejo čim več medovitih rastlin. Zavedati se moramo, da s sodobnim kmetovanjem, ko je treba hitro vse pokositi in pospraviti, ko na njivah prevladujejo monokulture in ko so tudi gozdovi osiromašeni, čebele in drugi opraševalci ostajajo brez hrane. ČZS že nekaj let opozarja, da brez čebel ni opraševanja in posledično tudi ne hrane. Medovite rastline ne pomagajo le opraševalcem, ampak so koristne tudi za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Ob tem vzemimo za primer facelijo, ki ima kratko vegetacijsko dobo in jo po cvetenju prelopatamo ter tako obogatimo tla. Za čebele so pomembne medonosne rastline, kamor sodijo leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, teloh, resa, regrat, sadno drevje, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda in travniške rože. Na zadnjo marčevsko soboto so na pomoč pri sajenju medovitih rastlin v okolici stavbe ČZS na Brdu pri Lukovici poleg predsednika ČZS Boštjana Noča in zaposlenih priskočili še: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, veleposlanica Indije Namrata S. Kumar in županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar. Na brežino okoli ČZS so posadili sivko, lipo in še kaj ter tako polepšali okolico stavbe, ki letos slavi 20-letnico obstoja. Delo gre hitro od rok, če se zbere toliko v prihodnost zazrtih odraslih in otrok ter vsak po svojih močeh opravi delo, ki bo obrodilo sadove – nastal bo med. Med je zdrav, zato naj medi, čemur bo vsekakor prispevala tudi sobotna akcija. Besedilo in foto: Drago Juteršek Pooblaščeni servis Renault tudi v Moravčah 080 22 36 HITRA DOSTAVA Avtohiša KRULC www.avtohisa-krulc.si - Servis osebnih in gospodarskih vozil - Optične nastavitve podvozja - Polnjenje in servis klimatskih naprav - Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik KURILNEGA OLJA po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI 01 72-31-200 - Sklepanje zavarovanj - Karoserijska in ličarska popravila - Cenitve kasko škod - Ročna avtopralnica in poliranje Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! www.hubat.si DOGODKI april 2022 Materinski dan Ljubezen mame ob ljubečem očetu je nekaj najmogočnejšega na svetu. 25. marec – lep in topel sončen dan, me pa smo se odločile za »odklop« in praznovanje. Po dveh letih, pred volitvami in vsem ostalim, kar se dogaja, povsem upravičeno in primerno. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili in pomagali ustvariti še lepši praznični dan. Pot okoli Gradiškega jezera je bila za nekatere kar malo dolga, vendar smo jo prehodile vse. 11 Za nagrado smo prejele nagelj z voščilom gospe županje, prigrizek in pijačo. Tudi kulturni program in govor gospe Novakove sta nam polepšala ta »poseben« dan. Zahvala še vzgojiteljicam in nastopajočim Vrtca Medo, Zdenki in pevski skupini Skrinjica, pa Tonetu, Francetu, TD Preserje in predvsem vsem članicam za dobro malico. Žal pa je materinski dan le enkrat na leto, zato vabljene, da se nam pridružite prihodnje leto na našem trinajstem pohodu okoli jezera. Lahko pa se nam pridružite v društvu, kjer vam poleg strokovnih ekskurzij ponujamo še tečaje, predstavitve in ostalo druženje. Vabljene! Besedilo in foto: Društvo podeželskih žena Lukovica Nastop učencev in učenk Glasbene šole Domžale, oddelek Brdo Da vaja dela mojstra, vedo mnogi, a vsi tisti, ki smo obiskali tokratni nastop učencev in učenk Glasbene šole Domžale, oddelek Brdo, smo se lahko prepričali, da so nastopajoči veliko vadili, saj so v kratkem času postali pravi virtuozi na svojih inštrumentih. In na katere inštrumente so tokrat zaigrali nastopajoči? Še vedno so v ospredju kitara, flavta, trobenta, klavir in violina, a vendar razveseljuje dejstvo, da mladi segajo tudi po drugih inštrumentih. Tako smo prisluhnili evfoniju in kontrabasu ter klarinetu. Če je slednji malo bolj popularen, to za prva dva zagotovo ne moremo trditi. Pohvalno je, da se otroci odločajo tudi za druge inštrumente, saj tako tudi mi spoznavamo glasbo malo drugače. Na tokratnem nastopu, ki ga je z besedami predstavitve začel Tomaž Pirnat, je nastopil tudi Tevž Lunar iz Dola pri Ljubljani in s svojim nastopom, tako kot vsi izvajalci, navdušil zbrane v učilnici. Glasbeno pester in zanimiv je bil četrtek, 31. marca, na Brdu in upajmo, da bo po zatišju, ki je vladalo zaradi znanih razlogov, nastopov učencev in učenk Glasbene šole Domžale, oddelek Brdo, še kar nekaj do konca šolskega leta. Besedilo in foto: Drago Juteršek Gospodovo oznanjenje – materinski dan Dva praznika v mesecu marcu sta posvečena ženam, materam, starim materam in tudi tetam. In če je prvi, torej 8. marec, bolj ženski, se 25. marca poleg njih spomnimo tudi mož, očetov, starih očetov, torej družine. Na praznik se je v župnijski cerkvi zbrala množica veroučencev, da bi se po končani sveti maši, ki jo je daroval domači župnik Bernard Rožman, s kulturnim programom staršem zahvalila za vse, kar so in še bodo storili zanje. V tokratnem nagovoru je župnik primerjal svoje rojstvo z rojstvom v sveti družini. Naše življenje je odvisno od različnih dejavnikov, a vedno se lahko obrnemo na svoje starše in na Marijo. Fatimsko Marijo so mladi prinesli pred oltar na začetku svete maše, da se s svojimi prošnjami lahko obrnemo nanjo. Ob vseh prošnjah, ki so jih mladi izrekli, je bila največkrat izrečena prošnja za mir, ne le v Ukrajini, ampak povsod, tudi v domačih družinah. Po končanem kulturnem programu so s simboličnim darilom obdarili starše in jim še dodatno polepšali večer. Med sveto mašo je prepeval otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj, na orgle jih je spremljala Tjaša Klopčič. Besedilo: Drago Juteršek 12 DOGODKI Rokovnjač Razstava del slovensko-avstrijskega sadjarskega strokovnjaka Jožefa Lešnika ob 150-letnici njegovega rojstva V petek, 18. marca 2022, smo imeli v sadjarskem muzeju Tepka (ekološka kmetija Pr‘ Matet) v Gradišču pri Lukovici otvoritev razstave del slovensko-avstrijskega strokovnjaka Jožefa Lešnika (1872–1949). Razstava je posvečena 150-letnici rojstva tega našega velikega, a žal premalo poznanega vrhunskega sadjarskega strokovnjaka. V krajšem kulturnem programu otvoritve je avtor razstave Boštjan Godec predstavil strokovno delo Jožefa Lešnika, pranečakinja Nada Turnšek pa nekatere podrobnosti njegovega zasebnega življenja. Pri tem velja poudariti, da se je Jožef Lešnik kmalu po 1. svetovni vojni želel vrniti v domovino, a mu je naša tedanja oblast ponudila sila podcenjeno delovno mesto, ki ga kot takrat že uveljavljeni sadjarski strokovnjak ni mogel sprejeti. Jure Čuš z MKGP, sektorja za trajnostno kmetijstvo, je predstavil nekatere usmeritve in programe države glede ohranjanja naših genskih rastlinskih virov, v imenu gostitelja je nekaj lokalnih (gradiščanskih) zanimivosti dodal Marko Cerar. Z bogato kulinarično postrežbo so se izkazali soorganizatorji iz Starš. Razstava, pripravljena v okviru evropskega projekta ‚‘Travniški sadovnjaki‘‘, bo v sadjarskem muzeju Tepka na ogled do konca maja. Redko se zgodi, a tokrat se je, da otvoritev razstave sovpade z dnem rojstva glavnega protagonista. Jožef Lešnik se je namreč rodil prav 18. marca 1872 v Staršah na Dravskem polju. Osnovno oz. ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, realko je končal v Mariboru, kmetijsko šolo pa v Grottenhoffu pri Gradcu. V začetku svoje poklicne poti je bil zaposlen na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru kot strokovni in potujoči učitelj, od leta 1898 dalje pa je deloval v Avstriji. Njegovo strokovno delovanje je bilo vsestransko. Bil je učitelj, deželni inšpektor za sadjarstvo, direktor strokovne službe za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, vladni in dvorni svetnik, predsednik deželne zveze sadjarjev ter nenazadnje pisec sadjarskih knjig, knjižic in priročnikov ter številnih strokovnih člankov različnih sadjarskih vsebin. Nekatera pomembnejša sadjarska dela, ki so izšla v njegovem avtorstvu oz. soavtorstvu, so Praktische Anleitung zum rationellen Betrieb des Obstbaues, 1908, Das Einkochen des Obstes im bürgerlichen Haushalte, 1910, Die Obstweinbereitung, 1911, Empfehlenswerte Obstsorten, 1912, Die Mostbirnen. 1913, Frostschäden und Frostschutz in der Landwirtschaft mit besonderer Berücksichtigung des Weinbaues, 1928, Pflanzung und Pflege der Obstbäume und Beerensträucher, 1948 ter posthumno Die Marille, 1954. Jožef Lešnik je bil zelo ponosen na svoj rod ter je rad govoril slovensko. S slovenskimi sadjarskimi strokovnjaki takratnega časa je imel tesne stike. Znano je njegovo sodelovanje in dopisovanje z Martinom Humekom, Francem Goričanom ter Josipom Priolom. Umrl je 24. oktobra 1949 na Dunaju, kjer je tudi pokopan. Otvoritev razstave ni imela zgolj sadjarske tematike, rdečo nit je namreč predstavljala poezija, ki jo je prebirala Matetova soseda Bilka Demšar. Poleg Vodnikovega Dramila in Jarčeve hruške je bila pomenljiva tudi zadnja z naslovom Dunaj. Z njo smo se vsaj za nekaj Notranjost muzeja Tepka z razstavo, ki bo na ogled do konca maja 2022. Ilustracija sorte viljamovka v knjigi Empfehlenswerte Obstsorten iz leta 1912. Gre za izredno kakovostno pomološko zbirko, v kateri so opisane priporočene sorte jablan, hrušk in češenj za Spodnjo Avstrijo. Bogato je tudi slikovno gradivo, ki obsega 112 barvnih slik. časa vrnili tja, kjer je Lešnik veliko in največ ustvaril – na Dunaj. Pa naj zaključim z delom te pesmi. Pojdiva še enkrat na Dunaj, na polko, na vino, na torto, na čaj. Pojdiva še enkrat na Dunaj, vrtet se okrog Schönbrunnskih dreves. Pojdiva še enkrat na Dunaj, odplesat zadnji ples. (Počeni škafi, 2018) Besedilo: Boštjan Godec, Gačnik, Neža Mahorčič foto: Jani Jožef Lešnik, 1930. DOGODKI april 2022 13 Praznovanje materinskega dneva Petkov večer, 25. marca, je v polni Slomškovi dvorani v Šentvidu resnično sijal in dihal neko intimno katarzo ponovno živega srečanja, opogumljajoče pripadnosti človeške bližine, ki nas je ob izbranem umetniškem programu pevcev in instrumentalistov potrdil za novo pot poguma, vere in upanja v mirno prihodnost. Večer so obogatili pevska družina Kink in Anja Avbelj ob klavirski spremljavi Tomaža Pirnata ter oboistki Tjaša Škvorc in Ana Stoschitzky. Hvala vsem za vrhunsko glasbo. Gost pogovornega večera je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Navdihujoč, dinamičen in sugestiven sogovornik. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodila Marija Juteršek, je z nami delil svoja izkustva in poglede na sodobno družbo kot srečen in predan oče družine s štirimi otroki, ki si je z lastnim delom, skromnostjo in izkušnjami številnih današnjih družin ustvarila svoj topel in živahen dom v Komendi. Zaveden Korošec z mnogimi talenti, zavezan tradiciji in usmerjen v človekoljubno pomoč in skupnost že od malega, naj gre za cerkveno občestvo, kulturo ali za humanitarne akcije. Človek širine duha in kulture srca. Pogovor se je osredotočal predvsem na vlogo sodobnih žena in mater, ki jim moderni čas določa nove vloge v družbi, karieri, družini z delitvijo starševskih vlog, družbene enakopravnosti in njihove primarne naravne vloge materinstva. Dotaknili smo se številnih moralnih dilem, pojava bojevitega feminizma, ki ženski jemlje njeno naravno ženskost in vodi v pravi spopad med spoloma. Vse to se odraža v družbi in duhu časa, ki je destruktiven, ni naklonjen naravni družini z očetom in materjo in razkraja družbo. Tako zmedeno družbo pa je laže manipulirati in Poklon ženskam sveta Materinski dan je poklon vsem ženskam sveta: deklicam, dekletom, ženam, materam, babicam, tetam, ki nosijo v očeh sonce in ljubezen in so srce in duša sveta. Je poklon vsem materam, ki so skozi vso surovo zgodovino bile varuhinje domačega ognjišča in nosilke civilizacije skozi sivo davnino človeštva. Ki so pričele obdelovati zemljo in kultivirati zelišča, udomačevati živali, iz gline zgnesti prvo posodo, ki so predle prva oblačila in z ženskimi očmi krasile bivališča in svojo podobo, da so moški – lovci lahko poskrbeli za varnost. Ženska je bila trpinka skozi vso zgodovino, v industrijski revoluciji, v vojnih vihrah in tudi danes v moderni dobi nosi največje breme in odgovornost do sveta. usmerjati. Janez Cigler Kralj je brezkompromisen zagovornik družine kot nenadomestljivega naravnega okolja za šolo življenja in odnosa do sveta, oblikovanja vrednot, ljubezni in spoštovanja. Družine so porok za normalen svet, ki bo kos sodobnim nravstvenim in genetskim provokacijam, kot je teorija spolov. So porok za varovanje življenja od spočetja do naravne smrti. So šole solidarnosti, socializacije, skromnosti, življenja z dolžnostmi in pravicami. So protiutež ločitvam, kjer so žrtve vedno otroci. Vlogo očeta pojmuje kot varuha družine, kot steber odgovornosti, kot očetovski zgled in princip. Zanj otrok ni strošek, ampak bogastvo, naložba v življenje. Govorili smo tudi o problematiki starejših, o gradnji domov in varstvenih centrov za potrebe starejših, ki želijo starost preživeti na svojem domu. In seveda o zaskrbljujoči demografski sliki, ki bo kmalu prinesla gospodarske posledice in posledice za »upokojensko blagajno.« Janez Cigler Kralj je vsem dobro poznan kot minister, ki je v dveletnem mandatu uspel realizirati nemogoče, je človek, ki svojo politično pot udejanja kot zavezo in poslanstvo. Svoj izdelani dolgoročni program želi nadaljevati v naslednjem mandatu, saj mu ni vseeno, če dosedanji uspehi in preboji vladne koalicije propadejo in zvodenijo v megli ideoloških manipulacij. Je vsestranska osebnost, vizionar, mož dejanj, prodoren pogajalec, predan delu, ki se mora opraviti tako, kakor je prav. Za posameznika in za državo. Je človek, ki živi krščanske vrednote in razume malega človeka. S polnim zaupanjem na volitvah bomo z njegovo izvolitvijo veliko pridobili, saj se tudi v naši občini načrtujejo različne oblike pomoči in varovanja za kvalitetno preživljanje upokojenske populacije. Besedilo: Mojca Stoschitzky, OO NSi Lukovica Matere držijo skupaj, ko se zdi, da svet razpada … Je poklon kmečkim ženam – materam, ki s svojo delavno ročico in zvestobo tradicionalnim vrednotam ohranjajo naše podeželje. Je poklon vsem zaposlenim ženskam, ki s svojo predanostjo, vztrajnostjo in prilagajanjem novim razmeram podpirajo vsaj tri vogale svojih domov in nosijo nepogrešljivi prispevek za našo kvaliteto življenja, kakršno nam lahko po svetu zavidajo. Je poklon našim intelektualkam, znanstvenicam, športnicam in ustvarjalkam na vseh področjih našega življenja, s čimer so že davno dokazale moč, da kot ženske spreminjajo in plemenitijo človeštvo. So zgled za velik del sveta, kjer si ženske utirajo pot v enakopravnost šele s prvimi plahimi koraki. Je poklon slovenski ženi – materi, ki je simbol za kruh, za dom, za družino, za varnost, ki je naročje brezpogojne ljubezni. Je materin jezik in slovenska samobitnost. Je utelešenje vseh plemenitih duhovnih stvaritev slovenskega duha, hrepenenja in dobrote. Je domovina in svetinja. Je spoštljiv in občudujoč poklon trpečim ukrajinskim materam, ki se v nečloveških razmerah žrtvujejo za svoje otroke in z grozljivimi prizori kot živa vest trkajo na vrata razčlovečenega sveta brez Boga. Naša srca molijo zanje. Molitev je najmočnejše orožje. Je poklon vsem današnjim ženam in materam, ki so v evropskem civiliziranem svetu že uveljavile svojo enakopravnost, enakovrednost in potrditev na vseh družbenih področjih. Besedilo: Mojca Stoschitzky 14 DOGODKI Rokovnjač Triglavski ledenik v Peking potoval tudi s pomočjo Lukovičanov 17. december 2021: eno dekle in štirje fantje, Toyotin hibrid po imenu Darko in kombi AMZS za tehnično podporo se iz Slovenije odpravijo na več kot mesec dni dolgo pot proti prizorišču letošnjih zimskih olimpijskih iger, Pekingu. V prtljažniku vozijo zamrzovalno skrinjo, v njej pa vzorčni kos Triglavskega ledenika. Toli, kot so ta kos ljubkovalno poimenovali in je kratica za ‚Triglav Olympic Legendary ice‘, naj bi na olimpijskih igrah opozarjal na dejstvo, da zaradi podnebnih sprememb prihodnost ljudi ni rožnata. Med potniki sta tudi dva Lukovičana. Do leta 2100 naj bi po nekaterih ocenah kot posledica globalnega segrevanja izginilo devet od desetih alpskih ledenikov in sedem od desetih smučarskih središč. »Prihodnost zim in zimskih športov se tali pred našimi očmi,« je sporočilo projekta ‚Misija: Triglavski ledenik v Peking‘, ki je nastal na pobudo Pivovarne Laško Union in v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije. Projekt poteka s podporo predsednika države, več vladnih in nevladnih organizacij, gospodarskih partnerjev, slovenskih olimpijcev in športnih legend ter drugih podpornikov. Namenjen je ozaveščanju o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje in obstoj zimskih športov, njegov cilj pa je spodbuditi čim več posameznikov k majhnim spremembam vsakodnevnih navad za ohranitev planeta. V sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU poteka tudi dodatna raziskava Triglavskega ledenika, ki bo nadgradila spoznanja tekoče raziskave Preučevanje slovenskih ledenikov. Del vzorčnega ledu pa je konec januarja prispel v Peking in s postopnim taljenjem v ledeniško vodo simbolno opozoril na segrevanje ozračja. Po koncu olimpijskih iger se je vrnil v Slovenijo, na ogled in predvsem v opomin bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Več o projektu in ‚olimpijske korake‘, s katerimi lahko tudi sami pripomorete k zmanjševanju podnebnih sprememb, najdete na spletni strani https://ledenik.olympic.si/. Ampak gremo nazaj na začetek članka: kos ledu, poimenovan Toli, je moral najprej prispeti na Kitajsko in za to je poskrbela zgoraj omenjena ekipa. Niso izbrali najkrajše poti, ampak so pot začrtali prek nekdanjih olimpijskih prizorišč. Olimpijska pot Tolija je tako od Slovenije najprej zavila proti Italiji in vse do Monaka, se nadaljevala čez olimpijski prestolnici Torino in Cortina d’Ampezzo, obiskala nemški Garmisch-Partenkirchen, München in Hamburg. Nato je ekipa obiskala skandinavske države in misijo predstavila olimpijskim komitejem Norveške, Švedske in Finske ter se po prestopu v Rusijo ustavila v Sankt Peterburgu in Moskvi. Sledila je dolga pot skozi Rusijo proti vzhodu in Kitajski. Med potjo so poleg ozaveščanja o izginjanju ledenikov zbirali tudi dobre prakse s področja trajnosti. Nekaj primerov: obisk Hamburga je ekipo navdušil z dejstvom, da je pristaniškemu mestu uspelo v času ene generacije izvesti transformacijo od enega najbolj umazanih urbanih območij do vzornega primera evropske zelene metropole. V Københavnu so smučali po strehi elektrarne, v Helsinkih pa predstavili projekt na tamkajšnjem olimpijskem stadionu. Vse videno in doživeto so vestno beležili v video in foto obliki, nastale vsebine pa predstavljajo zbirko zanimivih, uporabnih in informativnih video vsebin tako za slovensko kot za tujo javnost. In zakaj o tem tako obširno pišemo v Rokovnjaču? Poleg tega, da gre za projekt, ki spodbuja k bolj trajnostnemu ravnanju in lepši prihodnosti za vse nas, o njem pišemo tudi zato, ker sta pri projektu sodelovala kar dva Lukovičana – no, eden je zdaj že bivši prebivalec naše občine, ki pa po srcu ostaja Lukovičan in ga dobro poznate ljubitelji avtomobilov in video blogov oz. vlogov na to temo. Ciril Komotar, avtomobilistični novinar in avtor vloga Komotar minuta, je bil glavni obraz projekta in v eni od naslednjih številk Rokovnjača načrtujemo tudi intervju z njim. Drugi Lukovičan, ki je pospremil Tolija skoraj vse do Kitajske, pa je naš občan Rok Trček. Projektu se je pridružil kot producent in montažer, saj ima svoje podjetje za videoprodukcijo in grafično oblikovanje. Medtem ko ostalih treh članov ‚posadke‘ ni poznal, pa s Cirilom sodelujeta že vrsto let. Skupaj je ekipa načrtovala podoben podvig že za olimpijske igre v Tokiu leta 2020, a jim je takrat načrte prekrižala (žal vsem) dobro znana pandemija koronavirusa. Ta je krojila tudi pot v Peking, že samo načrtovanje je bilo zelo zahtevno, prečkati je bilo treba precej držav, omejitve v njih pa so se v času potovanja ves čas spreminjale. Zato je Rok, ki je sicer začrtal tudi njihovo pot in posamezne postojanke, moral sprejeti, da njegovo običajno načrtovanje v popolnosti vnaprej ne bo šlo, da se bo pač treba prilagajati sproti. Nasploh se je za tako potovanje težko pripraviti, potrebno se je prepustiti toku – kot pravi Rok: »Go with the flow!« Mnogo je bilo stvari, ki so jih presenetile, navdušile, še najbolj pozitivno verjetno to, da se je vseh pet članov ekipe ves čas odlično razumelo, nikoli jim ni bilo dolgčas, kar naprej so odpirali različne zanimive debate, zato so dolge vožnje hitreje minevale. Po evropskih avtocestah so kak dan naredili tudi do 900 kilometrov, najtežje pa je bilo v Sibiriji, kjer je bilo po ledenih in zasneženih cestah varno prevoziti celo do 650 kilometrov dnevno res pravi podvig. »In predstavljajte si, da imate ob sebi v avtu ljudi, s katerimi niste ‚kompatibilni‘. Nas pet se je super ujelo in prav nikoli se nismo zares skregali«. Pozitivno jih je presenetila tudi Rusija, nadaljuje Rok, pred katero jih je marsikdo svaril, predvsem kar se varnosti tiče, a tudi daleč na vzhodu so se počutili varne. V Sibiriji so pričakovali zelo nizke temperature, upali, da izkusijo celo -40 °C, a so na koncu dočakali ‹le› 28 stopinj pod ničlo. Zelo jim je bilo všeč zamrznjeno Bajkalsko jezero, najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero. Po podatkih z Wikipedie se razteza na površini 31.494 km², kar je enako površini Belgije. Dolžina jezera je 636 km, širina od 25 do 79,5 km, dolžina obale je vsaj 2000 km. Že te številke obljubljajo veliko, zamrznjeno in prekrito s snegom pa je bilo januarja res čudovito, se spominja Rok. Navdušilo ga je tudi mestece Lillehammer na Norveškem, ki se je leta 1994 odlično izkazalo kot daleč najsevernejše prizorišče olimpijskih iger sploh. Posebno doživetje je bil naknadno dodan obisk kneževine Monako, kjer jih je sprejel sam monaški knez Albert II. Obisk pri njem seveda ni bil naključen, Albert Monaški je namreč predsednik Komisije za trajnost in športno dediščino pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, poleg tega pa je tudi sam navdušen športnik. Na olimpij- Ekipa in zamrzovalna skrinja s Tolijem ob Bajkalskem jezeru. Ciril in Rok pred skalo ‚Šamanka‘ na otoku Olhon v Bajkalskem jezeru. april 2022 Ekipa z rusko vodičko na Rdečem trgu v Moskvi. skih igrah je kar petkrat sodeloval v tekmovanjih z bobom, trikrat pa je na odprtju iger nosil monaško zastavo. Poleg tega se je v pogovoru izkazal za dobrega poznavalca Slovenije in ‚ledeniškega‘ projekta. So pa tudi člani odprave s Cirilom na čelu nanj očitno naredili dober vtis, saj jih je povabil celo v del palače, ki je namenjen družini in kjer sicer ne sprejema gostov. Kup pozitivnih in lepih izkušenj torej, kaj pa negativne? »V 39 dneh se vam je gotovo zgodilo tudi kaj manj lepega,« spodbudim Roka, ko obuja spomine. »Najbolj naporno je bilo vsakodnevno seljenje, v dobrem mesecu smo zamenjali kar 26 različnih namestitev, redko smo dva ali celo tri dni spali v isti sobi. In to skupaj pomeni kar 52 pakiranj,« se nasmeji Rok, potem pa prizna, da večjih težav k sreči res niso imeli. Z avtoma sploh nikakršnih, z video kamerami oz. njihovimi zasloni le manjše v Lillehammerju. Povsod je v namestitvah deloval tudi brezžični internet, tako da ni bilo težav niti s pošiljanjem posnetkov in komunikacijo s Slovenijo. Je pa moral ves čas razmišljati o vsebini posnetkov, o tem, kako in kaj izbrati za objavo, kako zmontirati … Vsak večer je do poznih ur montiral, delal varnostne kopije, včasih celo v avtu in med potjo. Ena (pravzaprav dve) od dogodivščin, ki jim bo gotovo ostala v spominu, je tudi to, da so kar dvakrat sredi noči v hotelu doživeli požarni alarm. Najprej v Lillehammerju, nato še v Novosibirsku, kjer so se morali po požarnih stopnicah spustiti iz dvajsetega nadstropja – z njimi so šli le dokumenti in najbolj nujna tehnična oprema. K sreči je bil alarm v obeh primerih lažen in lahko so se vrnili v svoje sobe. In čeprav ostali člani ekipe veliko potujejo, še nikoli niso doživeli požarnega alarma, na tem potovanju pa kar dvakrat! »Če je zdaj to zanimiv spomin, pa takrat ni bilo prav prijetno,« se spominja Rok. Na poti je peterica preživela tudi božično-novoletne praznike. Na božični večer so tako v Københavnu brez uspeha iskali odprto restavracijo in namesto s praznično božično večerjo so se morali zadovoljiti s hamburgerji iz McDonaldsa. Silvestrovo so preživeli v Stockholmu, a so kljub povabilom tam živečih Slovencev na novoletne zabave raje nazdravili v svojem ‚mehurčku‘ v hotelu, saj niso želeli tvegati morebitne okužbe. Tudi sicer je Ciril ves čas dobival pozdrave in povabila ob poti živečih Slovencev, ki so vestno spremljali podvig. Ne le oni, tudi Slovenci doma so zelo številčno spremljali potovanje Tolija in ekipe. In se čudili ter navduševali. Tako kot ljudje ob poti, v mestih in vaseh, ki so jih srečevali in s katerimi so se zapletli v pogovor. Mnogi so se odzvali z »A se hecate?!«, cariniki na mejah jim niso verjeli. Sami so v svoj uspeh verjeli oz. upali na najboljše, torej uspešen zaključek poti v Pekingu, bili pa so pripravljeni tudi na težave in ovire. In tista zadnja, največja, se jim je postavila na pot malo pred mejo s Kitajsko. Zaradi spremenjenih ukrepov in smernic organizacijskega komiteja zimskih olimpijskih iger v Pekingu Tolijeva ekipa rusko-kitajske meje ni smela prečkati z avtomobilom. Vsi, ljudje in tovor, ki so bili namenjeni na prizorišče olimpijskih iger, so lahko namreč na Kitajsko prispeli le prek mednarodnega letališča. Toli je tako iz ruskega Irkutska sam poletel v Peking, tam pa ga je sprejela organizacijska ekipa komiteja ZOI in predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije. Ciril, Rok in ostala druščina pa so se po 39 dneh končno vrnili domov. Premagali so zavidljivih 11.517 kilometrov, do prvotnega cilja, Pekinga, jim je ostalo še približno dvajset odstotkov začrtane poti DOGODKI 15 Sladoled v Sibiriji pri -20 °C. oz. dobrih 3000 kilometrov. Popolnoma razumljivo je, da so bili nekoliko razočarani, ker jim ni uspelo priti do cilja, a obenem veseli, da so v pandemičnih razmerah sploh prišli tako daleč. Na poti so v avtomobilu preživeli kar 201 uro, videli in doživeli ogromno. Velik del videnega so ujeli v video zapis, del je že na voljo na spletu (tako na uradnem YouTube kanalu projekta kot na družbenih omrežjih), ker pa je posnetega materiala res ostalo še precej, razmišljajo o daljšem dokumentarnem filmu. Predvsem zato, da se še širšo javnost opozori na podnebne spremembe, taljenje ledenikov in podrobneje predstavi njihovo oz. Tolijevo misijo. In če se sprašujete, ali ni dolga pot od Slovenije do Kitajske z avtomobilom (čeprav hibridnim) v nasprotju z uresničevanjem ekološko in trajnostno naravnanih ciljev, naj zapišem, da bosta Olimpijski komite Slovenije in Pivovarna Laško Union projekt ‚Misija: Triglavski ledenik v Peking‘ zaokrožila s posaditvijo 13.000 dreves v gozdovih, ki jih oskrbuje državno podjetje Slovenski državni gozdovi. Tako želijo s to gesto zasaditi vsaj eno drevo za vsak kilometer potovanja Tolija na Kitajsko. Posajena mlada drevesa bodo skupno obsegala površino petih hektarjev in bodo pripomogla k obnovi petih prizadetih območij slovenskih gozdov. Po izračunih Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan bodo ta drevesa potrebovala okoli 7 mesecev, da iz ozračja odstranijo celotno količino ogljikovega dioksida, ki je nastala pri organizaciji in izvedbi projekta. Predvsem pa pobudniki računajo na dolgoročen pozitiven učinek na okolje. Po ocenah strokovnjakov bo s tem dolgoročno razogljičen vsaj 30-kratnik količine CO2, ki je nastal v okviru projekta. Seveda pa je na vseh nas, da delamo trajnostne in naravi prijazne ‚olimpijske korake‘, ki jih najdemo na spletni strani projekta. Tudi sogovornik, član odprave Rok Trček, priznava, da se ga je ta ekološka tematika močno dotaknila že ob začetku projekta, ko je montiral video o jemanju vzorca Triglavskega ledenika in ko je ob tem naletel na fotografije, ki kažejo na očitno zmanjševanje njegove površine skozi leta. Prav tako tudi sam opaža, da zime niso več take, kot so bile nekoč. In če se je že prej trudil živeti čimbolj trajnostno, si zdaj za okolju prijazno ravnanje prizadeva še toliko močneje. »A kaj, ko smo ljudje preveč razvajeni in včasih težko uresničujemo začrtane cilje,« pove odkrito. In čeprav je bil izmed članov ekipe, ki je s Tolijem potovala proti Pekingu, prav Rok tisti, ki si je najbolj želel, da bi bili čimprej nazaj doma – predvsem zato, ker ga je doma čakala skoraj štiriletna hči –, mi ob koncu pogovora na vprašanje, ali bi se še enkrat podal na tako pot, brez odlašanja odgovori »Bi! Ampak bi si vzel več časa, da bi lahko še več videl, še več doživel. Pot je bila namreč daleč od turističnega potovanja z ogledi.« Kljub temu se strinja, da je bila to ‚pustolovščina življenja‘, nekaj, kar verjetno nikoli več ne bodo doživeli. Tudi ostali člani ekipe so to potovanje doživeli kot neke vrste zrelostni izpit, po njem namreč na svet gledajo drugače. Rok tako prizna, da je ugotovil, da se mora manj obremenjevati z vsakodnevnimi težavami in da se mora bolj prepustiti toku dogodkov, vsega pač ne moreš do potankosti nadzirati. To pa je poleg nasvetov za čim bolj trajnostno naravnano vedenje še en dober napotek za bolj prijeten vsakdan prav vsakega izmed nas. Besedilo: Andreja Čokl, foto: arhiv Roka Trčka 16 DOGODKI Rokovnjač Tudi gasilci z območja občine Lukovica pomagali pri gašenju požara v Preddvoru V torek, 29. 3. 2022, ob 15. uri, je bila Gasilska zveza Lukovica na podlagi državnega načrta za zaščito in reševanje zaprošena za pomoč pri gašenju obsežnega gozdnega požara na Potoški gori (občina Preddvor). Ravno v tistem času sta PGD Lukovica in PGD Prevoje že sodelovala na intervenciji v naši občini, kjer je prišlo do travniškega požara v naselju Rafolče. Po končani intervenciji so vsa društva začela z zbiranjem ekip za pomoč pri gašenju požara na Potoški gori. Organizacija ekip je potekala preko poveljnika GZ Lukovica. Ob 16:30 se je v Domžalah pri Centru za zaščito in reševanje formirala zbirna točka, kmalu za tem pa so se gasilci v konvoju odpravili proti Potoški gori. Na pomoč pri gašenju so se iz naše občine odzvala naslednja društva in vozila: PGD Lukovica 7 gasilcev, PGD Prevoje 4 gasilci, PGD Blagovica 3 gasilci, PGD Trojane 8 gasilcev, vozila GCGP-1 (PGD Trojane), GVM-1 (PGD Lukovica) in GVM-1 (PGD Blagovica). Ob prihodu v občino Preddvor se je pred podjetjem Jelovica d.o.o. formiralo sprejemno mesto, kjer so gasilce razdelili v sektorje in jih usmerili na sama požarišča. GZ Lukovica je bila dodeljena v sektor skupaj z gasilskimi kolegi iz GZ Mengeš in GZ Kamnik, kjer je skupaj delovalo okoli 50 gasilcev. S skupnimi močmi in odličnim sodelovanjem so gasilci pogasili velik del ognja in preprečevali njegovo nadaljnje širjenje. Zaradi nevarnih in težkih razmer (težko dostopen in strm teren, omejene količine vode, usipanje kamenja itd.) so morali gasilci delovati še posebej previdno. Veseli smo, da pri njihovem gašenju ni prišlo do nobenih poškodb. V poznih nočnih/zgodnjih jutranjih urah so se gasilci vrnili v dolino, kjer jih je v prostorih PGD Preddvor čakala zaslužena malica. Gasilci so se malo pred 4. uro zjutraj vrnili v svoje gasilske domove, kjer so kljub utrujenosti še pospravili in pregledali opremo. Čiščenje vozil in opreme so gasilci opravili v naslednjih dneh. Za konec še citat Milana Krofliča, ki zelo dobro sovpada z dogodki v zadnjih dneh: »Včasih so rekli, da je gasilec srčen in trčen, kar deloma še drži, drugače pa je danes gasilec usposobljena oseba, ki hodi na različna usposabljanja/ treninge in s požrtvovalnostjo in srcem na pravem mestu opravlja svoje poslanstvo.« Besedilo: Matevž Blatnik, foto: PGD Trojane Ženski večer v 'zen hiški' na Gradišču: Življenje takšno, kot samo je »Spoštuj moč moškega, a obdrži nežnost ženske. Bodi dolina pod nebom. Če ti uspe, te krepost ne bo zapustila. Zopet boš kot otrok.« Tako je zapisal veliki Lao Tzu ali Lao Zi, kar v prostem prevodu pomeni »modri starec«, ki se je pojavil v šestem stoletju pred našim štetjem na Kitajskem, nad njim pa se je navduševal sam Konfucij (iz knjige Tao Te Jing), slovenski pesnik Miroslav Tičar, ki je dane verze Lao Tsuja prepesnil in jim dodal tudi osebno razumevanje sporočila modrega starca, pa je k temu dodal, da sta tudi za vodenje lastnega življenja potrebni moška moč, ki se ne kaže v grobosti, in ženska nežnost, ki ni v ponižnosti. »Če ti uspe zaobjeti to širino, najdeš krepost otroka, ki še ni poln preračunljivosti in družbene pogojenosti. Sprejemaš ga takšnega, kot je, in iz tega deluješ. Seveda sprejemanje ne pomeni strinjanje. In presojaj situacije, namesto da obsojaš, potem ti kreposti ne bodo tuje,« je ob Lao Tzujevem verzu v Knjigi poti (Tao Te Jing) napisal Tičar. In ženske ter moške energije smo se dotaknile tudi ženske, ki smo se v torek, 8. marca, v počastitev »našega dneva« sestale v t. i. ‚zen hiški‘ oz. prostoru Zavoda Vrba in Sonce na Gradišču. Večer nam je zapolnilo vabljeno predavanje Avree Šuntar Erjavšek, dolgoletne medicinske sestre, ki je vrsto let službovala kot glavna medicinska sestra alergologije na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, danes pa opravlja svojo terapevtsko prakso in izvaja šolo zavestnega življenja. (Avrea je bila nekaj časa tudi članica uredniškega odbora glasila Rokovnjač.) Tako ne čudi, da smo naše srečanje z Avreo začele z meditacijo, zaključile pa z odprtim pogovo- rom o povsem življenjskih vprašanjih, za katere pa si – smo se strinjale – vse premalokrat vzamemo čas. »Čas je vse, kar imamo.« Zavedanje, da je čas vse, kar pravzaprav imamo, se je med drugim pokazalo, ko nas je pogovor zanesel na temo odnosov. Za te se je treba vseskozi truditi, a pogoj za dobre odnose z drugimi je dober (in iskren) odnos s samim sabo. Za to bi si vsekakor morali vzeti čas, kar pa vse prepogosto zanemarimo. S tem pa pravzaprav zanemarimo sebe. »Manjka nam stik s samim sabo,« je poudarila Avrea in spomnila, da sreča izvira iz nas samih, na kar so med drugimi nakazovali tudi Buda, Aristotel in Osho. A ko (pre)dolgo zanemarjamo sebe oz. svojo osnovno naravo, ‚rada‘ nastopi bolezen. Tu se potem zopet vidi, koliko je posameznik pripravljen narediti zase – je pripravljen prevzeti odgovornost za svoje zdravje in spremeniti škodljive življenjske navade ali ne in namesto tega polaga vso odgovornost (za lastno zdravje) na zdravnike, je kot dolgoletna medicinska sestra nizala Avrea. Tako jo je prav delo v zdravstvu vodilo do tega, da začne odkrivati polje, ki presega stroko – polje, ki vključuje tudi delo na čustvih in energiji. Da je človek več kot le snovno bitje, so se namreč strinjali že stari filozofi, potrjujejo pa to danes tudi številni znanstveniki (kot je denimo dr. Joe Dispenza; op. p.). Zatorej je tudi Avrea ubrala nadaljnjo pot podpore zdravju svojih klientov s holističnim pristopom. »Živjo. Sem Lea Neža.« A na dano pot je Avreo pravzaprav prva usmerila njena – takrat še – mladoletna hči. Ko je nekega dne možu na hodniku domače hiše podala roko, rekoč: »Živjo. Sem Lea Neža.« Njen oče ji je sicer presenečeno podal roko in se predstavil nazaj, a mu je hči ponovila: »Sem Lea Neža. A me vidiš?« To je slišala tudi Avrea, ki je bila nedaleč stran, in dogodek jo je tako močno presunil, da ji še danes služi kot ogledalo. Ogledalo, v katerem je nekoč videla polno zaposleno mamo, ki je hitela na delo zgodaj zjutraj in se vračala pozno zvečer, dosegljiva (za delo) pa je bila tudi ponoči. In ogledalo, v katerem danes uzre žensko, ki dela točno to, kar jo veseli, delovnik pa si razporeja na družini prijaznejši način. Po omenjenem pripetljaju se je pravzaprav spremenil utrip celotne družine in Avrea tako vabi tudi svoje prijatelje in znance, da si natočijo čistega vina, ko gre za odnose z ljubljenimi, pa tudi le z znanci ali sodelavci, s katerimi pač moramo funkcionirati. Konflikti, ki so mnogokrat stalnica v naši družbi, namreč nikdar niso krivda le enega, pogosto pa to nalagamo le na drugega; vase je težje pogledati. Tako Avrea s svojo šolo zavestnega življenja vabi prav k temu – da se znebimo lastnih strahov, da osvobodimo sebe, da zadihamo in se sprostimo. Da tako vzljubimo najprej sebe z vso svojo bitjo in nato to dobro energijo delimo naprej. Jo prenašamo na svoje bližnje in na tiste, s katerimi se prepletajo naše vsakdanje poti. To je lahko začetek naše sreče in življenja brez bolezni. Življenja, ki je polno brez kupovanja stvari, ki jih ne potrebujemo, brez spreminjanja videza po zadnjih modnih trendih, brez potovanja v kraje, kjer so se potepali naši Facebook prijatelji. To je lahko začetek življenja, takšnega, kot samo je. Besedilo: Alenka Lena Klopčič april 2022 DOGODKI 17 Vera Beguš (1943–2022): neumorna kulturna ustvarjalka Konec februarja se je v 79. letu starosti za vedno poslovila častna občanka Občine Lukovica, Vera Beguš. Težko je nanizati vse besede, s katerimi bi opisali gospo Vero Beguš in njeno delo. Nekdanja učiteljica slovenščine je bila vsestranska ustvarjalka, neumorna kulturna delavka in gonilna sila kulturno-umetniškega ustvarjanja v Krašnji, v katerega je bila vključena že kot učiteljica, po upokojitvi pa se mu je predala še bolj. Bila je dolgoletna predsednica Kulturno-umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski, režirala je gledališke igre za otroke in tudi za odrasle. Večkrat se je v pogovoru spominjala predstav na prostem, v katerih je nastopalo preko sto sodelujočih. Odmevna so bila tudi srečanja pevcev ljudskih pesmi iz vse Slovenije, literarni večeri, likovni ex tempore iz okoliških slikarskih društev in druge prireditve in dogodki, ki jih je organizirala ali pri njih sodelovala. Vera Beguš pa je bogatila kulturno življenje v Črnem grabnu tudi s pisanjem in urejanjem knjig. Priredila in adaptirala je veliko literarnih del iz svoje okolice. Leta 2015 je v Knjižnici Domžale predstavila Izgnančev dnevnik, ki je nastal po dnevniku Josipa Štolfe, ki se je rodil leta 1893 v Volčjem Gradu pri Komnu. Proti koncu prve svetovne vojne je dezertiral in se zatekel k prijatelju v Peče, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo Marijo. Bil je izučen mizar, zato je kmalu začel mizariti. V Krašnji si je zgradil hišo in bil ustanovitelj gasilskega društva. Takoj po začetku druge svetovne vojne so ga zaprli in nato z družino izgnali v Lozovik v Srbijo. V svojem dnevniku podrobno opisuje stisko, ki so jo doživeli v izgnanstvu. Zbrala in uredila je knjigo Med ljudstvom, ki je zgodba pisateljice Ilke Vašte o življenju v Krašnji, ki je bilo njeno prvo delovno mesto, kjer je začela tudi pisateljevati. Prav tako je Vera Beguš uredila Črtice Josipa Podmilšaka – Andrejčkovega Jožefa, pisatelja, pesnika in prevajalca iz Krašnje. V knjigi Pletemo kite je zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim delovanjem na tem področju, strokovno besedilo o pletenju kit v zadnjem delu knjige pa je prispeval Matjaž Brojan. Ustvarila je še mnoge druge knjige, v katerih se je posvetila ustvarjalcem iz Črnega grabna ter zgodovini in naravnim lepotam te doline, saj je napisala tudi vodnik po vodni učni poti v Krašnji. Knjižnica Domžale pa ima na Vero Beguš še prav posebno lep spomin. Potujoča knjižnica je bila sad dolgotrajnega truda zaposlenih domžalske in kamniške knjižnice. Takratni direktor Knjižnice Domžale Marjan Gujtman je k sodelovanju povabil Vero Beguš. Spominja se je kot velike ljubiteljice knjig, ki je s svojim odnosom do pisane besede veliko prispevala k razvoju in prepoznavnosti potujoče knjižnice v dolini Črnega grabna. Za seboj je pustila vrednote, ki bodo živele z nami sleherni trenutek naše minljivosti. »Zdi se mi pomembno, da ljudje, ki opravljajo svoje delo za ljudi, to opravljajo s spoštljivostjo, empatijo Vera Beguš je napisala, priredila in adaptirala veliko literarnih in strokovnih del iz svoje okolice. in kot poslanstvo,« še dodaja Marjan Gujtman. Veri Beguš je na potujoči knjižnici pomagal njen tudi že pokojni mož Mitja. Skupaj sta z dobro voljo in lepo besedo poskrbela, da je bila potujoča knjižnica med ljudmi lepo sprejeta. Potujoča knjižnica je bila mišljena kot knjižnica na območju občine Lukovica in področju Tuhinjske doline v občini Kamnik ter nekaj krajev v občini Domžale in še danes je tako. Na pot se je prvič podala leta 1996, direktorica Barbara Zupanc Oberwalder in drugi povabljenci pa so leta 2012 prerezali trak novega vozila. Ljubezen do kulture je Vera Beguš celo življenje z ljubeznijo in občutkom predstavljala in predajala mlajšim in odraslim. Zagotovo bosta njena sled in izjemno delo ostala za vzor še mnogim generacijam. Hvala za predano opravljeno delo, ki ne bo nikoli pozabljeno! Besedilo: Kristina Galun, Knjižnica Domžale Vera Beguš s prijatelji v potujoči knjižnici, foto: arhiv Knjižnice Domžale. 18 KMETIJSTVO ZBIRNA VLOGA 2022 Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike je do 6. maja 2022. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pomeni, da imate prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in da prijavljena površina odraža dejansko stanje v naravi! GERK-e lahko uredite najkasneje do en dan pred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Občine, II. nadstropje) za kar je obvezna predhodna prijava. Za dogovor o terminu pokličite na eno izmed naslednjih telefonskih številk glede na začetno črko priimka nosilca kmetije: • A-B in R-Ž, tel. 01/721-08-43, od ponedeljka do četrtka med 7. in 12. uro, • C-P, tel. 01/721-08-44, vse dni razen četrtka med 7. in 14.30 uro. Za elektronski vnos zahtevkov pri nas se naročite takoj, saj do konca rednega roka ni več veliko časa. Za termin nas pokličite v času uradnih ur ali se prijavite po e-pošti. Zamudni rok za oddajo ali dopolnitev zbirne vloge je do vključno 31. maja. Možne spremembe zbirne vloge brez znižanja plačil po oddaji zbirne vloge v času zamudnega roka so: • sprememba zahtevkov na površino, • dodajanje novih GERK-ov, ki ste jih v RKG vnesli že po oddaji zbirne vloge. POMEMBNO: Če ste zbirno vlogo že oddali in ste nato na Upravni enoti spreminjali GERK-e, morate obvezno v tem času priti na dopolnitev, saj je potrebno površine prijavljene v Registru kmetijskih gospodarstev uskladiti s stanjem v Zbirni vlogi. V nasprotnem primeru se bo to obravnavalo kot kršitev, ki ima lahko za posledico znižanje plačil. Po oddaji zbirne vloge in po preteku zamudnega roka so možne naslednje spremembe zbirne vloge: • umik posameznega zahtevka, • sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin (v 15 delovnih dneh, ko se to lahko stori), • umik živali v obdobju obvezne reje v primeru izvajanja ukrepa Dobrobit živali za drobnico, • spremembo števila istih živali pri proizvodno vezanem plačilu za drobnico (lani novost) v primeru zmanjšanja števila reje istih živali v obdobju od 5.5. do 31.10. kot je bilo prijavljeno, • izločitev in nadomestitev v primeru reje avtohtonih in tradicionalnih pasem (GEN_ PAS), • sprememba kmetijske rastline, če vpliva na višino plačila za ukrep EK, Rokovnjač ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE URADNE URE ponedeljek in sreda: 8h–11h ostalo po dogovoru Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a 1230 Domžale www.lj.kgzs.si Telefon: 01/724-18-45 in 01/724-48-55 E-naslovi: pavla.pirnat@lj.kgzs.si barbara.krzisnik@lj.kgzs.si matjaz.malezic@lj.kgzs.si • sprememba kmetijske rastline, če vpliva na višino plačila ali izpolnjevanje pogojev pri ukrepu KOPOP Poljedelstvo in zelenjadarstvo (kolobar), • sprememba kmetijske rastline, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za zeleno komponento v shemi neposrednih plačil (obveznost imajo kmetije z več kot 10 oz. 15 ha ornih zemljišč), • spremembo lokacije naknadnih posevkov ali podsevkov trave ali podsevkov stročnic za zagotavljanje površin z ekološkim pomenom najkasneje do 15. 8. (zelena komponenta), • sprememba vrste zelenjadnice oz. datum setve/sajenja ali predvidenega spravila navedenega na podobrazcu »Prijava zelenjadnic in obdobij prisotnosti«- spremembe morate sporočiti ARSKTRP vsaj tri dni pred spremembo datumov setve ali sajenja ali predvidenega spravila, • v primeru spremembe pri površinah s konopljo ali vrtnim makom oziroma če katerokoli drugo rastlino nadomesti s konopljo ali makom, • oddaja obrazca za oddajo in prejem živinskih gnojil, ki ga mora vložiti kmetija, ki tovrstna gnojila oddaja ter kmetije, ki so od bioplinarne prejele digestat ali druga živinska gnojila v primeru, ko tega ne sporoči kmetija, ki ga oddaja - zadnji dan za oddajo je 15. 12. 2022. Seveda vse navedene spremembe lahko naredite le, če se še ni najavila kakršnakoli kontrola s strani ARSKTRP. To ne velja za zadnjo alinejo. V primeru, da je po oddaji zbirne vloge zaradi smrti prišlo do spremembe nosilca, je potrebno zadeve urediti na Upravni enoti v Registru kmetijskih gospodarstev, preko nas pa sporočite na AKTRP transakcijski račun novega nosilca. Sprememba nosilca iz drugih razlogov brez finančnih posledic do konca leta ni več mogoča. V primeru kakršnekoli nejasnosti se pravočasno obrnite na našo službo. s področja trošarin (IS E-TROD), do njega pa se dostopa preko sistema eDavki. V sistem je vstop mogoč z uporabniškim imenom in geslom ali s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Za vlaganje elektronskih zahtevkov je mogoče pooblastiti tudi drugo osebo, tako fizično kot pravno. Če se boste odločili za pooblastitev naše službe, nam dostavite pri nas prejeta obrazca (dobite jih na polici pred pisarno ali vam jih pošljemo po elektronski pošti): 1. Pooblastilo za predložitev zahtevkov, 2. Podatki za pripravo in oddajo e-zahtevka. Povrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije poteka pod enakimi izhodišči kot za pretekla leta. Vrača se 30 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2021. Vsebinsko je obrazec enak kot preteklo leto. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2021 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. 6. 2021 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je v okviru kmetijskega gospodinjstva lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Normativna poraba znaša za travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15 l/ ha. Račune in pripadajočo dokumentacijo je potrebno hraniti doma 10 let. POVRNITEV TROŠARINE ZA 2021 Vsi, ki še niste oddali vloge za povrnitev dela trošarine za pogonska goriva v kmetijstvu in gozdarstvu, imate do 30. junija čas, da to storite. Od 1. 1. 2022 je obvezna oddaja elektronske vloge, kar pomeni, da fizično poslanih obrazcev ne bodo upoštevali. Elektronski zahtevek za vračilo trošarine se vloži v informacijski sistem za predložitev dokumentov SLAŠČIČARSKE DELAVNICE - PRIJAVE Za člane kmetijskih gospodarstev iz območja občine Lukovica načrtujemo izvedbo naslednjih brezplačnih praktičnih tečajev: • Sladice na palčkah (pop cakes), • Kvašeno listnato testo in sladice iz tega. Predvidoma bodo tri delavnice, vrsta pa bo odvisna od števila zainteresiranih. Izvedene bodo v juniju ali konec avgusta oziroma septembra v prostorih in pod vodstvom strokovnjakov Biotehniško izobraževalnega centra v Ljubljani (BIC) v popoldanskem času, predvidoma od 14. do 19. ure. Prijava je obvezna in število mest omejeno. Samo prijavljeni boste naknadno dobili podrobnejša obvestila. Prijavite se na mobilni telefon 031-667-890 (Pavla) ali po e-pošti. Delavnice bodo izvedene v primeru odobrenih sredstev preko Javnega razpisa Občine Lukovica za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu za leto 2022. Pavla Pirnat terenska kmetijska svetovalka DRUŠTVA april 2022 Občni zbor Godbe Lukovica V začetku marca je Godba Lukovica izvedla redni letni občni zbor društva. Razmere in ukrepi so tokrat, za razliko od lanskega leta, omogočali, da so se v godbenem domu člani in članice sestali v živo v polnem številu. Zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu s poročilom vseh delovnih teles društva. Še preden smo slišali analizo preteklega leta, pa je zbrane pozdravila županja Občine Lukovica Olga Vrankar. »Zelo sem vesela, da se po dolgem času spet vidimo v živo,« je začela svoj nagovor in nato pohvalila delovanje društva. Ob tem pa poudarila, da je zelo ponosna, da ima občina godbo in nadaljevala:»Ta vaš zvok skladb človeka kar dvigne. S ponosom in zanosom vas poslušamo.« Ob koncu je še društvu in članom zaželela veliko uspehov, dobrih nastopov, zdravja in naj iskrica zanosa nikdar ne ugasne. Sledila so poročila delovnih organov društva. Ker je bil to prvi občni zbor v živo po dveh letih, se je predsednik Sandi Oražem v pregledu dela najprej na kratko dotaknil leta 2020, ki ga je godba začela s sodelovanjem v predstavi Lada Bizovičarja, potem pa je v času koronavirusa izpeljala dva zelo odmevna projekta na spletu, prvomajski nastop v oddaji Slovenski pozdrav na Televiziji Slovenija in nato še novoletni koncert. V preteklem letu 2021 je prav tako del dejavnosti potekal na spletu, kar nekaj pa je bilo nastopov v živo. Na novo je bil formiran godbeni kvintet, ki smo ga lahko videli na nekaterih dogodkih v naši občini. Tako je godba lansko leto zaključila s skupno 18 nastopi. Kljub zelo zahtevnim razmeram, ki so v zadnjih dveh letih vsekakor vplivale na delovanje, pa je bilo društvo precej dejavno. Zato se je predsednik godbe zahvalil vsem članom in članicam, ki so pripomogli k temu, da društvo še naprej tako uspešno deluje. Ob koncu so se godbeniki in godbenice s posebno plaketo za sodelovanje zahvalili Gregorju Dermolu, ki je orkester vodil zadnja tri leta. Predstavili pa so tudi novega dirigenta Daniela Leskovica in načrt za letošnje leto, ki poleg tradicionalnih nastopov vključuje tudi dva koncerta, pomladanskega in novoletnega. Besedilo in foto: Leon Andrejka Občni zbor Turističnega društva Sv. Vid Izvoljeno novo predsedstvo Člani Turističnega društva Sv. Vid so se 25. februarja 2022 po dolgih dveh letih ponovno lahko srečali v živo na občnem zboru. Na samem zasedanju so bila predstavljena sledeča poročila, ki izkazujejo zelo uspešno delovanje TD Sv. Vid. Predsednica je predstavila svoje poročilo o samem delovanju, sledilo je finančno poročilo ter poročilo nadzornega sveta. Pomembna točka dnevnega reda je bila izvolitev novega delovnega predsedstva, ki so ga člani TD Sv. Vid soglasno sprejeli. Na mesto predsednika je bil izvoljen Matevž Kotnik. Na mesto podpredsednice je bila imenovana Christine Kveder. Za blagajničarko je bila imenovana Jana Zupan ter za tajnico TD Sv. Vid Ota Kotnik. Vsi člani se na tem mestu iskreno zahvaljujemo dosedanji predsednici Jerneji Strmšek Turk za dolgoletno uspešno vodenje TD Sv. Vid. Zahvaljujemo se tudi za udeležbo na občnem zboru, za sodelovanje, za vso izkazano podporo, za nagovor ter vse spodbudne besede članom TD Sv. Vid, ge. županji Olgi Vrankar, g. podžupanu Vinku Dragarju ter predstavniku PGD Prevoje g. Zoranu Dernulovcu. S polnim zagonom člani TD Sv. Vid nadaljujemo zastavljene projekte za leto 2022. V spomladanskem času tako organiziramo izdelavo 24 m visoke velikonočne butare, spomladanski izlet dne 21. 5. 2022 v Dolino Drage ter Vidov sejem in večer. V jesenskem delu pa nas čakajo jesenski izlet, zeliščarska delavnica ter delavnica peke kruha in nenazadnje veselo novoletno druženje. Vse občanke in občane Občine Lukovica lepo vabimo na naše prireditve in izlete, ki bodo potekali v naši občini. Veselimo se druženja z vami! Besedilo: Christine Kveder, foto: arhiv TD Sv. Vid 19 20 DRUŠTVA Rokovnjač Pomladanski izlet v Opatijo Društvo Lipa Domžale, Univerza za tretje življenjsko obdobje, je organiziralo štiridnevni izlet v Opatijo, od 10. 3. do 14. 3. 2022, z ogledom nekaterih bližnjih krajev. Po vseh omejitvah zaradi epidemije se je prav prilegel nekajdnevni potep, na katerem smo imeli možnost druženja in raziskovanja novih krajev. Ker število udeležencev ni zadostovalo, da bi napolnili avtobus, sta se nam pridružili še skupini upokojencev iz Radencev in Brežic. Načrtovani odhod v zgodnjih jutranjih urah je bil prestavljen v pozne dopoldanske ure, toda v nadaljevanju je vse potekalo tako, kot si lahko le drzneš želeti in kmalu smo pozabili na začetne dogodivščine, iz katerih smo se kasneje le malo »pohecali«. Peljali smo po avtocesti proti Zagrebu, preko Gorskega Kotorja do Bakarskega zaliva in mesta Bakar. Spominjam se potovanj po jadranski magistrali v času bivše domovine v poletni vročini, s kolono vozil, ki se je počasi premikala. Bilo je dovolj časa, da sem si lahko ogledal zaliv, pristaniške žerjave in tovorne ladje, industrijske objekte. Vse je bilo sivo in zaprašeno in za nameček se je kraj dušil z jedkim dimom koksarne. Sedaj je vse drugače. Umazana industrija se je umaknila, koksarne ni več. Kar je še preostalih industrijskih stavb, ne delujejo več vsiljivo. Na pomolu so nas sprejeli člani Turističnega društva Bakar: predsednica in starejše gospe v oblekah meščanske noše ter mestna straža v uniformah. Bogato so nas pogostili s svojimi tradicionalnimi dobrotami - »delicijami«, značilnimi za bogato zgodovino Bakra, kot so: bakarska torta, paškote, domači likerji. Poizkusili pa smo tudi znameniti šampanjec Bakarska vodica. Na izbiro so bili tudi turistični prospekti, zemljevidi, brošure z zgodovino zaliva in recepti jedi. Zelo se trudijo in si prizadevajo za razvoj turizma. Nekaj desetletij prizadevanj za turistični razvoj počasi spreminja vtis Bakarskega zaliva. Sedaj se mesto Bakar kaže kot mestece srednjeveške zasnove, ki je kot amfiteater razvrščeno na pobočju ob zalivu, tako kot so že v rimskih časih zasnovali naselbino Volcera. Nekoč je bil Bakar največje mesto na Hrvaškem, habsburško obdobje z Marijo Terezijo pa je dalo mestu še večjo veljavo z vlogo upravnega središča, z razvojem pristanišča in ladjedelnice, s pomorsko šolo, s spodbujanjem trgovanja, ribištva in vinogradništva. Glavna mestna cerkev s katakombami in kripto je bila med največjimi na Hrvaškem. Na obhodu smo si ogledali še Turško hišo, Rimsko hišo, Frankopanski kaštel, stavbo pomorske šole, ruševine Mornarske hiše in tudi lepo urejeno območje izvirov izvrstne pitne vode ter nadstrešnico – mestno pralnico, imenovano Perilo. Pralnica je bila prostor, kjer je perica dobila vse najnovejše novice, pa še perilo je bilo ročno oprano. Ni mi pa povsem razumljivo, zakaj so tako poimenovali Mornarsko hišo, saj so v njej stanovale ženske in dekleta, mornarji pa so pluli po morjih na ladjah in prihajali v mornarsko hišo le na obisk. Pozno popoldne smo prispeli v naš hotel Istra. Hotel je lociran v ožjem centru, je prenovljen, hrana je okusna in raznovrstna, strežba korektna. Čutiti je, da si prizadevajo. Drugi dan je bil namenjen vodenemu ogledu znamenitosti Opatije, samostojnemu pohajkovanju ali kopanju v bazenu. Naš hotel je 5 minut hoje oddaljen od samostana sv. Jakova iz leta 1453, ki je dal kraju tudi ime Opatija, kasneje pa je kraj dobil tudi vzdevke, kot so: kraljica Jadrana, Kvarnerja, klimatsko zdravilišče … Sprehodili smo se po obalni sprehajalni poti Lungo mare, po aleji slavnih hrvaških oseb, ki imajo v tlaku pločnika svojo marmornato zvezdo, mimo mogočnih hotelskih palač do parka in vile Angelina, ki jo je leta 1844 zgradil bogat reški trgovec Ignazio Scarpa za svojo ljubljeno ženo Angelino, po kateri so poimenovali stavbo in park. Ta veličastna stavba pomeni začetek opatijskega turizma. V desetletjih, ki so sledila, pa sta se začela gradnja razkošnih hotelov in neustavljivi razvoj kraja, ki ga je vzpodbujala železniška povezava z Dunajem. Danes je Opatija v novi turistični sezoni, obdobje korone kot da je pozabljeno, vsi parki in vse cvetlične gredice so polni barvitega cvetja, vsepovsod se bohotijo cvetoči grmički rožmarina, brogovit, kamelij, jasminov, pa tudi cvetočih dreves mandeljnov, sliv, mimoz, magnolij … Prijetno pomladansko vreme in čudoviti razgledi vabijo k oddihu in postanku za kavico. Tretji dan je bilo na izbiro: izlet do romarskega kraja Trsat, Reke in mesteca Kastav ali svobodno pohajkovanje. Najprej smo se napotili v Kastav, majhno utrjeno mestece na pobočju nad Kvarnerskim zalivom. Hiše so zgoščeno razporejene za mestnim obzidjem. Ogledali smo si mestno Ložo ter vaški trg z vodno cisterno – šterno. Na trgu je tudi nevpadljivo gostišče Kukuriku, v katerem so se nedavno sestajali aktu- alni hrvaški politiki. Nadaljevali smo z ogledom ruševine nedokončane bazilike, imenovane Crekvina. Cerkev so gradili jezuiti leta 1571 in naj bi bila največja na območju Jadrana, sprejela naj bi 3000 vernikov. Gradnja je zastala in je sedaj v stanju mogočne ruševine. Mesto je bilo v hrvaški zgodovini izjemnega pomena, saj ga je bilo kot močno utrdbo nemogoče osvojiti. V njem se je ves čas dogajal močan politični in kulturni razvoj. Danes je mesto Kastav turistični biser in mi smo uživali tako v ogledu mesta kot tudi v prečudovitem razgledu celotnega Kvarnerskega zaliva in otokov. Sledil je ogled Trsata, važne utrjene naselbine nad Reko. Ogledali smo si romarsko središče in utrdbo, ki je bila zgrajena že v času Ilirov in Rimljanov in tekom burne zgodovine večkrat preurejena in dograjena. Iz Reke vodi do Trsata 561 romarskih stopnic. Tudi tu je imel pri gradnji vmes svoje prste sam vrag. Dovolil je gradnjo stopnišča samo pod pogojem, da bo prvi romar njegov. Pa so prvega napotili po stopnicah kozla. Danes težava ostaja, ker se stopnic ne da točno prešteti. Po njih se spustiš do starega dela mesta v 20 minutah, za navzgor pa je zelo različno, odvisno tudi od načina hoje: ali peš ali pa po kolenih. Mi smo se do Reke rajši peljali in se na poti ustavili še v Matuljah v gostilni Mala riba na domačih testeninah z omako iz kozic in sladici. Reka je tretje največje hrvaško mesto in pomembno upravno, kulturno, prometno in univerzitetno središče. Sprehodili smo se po pristaniškem nabrežju, mimo gledališča, mogočnih stavb bank in zavarovalnic ter sedežev podjetij. Izstopa stavba uprave Jadrolinije; mogočna in lepo obnovljena zgradba iz avstro-ogrskega obdobja. Privezi ob pomolih so polni razkošnih jaht vseh velikosti. Nadaljevali smo s sprehodom po zgledno urejenem središču mesta in sprehajališču po ulici Korzo z mestno hišo in številnimi butičnimi trgovinami. Reka je bila leta 2020 evropska prestolnica kulture, kar je prispevalo k urejenosti mesta. Zadnji dan je bil namenjen povratku domov preko Istre. Peljali smo se skozi predor pod Učko in opazovali gradbišče še ene predorske cevi, ki bo omogočila dokončanje avtocest na območju Istre, imenovanih istrski ipsilon. Do zaključka manjka samo še spodnji krak avtocestne trase proti Opatiji in dokončanje predora. V kraju Paladini, nedaleč od Pazina, smo obiskali gostišče Karlić tartufi. Gostišče je vzorno urejeno, sprejme lahko istočasno do tri avtobuse obiskovalcev. Sprejem je bil na profesionalnem nivoju. Predstavili so nam vse o vrstah tartufov, o nabiranju in o pomenu te kulinarične znamenitosti. Spoznali smo tudi njihove iskalce tartufov, dresirane pse. Še zanimivost: za iskanje tartufov so primerne vse pasme psov, ki jih posebej izurijo za ta namen. V prodajalni smo lahko izbirali med nekaj deset različnimi kulinaričnimi specialitetami namazov, slaščic in pijač. Zaključili smo s kosilom: tartufi na vse načine. Hitro smo prispeli do Pazina, ki je lociran v notranjosti Istre, na planoti ob 120 m globokem ponoru reke Pazinščice. Na robu globoke soteske reke stoji pazinski grad. Ob hudih deževjih se gladina reke v tesni kraški soteski ob gradu dvigne tudi za 70 m. Po ogledu gradu je sledil še zadnji prijeten dogodek, postanek s kavico. Preko mejnega prehoda Gračišče in mimo Hrastovelj smo se vrnili v Slovenijo, polni vtisov in z novimi prijatelji in znanci iz avtobusa. Izlet nas je premaknil nazaj v smeri normalnega življenja po dve leti trajajočem turobnem kovidnem obdobju. Omogočil nam je, da bomo lažje počakali nova potepanja z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, kjer je vedno prijetna družba. Besedilo: Boris Bizjak, foto: Mimi Miklavčič DRUŠTVA april 2022 21 Pustno rajanje v Sončni dvorani Ko smo nekaj dni pred pustom brskali po spletu in iskali pustovanja za otroke, smo ugotovili, da nikjer v bližini ni nobenega dogodka. Tako smo prišli na idejo, da v okviru tedenske telovadbe ŠD Lukovica, ki jo imamo v Sončni dvorani, pripravimo pustno rajanje. V torek popoldne se je v dvorani zbrala četica pikapolonic, Sneguljčic, Spidermanov, čarovnic, klovnov, levov in drugih maškar. Ob razigrani glasbi smo plesali in se zabavali. Ker pa pust ne sme biti lačnih ust, je pekarna Srček poskrbela za slastne krofe. Maškarice so se z veseljem posladkale z njimi, potem pa še malo rajale, da je bilo zvečer lažje zaspati. Hvala pekarni Srček in vsem ostalim članom za super pustno rajanje, naslednje leto ponovimo. Besedilo in foto: Klavdija Trček Šentviški zvon – pregled opravljenega dela in novi načrti v letu 2022 Vsakoletni zbor članstva je priložnost, da društvo ovrednoti svoje delo v preteklem letu in pogumno zastavi nove korake na začrtani poti. Šentviški zvon je v ponedeljek, 21. marca, na srečanju vseh članov opravil bilanco svojega dela, ki nas opogumlja in hkrati zavezuje k nadaljevanju uspešne poti zborovskega petja. Ko je predlanskim »zamrznila« kultura, tista najbolj prvinska in vseobsegajoča, ki je svet vedno združevala in odpirala stoletne meje, smo se opogumili in naša druženja nadaljevali na daljavo z e-pevskimi vajami. Tudi v lanskem letu. Da smo se odločili prav, vidimo danes, ko spet pojemo v živo in so naši glasovi ubrani. Prav nič zarjaveli. Dokaz, da življenje vedno zmaguje, si najde novo pot in nas navdihuje. Leto 2021 je bilo tako glede na vse zdravstvene prepreke, ki nam jih je narekoval koronavirus, izjemno uspešno; 58 ur vaj (46 ur v živo in 12 ur e-vaj) in 6 koncertov ter sodelovanja z drugimi organizatorji prireditev. Bogata bilanca, ki jo bomo v letošnjem letu zagotovo nadgradili. Letos so kulturne dvorane oživele, spet odmeva kultura v vseh svojih oblikah in niansah. Naši cilji so ambiciozni: sodelovanje na območni reviji pevskih zborov v Domžalah, ki po dveh letih vabi pevce na skupni oder, samostojni letni koncert in tradicionalni koncert božičnih pesmi. Pa seveda sodelovanje pri občinskih prireditvah ob državnih praznikih in občinskem prazniku. Srčno upamo, da bodo oživela tudi tradicionalna srečanja zborov Šentvidov Slovenije in zborov z imenom Zvon. V imenu vseh članov zbora se zahvaljujemo zborovodjema Špeli in Matevžu za vse izvirne ideje, srčno izvedbo vaj in vse zamisli, ki so obrodile sadove. Hvala tudi predsednici Andreji Volf in podpredsedniku Darku Stupici, ki z vso odliko krmarita med danimi možnostmi za izvedbo vaj in nastopov. In hvala vsakemu pevcu posebej za drobce skupnih utrinkov, ki nas povezujejo. Ker je bilo letošnje leto volilno tudi pri Šentviškem zvonu, smo za predsednico ponovno soglasno izvolili našo Andrejo, ki kot odlična organizatorka vsakič poskrbi, da uresničimo zastavljene cilje. Tudi podpredsednik Darko ostaja njena desna roka, upravni odbor pa smo malo »pomladili«. Slovenska pesem je preživela vse vojne, vse osebne stiske, v durovskih in molovskih niansah, tako bo premagala tudi virus razprtij in nasilja in prebudila svet v svobodno jutro. Tudi v Ukrajini. Pesnik pravi: Z vsakim jutrom svetloba premaga smrt. Želimo vam veliko svetlobe. Besedilo: Mojca Stoschitzky, foto: arhiv MePZ Šentviški zvon 22 DRUŠTVA, OGLASI Rokovnjač Sveti Primož nad Kamnikom Prvi ponedeljek v marcu smo se pohodniki DU Lukovica odpravili na priljubljeni vrh Sv. Primož nad Kamnikom, visok 826 m. Včasih je bila to zelo obiskana romarska pot. Zbralo se nas je lepo število in pogumno smo se podali v hrib. Pot nas je vodila malo po gozdu in malo po cesti. Po gozdu je nekoliko bližje, ampak bolj strmo. Pot je zelo shojena, zato moraš biti zaradi drevesnih korenin zelo pazljiv. Po dobri uri hoje smo zagledali cerkev in kmalu smo prišli do okrepčevalnice, ki je bila zaprta. Poleg nje stojijo prostostoječi zvonik, renesančna Marijina kapela in poznogotska cerkev Sv. Primoža in Felicijana. Zgrajena je bila v 12. stoletju. V njej so dobro ohranjene freske. Okoli je postavljeno veliko klopi. Okrepčali smo se iz svojih nahrbtnikov in se naužili lepega razgleda na okoliške hribe in Ljubljansko kotlino. Nato smo se odpravili malo višje, kjer stoji cerkev sv. Petra iz 11. stoletja. Tudi od tu je zelo lep razgled. Razveselil pa nas je tudi pogled na cvetoče resje. Treba se je bilo odpraviti nazaj v dolino. Veseli smo bili našega druženja in seveda lepega pohoda. Besedilo: Danica Osolnik, foto: Silvo Maselj ELEKTRONIKA TEČAJI CPP-PRIČETKI: 16. 05., 06. 06., 27. 06. 2022 TEČAJ za izpit-TRAKTOR: 23. 05., 13. 06. 2022 Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Prijave: 031 / 209 – 501 ali avtosola.loncar@siol.net mes 99 €/ 15, Najboljši TV programi - tudi športni! S Krvavca, Limbarske gore, Krima, Javoršice, Lukovice, PD Moravče LCD, LED, PLAZMA TV, VIDEO, INTERNET IN SATELITSKI SISTEMI Povsem novi Nissan Qashqai že za 229 €/mesec* + bon za zimske pnevmatike* PRI SVOJEM PRODAJALCU PREVERITE BOGATO PONUDBO VOZIL NISSAN, KI SO NA VOLJO TAKOJ + 5 let jamstva* Tržaška 108, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 20 00 628 www.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 7,35–6,25 l/100 km. Emisije CO2: 166–141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0167–0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008–0,00035 g/km. Št. delcev (x1011): 0,17–0,53. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Informativni izračun je narejen na dan 3. 1. 2022 za Nissan QASHQAI 1,3 DIG-T 140 N-CONNECTA. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 27.540,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 7.426,48 € je narejen za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,49 % in polog v višini 7.803,14 €. EOM = 6,85 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 23.965,76 €, od tega znašata zavarovalna premija 268,64 € in strošek odobritve kredita 394,74 €. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 229,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 12.310,38 €. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Pogoj akcije je sklenitev obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. V financiranje je vključeno brezplačno 5-letno podaljšano jamstvo in bon za zimske pnevmatike v vrednosti 500 € z DDV. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto oz. 160.000 km, karkoli se zgodi prej, po programu As new . Pridržujemo si pravico do napak. Velja preko Nissan Nissan Financiranja. Akcija velja do 31. 3. 2022 oz. do razprodaje zalog. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Slike so simbolne. Vse prodajne cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče priporočene cene in vključujejo 22% DDV in DMV. Določene paketne kombinacije opreme ali akcije lahko povzročijo odstopanja pri izračunu končne cene. Podrobne informacije o cenah dobite pri pooblaščenih trgovcih. Pridržujemo si pravico do sprememb v izvedbah modelov, zgradbi, opremi, tehničnih podatkih in cenah. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si ŠPORT, OGLASI april 2022 23 Petra Pavlič uspešna v Mariboru V Mariboru je potekalo zadnje kolo pred finalom ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži. Domače ŠD Level Up je gostilo KDU IZTA iz Ljubljane, ŠD 300 iz Brezovice in Težkoatletski klub Domžale. Tudi v zadnjem krogu pred finalom so vodeči na lestvici TAK Domžale še nekoliko povečali prednost pred najbližjimi zasledovalci KDU Olimpija iz Ljubljane. Za TAK Domžale je nastopila tudi Petra Pavlič, najboljša športnica Občine Domžale v lanskem letu, ki je v potegu dvignila 75 kg, v sunku pa 94 kg. Dvignila je vseh šest dvigov, torej vse tri v potegu in vse tri v sunku. Po tekmovanju je povedala: »Pred dvema tednoma sem imela s klubom že tradicionalne letne priprave v Medulinu, kjer sem opravila kar nekaj uspešnih treningov. Trenirali smo dvakrat dnevno in imeli dovolj časa za regeneracijo. Razkošje, ki si ga ob običajnem delavniku seveda ne morem privoščiti. Na tekmi se je pokazala moč, prigarana na pripravah, in čutila sem, da sem imela še nekaj rezerve v dvigih. Vendar pa se je sezona šele dobro začela, zato je treba preudarno stopnjevati pripravljenost za najpomembnejše tekme.« Letošnji del spomladanske sezone pa bo še nekoliko daljši kot običajno, saj bo Težkoatletski klub Domžale v soboto, 25. junija, ob 10.00, prvič po letu 2019 priredil mednarodno tekmovanje v olimpijskem dviganju uteži. V lanskem in predlanskem letu tekme ni bilo zaradi pandemije. Tekmovanje bo potekalo v Dobu (Hiša na travniku), v čudoviti utežarni s pogledom na kamniške planine. Tekmovanje bo torej v neposredni bližini Občine Lukovica, zato vse bralke in bralce Rokovnjača lepo vabimo k ogledu. Besedilo: Valentin Orešek, foto: ŠD LevelUp Pomlad je prinesla Vrečko dobrote Dobro delo dobro dene HOFER v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje to pomlad nadaljuje s projektom Vrečka dobrote. Botrstvu stojijo ob strani že od leta 2014 Pretekli dve leti sta bili polni izzivov na številnih področjih. Negotovi časi, v katerih živimo, ne prizanašajo najranljivejšim skupinam, zato si pri ZPM Ljubljana Moste-Polje s programom Botrstvo prizadevajo zmanjšati socialno izključenost otrok in mladostnikov zaradi pomanjkanja ter jim omogočiti boljše pogoje za zdrav in spodbuden razvoj. Botrstvu je že leta 2014 naproti priskočilo tudi podjetje HOFER, saj je v programu prepoznalo ogromen potencial za pomoč najmlajšim in mladostnikom. Do danes so Botrstvu namenili že več kot 785.000 evrov, zadnji dve leti pa s pomočjo dobrih ljudi družinam otrok Botrstva pošiljajo Vrečke dobrote. Kaj je Vrečka dobrote? Vrečka dobrote je vrečka, napolnjena z osnovnimi živili (testenine, riž, izbrana konzervirana živila, živila za zajtrk) in izdelki za nego HOFERjevih ekskluzivnih blagovnih znamk v vrednosti 15 evrov, HOFER pa vsaki vrečki priloži izdelke še za dodatnih 10 evrov. Tako je vrečka v skupni vrednosti 25 evrov namenjena družinam otrok znotraj programa Botrstvo v Sloveniji. Do danes razdeljenih več kot 3.000 Vrečk dobrote Vrečka dobrote je lahko tudi dobra ideja za darilo, saj lahko vrečko podarite pomoči potrebnim v imenu obdarovanca. Proces spletnega nakupa na strani www.vreckadobrote.si je enostaven, na voljo za nakup pa so do 21. maja. Do družin otrok Botrstva je od leta 2020 pa do danes potovalo že več kot 3.000 Vrečk dobrote. Namenimo jim lepo gesto tudi tokrat. Kako podariti Vrečko dobrote? Obiščite www.vreckadobrote.si ali skenirajte spodnjo QR kodo. HOFER je v okviru iniciative Danes za jutri programu Botrstvu od leta 2014 namenil že več kot 785.000 evrov, saj verjamejo, da lahko s skupnimi močmi dosežejo več in pomagajo ustvariti lepši jutri. avditorial_vrecka dobrote.indd 4 4. 04. 2022 15:23:59 24 ZDRAVJE, ŽIVLJENJE STAREJŠIH Rokovnjač Kratki nasveti za zdravo pomlad ali » ne pozabi nase« Tako kot se prebuja narava, se tudi mi prebujamo v pomlad. Topli sončni žarki kar kličejo po gibanju v naravi in občutek imamo, da je treba nadoknaditi vse, kar smo čez zimo zamudili. Prav tako prihaja poletje in marsikdo si želi malce popraviti lepotne napake, kolikor je še ostalo časa do minimalističnih oblačil. Narava nam je lahko za zgled, opazujmo njeno prebujanje. Se vse zgodi naenkrat? Pride iz zime naravnost v poletje? Seveda ne! Njen prehod je mehak in počasen in prav takšen bi moral biti tudi naš. Veliko ljudi namreč toži o spomladanski utrujenosti – ali je kaj na tem ali je to le eden od mitov? Obstaja več teorij, zakaj se zgodaj spomladi pojavi ta utrujenost, ki nas prežame in si ne znamo pomagati. Najbolj priznani teoriji sta, da je utrujenost posledica slabše telesne pripravljenosti in prilagoditve cirkadianega (dnevno-nočnega) ritma, ko nas je v zimskem času narava ustavila in smo zmanjšali ali pa celo ukinili svojo telesno aktivnost in se poslužili mastnih bogatih obrokov ter pridobili še kakšen kilogram nekvalitetne mase na svoja telesa, s čimer je tudi naše gibanje oteženo. Prav tako pa želimo telo iz zimskega spanja z malo dnevne svetlobe takoj preklopiti na visoke obrate kot pri kakšnem športnem avtomobilu in se ne vprašamo, ali smo zares že pripravljeni na divjo vožnjo v objemu sončnih žarkov. Druga teorija pa zajema alergije, ki se pojavijo v zgodnjem spomladanskem času in otežijo regeneracijo naših teles s tem, ko se ne naspimo dovolj (je naše spanje bolj plitvo ali z več prekinitvami kot običajno) ali kot posledica zdravil, ki olajšajo alergije in pogosto povzročijo zaspanost. Zato nekaj nasvetov, na kaj smo lahko pozorni v tem prelepem letnem času: • postopno povečujmo telesno aktivnost; • bodimo dobro hidrirani (Koliko je treba popiti, nam najbolje pokaže naš urin. Če je ta temno rumene barve, smo pili premalo.); • krožnike obložimo z zelenjavo, v dopoldanskem času pojejmo kakšen kos sadja; • ker se s pomladjo prebujajo tudi klopi, bodimo pozorni in se samopregledujmo, pozanimajmo se o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; • kljub obilici dela si vzemimo čas za počitek; • bodimo na svežem zraku, za osebe z alergijami na cvetni prah se priporoča predvsem dopoldan, ko je prahu v ozračju manj; • poskrbimo za zadostno količino in kvaliteto spanca (merilo je, da se zbudimo spočiti in smo čez dan lahko brez večjih težav aktivni); • zmanjšajmo ali omejimo hranilno revna in energijsko bogata živila (hitra hrana, ocvrta hrana, pretirano mastna hrana, sladkarije, sladke pijače; POZOR pri mladostnikih: energijski napitki); • zmanjšajmo čas, ki ga porabimo pred televizijskimi ekrani in telefoni, raje preberimo v naravi kakšno knjigo; • če se le da, pojdimo po opravkih peš; • glede na to, da smo bili lep čas prikrajšani za socialne stike, pojdimo na sprehod in se pogovarjajmo, razrešujmo svoje težave sproti in s tem skrbimo za duševno zdravje; • ne poslužujmo se diet/stradanj/razstrupljanj, saj nas privedejo le do pomanjkanja mikro in makro elementov, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Namesto tega načrtujmo telesno aktivnost, jejmo manjše obroke, jejmo živila, ki nas bodo dlje časa ohranjala site (zelenjava, polnozrnata živila, beljakovine). Konsistentnost šteje, rezultatov ne bo preko noči, ti se bodo pojavili kasneje, bodo pa ostali dlje; • zaščitimo se pred soncem, počasi bo postalo močnejše in že se lahko pojavijo prve opekline. Besedilo: Petra Pavlič HRANA za energijo VODA (barva urina) DIETA RAZSTRUPLJANJE STRADANJE Skrb za DUŠEVNO ZDRAVJE! TELESNA AKTIVNOST vsaj 3x na teden (tista, ki nas veseli)! ZDRAVA POMLAD 2022 Zmanjšanje izpostavljenosti elektronskim napravam SPANJE in POČITEK za regeneracijo Zaščita pred klopi in KME Zaščita pred sončnimi žarki POTRPEŽLJIVOST, VZTRAJNOST Center za duševno zdravje odraslih V Centru za duševno zdravje odraslih Domžale zagotavljamo celostno obravnavo težav na področju duševnega zdravja odraslih (18–99 let). Nasvet ali pomoč v Centru lahko poiščejo tako posamezniki, ki se soočajo s psihičnimi stiskami zaradi težavnega vsakdana, kot tisti, ki jih težave na področju duševnega zdravja spremljajo že leta. Strokovni nasvet glede možnosti obravnave lahko v Centru za duševno zdravje poiščejo tudi vsi tisti, ki so v skrbeh za duševno zdravje svojih pacientov, svojcev, zaposlenih ali prijateljev. Z našim multidisciplinarnim timom se lahko povežete tudi v primeru organizacije izobraževalnih dogodkov, v katerih bi radi poudarili osveščenost glede pomena duševnega zdravja. Sodobna obravnava težav v duševnem zdravju celostno naslavlja vsa pomembna področja posameznika, ki doživlja stisko. V Centru za duševno zdravje odraslih Domžale zato obravnavo izvajamo: • zdravniki specialisti psihiatrije, • dipl. medicinske sestre s posebnimi znanji na področju psihiatrije in dolgoletnimi izkušnjami, • specialist klinične psihologije, specializant klinične psihologije in psiholog, • socialna delavka, • delovna terapevtka. Čeprav v Centru lahko poiščete pomoč kompetenega strokovnjaka glede na lastno presojo ali po napotilu, predlagamo, da postopek usmerjanja in načrtovanja obravnave prepustite našemu strokovnemu timu. Pri obravnavi uporabljamo z dokazi podprte psihosocialne pristope, zato bomo najprej opravili natančno oceno težav, nato pa bomo skupaj sestavili načrt obravnave. Za ljudi, katerih življenja so se težave na področju duševnega zdravja tako dotaknile, da se soočajo z manjšimi zmožnostmi in okrnjenim življenjskim funkcioniranjem, izvajamo v Centru za duševno zdravje program Skupnostne psihiatrične obravnave. Skupnostna psihiatrična obravnava predstavlja dolgotrajno multidisciplinarno obravnavo pacienta z duševno motnjo v domačem okolju. Obravnava je usmerjena v okrevanje – zmanjšanje oz. boljše obvladovanje bolezenskih težav, izboljšanje funkcioniranja ter posledično izboljšanje kakovosti življenja in zadovoljstva z njim. Za pregled v Centru za duševno zdravje odraslih ali posvet z zdravnikom se je treba naročiti, in sicer: • osebno v ordinacijskem času ambulante – trenutno ni možno • po telefonu na št. 01 7245 141 – od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure • preko elektronske pošte cdzo@zd-domzale.si • po navadni pošti na naslov Zdravstveni dom Domžale, Center za duševno zdravje odraslih, Mestni trg 2, 1230 Domžale ali Zdravstveni dom Domžale, Center za duševno zdravje odraslih, Kamniška cesta 19c, 1230 Domžale. V primeru nujnega stanja na področju duševnega zdravja lahko kontaktirate službo Splošne nujne medicinske pomoči na št. 112. Izven delovnega časa Centra za duševno zdravje je dežurna služba organizirana v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana: • Center za mentalno zdravje, Grablovičeva 44a, tel. 01/5874 942 • Center za klinično psihiatrijo, Chengdujska 45, tel. 01/5872 100 Vir: spletna stran Zdravstvenega doma Domžale ZDRAVJE, ŽIVLJENJE STAREJŠIH april 2022 25 LAS projekt »Točka za starejše« združil organizacije in posameznike na prvi delavnici o aktivaciji prostovoljstva 30. marec 2022 – LAS Srce Slovenije je 28. marca 2022 v okviru LAS projekta »Točka za starejše« organiziral prvo delavnico »aktivacija prostovoljstva« za bodoče koordinatorje točk za starejše in zainteresirane prostovoljce. Tokrat se je delavnica izvedla v živo v sejni sobi Občine Litija, udeležilo pa se jo je 21 oseb iz različnih organizacij, in sicer Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji, Občina Litija, Dom Tisje, Kulturno društvo Javorje, Krajevni odbor Rdečega križa Rafolče, Društvo upokojencev Lukovica, Zavod Oreli, Razvojni center Srca Slovenije, LAS Srce Slovenije in nekateri prostovoljci, ki v projektu prepoznajo svoje poslanstvo. LAS projekt se izvaja v občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica, cilj pa je v vsaki izmed občin ustanoviti »Točko za starejše« po modelu dobre prakse Zavoda Oreli iz Kamnika, na kateri bodo starejši pridobili vse informacije in podporo na enem mestu, tako na info točki kot preko mreže prostovoljcev. V prvi fazi projekta se bo znanje predalo preko predavanj in delavnic, usmerjenih v delo s starejšimi uporabniki na terenu, namenjene pa so bodočim koordinatorjem točk in zainteresiranim prostovoljcem, ki želijo širiti svoje znanje in aktivno sodelovati v mreži prostovoljcev. Prostovoljstvo pokriva potrebe ljudi v družbi, prispeva k boljšemu življenju posameznika, ščiti interese tistih, ki so na različne načine ogroženi ali odrinjeni na rob družbe. Model Zavoda Oreli za starejše je nastal iz prakse in na osnovi dolgoletnega dela. Podprt je s strokovnim znanjem izvajalcev in vključuje vse generacije prostovoljcev, ki delajo na področju medgeneracijskega sožitja ter pomoči starejšim občanom v lokalnem okolju. Delavnico je zelo navdihujoče vodila Martina Ozimek, direktorica Zavoda Oreli. Vsi udeleženci so sodelovali s svojimi izkušnjami ter tako soustvarjali kvalitetna nova in uporabna znanja za razvoj prostovoljstva v domačem okolju. Po predstavitvi vsakega udeleženca je bilo jasno, da je skupina zelo močna in da so s srcem pri skrbi za starejše. Spoznali smo delovanje Zavoda Oreli, kako so razvili lokalni model za podporo starejšim, na kakšen način pridobivajo in zadržijo prostovoljce, kako jih izobražujejo in kako vzpostavljajo pogoje za delo. Sledilo je delo v treh skupinah, kjer smo opisali, kako bi vzpostavili skupino prostovoljcev in kakšne aktivnosti bi izvajali ter tako dobili občutek, kako bi to potekalo v praksi. Drugi del delavnice je potekal 30. marca preko spleta, kjer so isti udeleženci spoznavali psihofizične lastnosti starejših ljudi, vloge koordinatorja in mentorja za vodenje skupin prostovoljcev, pomembnost motivacije in spremljanja članov skupine za prostovoljsko delo, vsebine priprave prostovoljske pogodbe, pridobili osnovne informacije o Etičnem kodeksu o prostovoljstvu ter Zakonu o prostovoljstvu. Veseli nas, da se skozi LAS projekt razvija tako močna in povezana skupina, ki tudi zelo aktivno sodeluje na delavnicah in za katero verja- Martina Ozimek iz Zavoda Oreli vodi delavnico o aktivaciji prostovoljstva. memo, da bo naredila konkreten premik na področju zagotavljanja pomoči starejšim. V kolikor delamo s srcem, je vse mogoče. Ali kot pravi ga. Ninna Kozorog iz društva Humanitarček: »Tisti, ki smo dovolj nori, da verjamemo, da bomo spremenili svet… ga na koncu tudi bomo.« Hvala, ker ste del te zgodbe! V mesecu aprila bo organizirana naslednja delavnica na temo projektnega vodenja, ki jo bo vodil Roman Rener, svetovalec Zavoda Oreli, nato pa še delavnica o vzposta- vitvi in vodenju informacijskih točk, ki jo bo vodila Špela Drobnič, prostovoljka Zavoda Oreli. V drugi fazi projekta bodo razvite in vzpostavljene »Točke za starejše«, mreža sodelujočih organizaciji in prostovoljcev ter storitve za starejše. V kolikor se želite tudi vi vključiti v mrežo prostovoljcev, nas kontaktirajte na: anita.molka@razvoj.si ali 01 8962 710. Besedilo in foto: Anita Molka, Razvojni center Srca Slovenije Delo v skupinah. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS Srce Slovenije. 26 SKRB ZA OKOLJE Rokovnjač V naše domove priteka dobra in zdrava pitna voda Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2021 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz sta določena v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 pH ≥ 6,5 do ≥ 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples-Podoreh-Krulc, Dešen, Selce-Poljane in Bršlenovica. Na sistemih Domžale-Mengeš-Trzin in Kolovec se voda večinoma ne tretira – preventivno se dezinfekcija s klorovim preparatom izvaja le v obdobju visokih zunanjih temperatur. Slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določena glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2021 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 533 vzorcev pitne vode: 235 na vodooskrbnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 78 na Kolovcu, 92 v Črnem grabnu, 25 na sistemu Mengeš M1-Dobeno, 81 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 7 na Dešnu, 7 na sistemu Selce-Poljane in 8 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V letu 2021 je bilo od 345 vzorcev, odvzetih na omrežju, 17 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega 4 na interni instalaciji. Na sistemih Mengeš M1-Dobeno, Ples-Podoreh-Krulc, Dešen in Bršlenovica-Šentožbolt neskladnih vzorcev ni bilo. Na vodovodnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin so bili neskladni 4 vzorci, na sistemu Kolovec je bil neskladen 1 vzorec, na sistemu Črni graben je bilo neskladnih 11 vzorcev, na sistemu Selce-Poljane pa 1 vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Od 345 vzorcev na omrežju je bilo 17 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, vendar niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V 4 primerih je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. Pri 4 neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2021 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. Skupaj je bilo analiziranih 83 vzorcev (od tega 60 na zajetjih in 23 na omrežju). Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in popolnoma varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2021 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Besedilo in foto: Javno komunalno podjetje Prodnik SKRB ZA OKOLJE april 2022 27 Zelene strehe in vertikalne površine – izboljšajmo kakovost bivalnega okolja z medovitimi rastlinami Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) se zavedamo ranljivosti in pomena čebel za naš ekosistem in našo prihodnost. V okviru projekta »Dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin«, ki je potekal v soboto, 26. marca, smo si aktivno prizadevali za zasaditev površin z medovitimi rastlinami, kar čebelam in ostalim opraševalcem omogoča dodatne pašne površine. Naš cilj je bil, da se poveča število medovitih rastlin, ki bodo v prihodnosti nudile medenje in zagotavljale preživetje opraševalcev. Eno od možnosti za povečanje števila medovitih rastlin predstavljajo tudi površine streh in vertikalne površine, ki se tudi pri nas v Sloveniji že vključujejo tako pri načrtovanju novih stavb kot tudi pri sanacijah. Zelene strehe in njihov pomen Zelena streha predstavlja zaključni sloj strešne kritine, prekrit z vegetacijo, in je v današnjem času gradnje objektov pomemben odgovor na vprašanja ekoloških, socialnih in ekonomskih izzivov. Ustrezno strokovno načrtovanje in izvedba zelene strehe izboljšujeta mikroklimatske razmere, kakovost bivalnega okolja ter nudita življenjski prostor rastlinam in živalim. Ljudje so že v preteklosti prekrivali bivališča z zemljo in rastlinjem zaradi zaščite pred zunanjimi vplivi, predvsem pred temperaturo in padavinami, velikokrat pa so nastale samorastno na zapuščenih objektih (Ozelenitev streh in vertikalnih površin, MOP priporočila, 2021). Zelena streha na Čebelarski zvezi Slovenije. Tudi na Čebelarski zvezi Slovenije se lahko pohvalimo s postavljeno zeleno streho z medovitimi rastlinami (marec 2020), saj se zavedamo številnih prednosti, ki jih nudi takšna površina, predvsem pa želimo čebelam in ostalim opraševalcem zagotoviti dodatno pašo. Opažamo, da jih čebele in ostali opraševalci v času cvetenja homulic množično obiskujejo. Pozitivni učinki: • zadrževanje meteornih padavin in zakasnitev odtekanja vode ob nalivih; • izboljšana energijska varčnost objektov, kar zmanjšuje stroške vzdrževanja; • podaljšana življenjska doba strehe, s tem pa tudi življenjska doba objekta; • ublažitev učinkov pregrevanja urbanih področij; • izboljšana zvočna izolacija objekta; • pripomore k zmanjševanju onesnaževanja zraka; • zagotavljanje dodatnega življenjskega prostora za ljudi, živali in rastline (Zelene strehe v praksi, 2016). V projekt ČZS »Dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin« so vključena že številna podjetja, organizacije, lokalne skupnosti in posamezniki, tudi iz tujine, sicer pa vabimo prav vsakogar, da se po svojih zmožnostih priključi aktivnostim za povečanje števila medovitih rastlin, ki bodo v prihodnje zagotavljale še bolj zeleno in medovito Slovenijo. Veseli bomo vaše podpore in sodelovanja ter kakršne koli povratne informacije po elektronski pošti: petra.bracko@czs.si. Naj medi – tudi na zelenih strehah in drugih površinah objektov. Več o projektu vseslovenskega sajenja medovitih rastlin najdete na spletni strani: https://www. czs.si/content/dansajenja. Besedilo: Petra Bračko, foto: Nataša Klemenčič Štrukelj in arhiv ČZS proevent_racunovodstvo_oglasi.pdf 2 12.4.2021 12:38:47 RAČUNOVODSKI SERVIS Strokovno svetovanje in posredovanje pri prodaji, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin. Perovo 26, 1241 Kamnik, info@artik.si, 040 554 000 Našemu računovodskemu servisu zaupa že več kot 450 strank. 01 300 32 16 racunovodstvo@proevent.si racunovodski-servis.si POŠLJITE POVPRAŠEVANJE! SPOT točka Vse za ustanovitev podjetja 28 SKRB ZA OKOLJE Rokovnjač Ali je vaša kurilna naprava vpisana v EviDim? Ne čakajte, da zagori v vašem dimniku in vam to vprašanje postavi kdo drug kot dimnikar. Aplikacija EviDim je evidenca, ki jo vodi in upravlja Ministrstvo za okolje in prostor in med drugimi vsebuje tudi podatke o malih kurilnih napravah in dimnikarskih storitvah ter izdanih zapisnikih. Dostop do evidenc EviDim imajo Ministrstvo, upravne enote in pristojni inšpektorati. Podatki iz evidenc se hranijo 15 let, nato se arhivirajo. Dimnikarska družba vsako malo kurilno napravo vpiše v evidenco. Vpis nove male kurilne naprave se izvede ob prvem pregledu male kurilne naprave. Dimnikar poleg računa izda tudi zapisnik o opravljenih dimnikarskih storitvah na vaši kurilni napravi. V zapisnik se vpišejo podatki o vaši mali kurilni napravi in podatki o izvedenih dimnikarskih storitvah ter morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve na mali kurilni napravi. Dimnikarska družba dimnikarske storitve najkasneje v 30 dneh od opravljene storitve vpiše v evidenco EviDim. Dimniški požari se dogajajo, so resničnost, ki se ji ne moremo izogniti. Ne smemo jih jemati kot uspešne intervencije prostovoljnih gasilcev. Pri vsaki intervenciji obstaja neposredna nevarnost za življenje ljudi in premoženja večje vrednosti tako tistih, ki se jih rešuje, kot tistih, ki rešujejo. Najpogosteje se dimniški požar zgodi, ko se visoke temperature, ki se sproščajo ob gorenju saj v jedru dimnika, prenesejo na zunanje stene dimnika. Pri klasično zidanih dimnikih se z dolgoletno uporabo pojavi iztrošenost materialov, tako malte in vezivnega elementa kot same opeke, prisotne pa so tudi razpoke na samem dimniku. Visoke temperature ob gorenju saj v dimniku povzročajo tudi raztezanje materialov, posledično se povečajo tudi razpoke na zunanjih stenah dimnikov, če pa so v neposredni bližini prisotni gorljivi materiali, je v takšnih pogojih nastanek požara neizbežen. Dimniški požari se ne dogajajo samo na starih in iztrošenih dimnikih, ampak se dogajajo tudi na novih dimnikih. Pri vsakem dimniškem požaru se lahko postavi pod vprašaj: Ali sta bila kurilna naprava in z njo povezan odvod dimnih plinov pregledana? Ali sta bila kurilna naprava in z njo povezan odvod dimnih plinov takšna: • da pri normalni uporabi ni nevarnosti za požar, • da pri normalni uporabi ni nevarnosti za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, nastalim pri zgorevanju goriv, • da pri normalni uporabi malih kurilnih naprav druge emisije snovi z dimnimi plini v zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, Zakaj tako? Neštetokrat smo v Rokovnjaču že opozarjali na naš mačehovski odnos do narave, ko imamo doma radi vse počiščeno za sosede, kam odložimo naše smeti, nas pa nič ne briga. V času, ko se v Sloveniji ubadamo s pomanjkanjem moke in drugih dobrin, najdemo v smetnjaku pri avtobusni postaji v Trnjavi še zapakirane toaste s semeni. A ne le to, vse tako kaže, da starejši prav radi preoblačijo svoje plenice – starost je problem in voda uhaja, ampak tu žal ne moremo nič – kar na avtobusni postaji, saj je večje število njih v košu za smeti pred isto postajo. Do kdaj še tako, se sprašujem. Bodo morali biti pri Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu malo bolj aktivni in komu napisati kakšno položnico, da nas bo streznilo in bomo začeli bolj skrbeti za okolje, ali se bomo prej osvestili in sami naredili korak naprej, da ne bo več smeti na mestih, kamor ne sodijo. Če imamo doma premajhen zabojnik, se lahko obrnemo na podjetje Prodnik in pripeljali nam bodo večjega. Naj nas spodbudi zadnja položnica, ki je bila zaradi sortiranja smeti nekaj evrov nižja. Besedilo in foto: Drago Juteršek • da so z vidika izpolnjevanja osnovnih zahtev in neoporečnega obratovanja naprave pravilno vgrajene ter zagotavljajo neoporečno obratovanje. Žal se veliko požarov zgodi na nepregledanih in neočiščenih kurilnih napravah in z njimi povezanimi odvodi dimnih plinov, kar pomeni, da na takšnih napravah dimnikarska družba ni opravljala dimnikarskih storitev in takšne kurilne naprave tudi niso vpisane v evidenco EviDim – lahko bi rekli, da takšne kurilne naprave niso bile registrirane, če jih primerjamo z avtomobili. Avto, ki ni registriran, se ne sme voziti po cestah. Kurilna naprava, ki ni registrirana, se ne sme uporabljati. A kaj, ko kurilna naprava ni avto. Lahko je le en kaminček, ki ga je vgradil samograditelj in po možnosti priključil na kovinski dimnik, ta pa je mimo parketa, omar in lesenega ostrešja uspešno odvajal dimne pline na prosto. Toda kaj kmalu je ta kovinski dimnik zažarel, zelo se je segrela notranja kovinska cev, segrela se je izolacija in posledično tudi zunanja kovinska cev. Verjetno ni potrebno razlagati, kaj se je zgodilo s parketom, omaro, ostrešjem in na koncu s hišo. In spet smo na začetku: Ali je vaša kurilna naprava vpisana v EviDim? Besedilo in foto: Franc Dobravec, dimnikarski mojster april 2022 ŠOLA IN VRTEC 29 Državno tekmovanje – 11. Slovenska glasbena olimpijada V četrtek, 17. marca 2022, je potekala 11. Slovenska glasbena olimpijada, ki sta se je iz OŠ Janka Kersnika Brdo pod mentorstvom učiteljice glasbene umetnosti Simone Burkeljca udeležila Miha Zavrl iz 8. d in Ema Kralj iz 9. a. Kar 109 osnovnošolcev iz 65 šol je letos napisalo avtorske skladbe, se poglabljalo v pevsko interpretacijo skladbe iz umetne ali ljudske glasbene zakladnice ter se s prebiranjem člankov v reviji Glasna in s poslušanjem predpisanih del Giuseppeja Tartinija in Marija Kogoja pripravljalo na pisni test državnega tekmovanja. Izvedbo šolskih glasbenih olimpijad so šole morale prilagajati zdravstvenim razmeram, pevski del in izvedbo avtorskih skladb so tekmovalci posneli, pisni test pa je potekal preko video povezave. Zelo smo ponosni na naša dva tekmovalca, saj sta bila zelo uspešna, in sicer je Ema Kralj dosegla srebrno priznanje, Miha Zavrl pa je z odličnim 7. mestom dosegel zlato priznanje ter nagrado za odličen ustvarjalni dosežek in izvedbo lastne skladbe za skladbo Grand jeu et duo za orgle. Emi in Mihu iskreno čestitamo za dosežke na tekmovanju. Na šolski spletni strani si lahko ogledate posnetka njunih avtorskih skladb. Besedilo in foto: Simona Burkeljca Razstava v Knjižnici Domžale Pustni torek v šoli Pust je čas, ko se oblečemo v pustno šemo ali maškaro. Datum pusta je odvisen od velike noči – pustna nedelja nastopi sedem tednov pred veliko nočjo. Najpomembnejša dneva v času pustovanja sta pustna nedelja in torek. V pustnem času se veliko mladih zamaskira in hodi od vrat do vrat. Tako odnašajo zimo, v zahvalo pa dobijo kakšen skromen dar (npr. denar, krof, sladkarije …). Čar pusta je, da z veseljem, zabavo in različnimi barvami preženemo zimo in prebudimo pomlad. Na temo pusta poznamo tudi veliko basni in pesmi. Tudi v šoli smo ta dan preživeli na zabaven način. V pustnem sprevodu smo odšli na pohod po bližnji okolici. Na poti smo peli, se zabavali in se posladkali z bonboni. Besedilo in foto: Tina Pergar V Knjižnici Domžale smo v mesecu marcu pripravili veliko razstavo pomladnih likovnih izdelkov, ki so jih izdelali učenci 2. d iz PŠ Blagovica in 3. b iz matične šole. Pri pouku likovne umetnosti smo z učenci ustvarjali z različnimi likovnimi tehnikami na temo »vesela pomlad«. Pri delu so se potrudili po svojih najboljših močeh in tudi uživali. Učenci so z veseljem pripovedovali o obisku razstave skupaj z družino. Hvala vsem, ki ste si razstavo ogledali, nas pohvalili in s tem našim učencem in svojim otrokom izkazali veliko priznanje. Besedilo in foto: Tina Pergar in Nina Gale Ko sva obiskali Knjižnico Domžale, sva si ogledali razstavo likovnih izdelkov. Najbolj so nama bila všeč gnezda s ptički. Razstava se nama je zdela krasna. Ema Cerar in Zala Oprešnik, 3. b 30 VRTEC, VABILO Rokovnjač Pletenje kit v Vrtcu Medo Konec marca smo se v Vrtcu Medo razveselili obiska članic skupine Preužitkarice iz KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. V sklopu projekta LAS Srce Slovenije Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turističnih produktov, ki je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za ra- zvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru programa razvoja podeželja RS 2014–2020, so izpeljale delavnico pletenja kit in ostalih slamnatih izdelkov. Otroci so z navdušenjem sledili in sodelovali pri ogledu izdelovanja, obenem pa so se tudi sami lotili pletenja ter si ogledali tudi ostale izdelke. Delavnico smo izvedli za vse otroke v vrtcu v enoti Prevoje, in sicer v dveh delih. Ob tej priložnosti se želimo iskreno zahvaliti vsem članicam skupine Preužitkarice, saj smo z veseljem spoznavali njihovo delo in pletenje s slamo. Besedilo in foto: Ksenija Capuder VABILO ob mednarodnem dnevu muzejev V občini Lukovica sta v zadnjem obdobju nastala dva manjša muzeja: sadjarski muzej Tepka v Gradišču pri Lukovici ter mizarski muzej Kvedrova tišlerija v Rafolčah. V sredo, 18. maja, med 11. in 15. uro, ste vabljeni, da si ju brezplačno ogledate. Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 kot Mednarodni dan muzejev razglasil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Jesenska razstava sadja pred muzejem Tepka. Muzej Kvedrova tišlerija. VABILA april 2022 šola s posluhom Glasbena šola Domžale vabi k vpisu nove učence! SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS NOVIH UČENCEV za šolsko leto 2022/2023 bodo predvidoma potekali • v petek, 20. maja 2022, od 16. ure naprej (v prostorih Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš in oddelka Moravče) • v soboto, 21. maja 2022, od 9. ure naprej (v prostorih Glasbene šole Domžale). Prijava na sprejemne preizkuse bo mogoča od 3. do 15. maja 2022. Na sprejemni preizkus se bo možno prijaviti na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Po opravljeni prijavi na spletni strani boste na email dobili potrditev prijave, med 16. in 19. majem pa še navodila s točno uro in lokacijo sprejemnega izpita. * * * Sprejemni preizkus ni potreben za vpis v Glasbeno pripravnico in Predšolsko glasbeno vzgojo: GLP – glasbena pripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2016) PGV – predšolska glasbena vzgoja (vpisujemo otroke, rojene v letu 2017) Vpis za PGV in GLP bo potekal med 1. in 10. junijem 2022 na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP, ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpisujemo jih do zapolnitve mest, velja vrstni red prijav. * * * Dodatne informacije o instrumentih in programih, ki jih poučujemo, najdete na www.gs-domzale.si. Veselimo se novih mladih glasbenikov! TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO – LUKOVICA vabi v sredo, 27. aprila 2022 od 8. do 15. ure v Lukovico na tradicionalni PEREGRINOV SEJEM Gostja sejma Miša Pušenjak, s predavanjem o zelenjadarstvu, ob 11. uri v dvorani. Vabimo proizvajalce in pridelovalce, da svoje izdelke in pridelke ponudijo na sejmu v Lukovici. Vljudno vabljeni! 31 32 VABILA Rokovnjač GASILSKI DAN PGD PREVOJE v soboto, 23. aprila, od 11. ure pri Gasilskem domu PROGRAM: • Prikaz reševanja ukleščene osebe v prometni nesreči • Ogled in vožnja z gasilskimi avtomobili • Animacija otrok * • Lov za izgubljenim zakladom • Vodne igre (v primeru lepega vremena) • Slastni burgerji s krompirčkom (tudi z dostavo na dom) ** Na gasilskem dnevu se bo našlo nekaj za vsakogar. Prav tako bo možen vpis novih članov. Vabljeni, da nas podprete s svojo udeležbo. * ANIMACIJA OTROK Prijava otrok vključno do četrtka, 21. 4. Tadej, 030 925 588 ** NAROČILO BURGERJEV Gašper, 031 805 077 Klemen, 040 378 814 Vabljeni na prvomajske nastope Godbe Lukovica, ki bodo po tradiciji 30. aprila, na predvečer praznika, po naslednjem razporedu: 14.00 Lukovica 15.00 Trojane 16.00 Javorje pri Blagovici 17.00 Krašnja 18.00 Zlato Polje (igrišče) 19.00 Vrhovlje 20.00 Prevoje Vljudno vabljeni! VABILA april 2022 1 2 3 8 vztan Društvo uštanj krajanov naselij Oblikovanje mag. Blaž Slapar Spodnjega inZgornjega Tuštanja Tuštanj 2022 27. tradicionalno prvomajsko srečanje v Tuštanju (Cegunca) pri Moravčah 10.30 Pihalna godba Moravče in Moravške Lilije 11.00 ŽIV-ŽAV z Alenko Kolman plesno glasbena zabava z maskoto Super Krila z Janom in Alenko, sledila bo celodnevna animacija za otroke s popoldanskim obiskom maskote Dinozavrom Dinom 13.00 Start povorke oldtimerjev (gostišče Soklič – Zalog pod Sv. Trojico), prijavite se lahko od 11. ure dalje 13.00 Ansambel Petra Finka 21.00 Mambo kings Pridite v objem prijaznih ljudi! 33 34 OBVESTILA Rokovnjač Na podlagi 58. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni predstavitvi in javni obravnavi osnutka Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne. I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno predstavitev in javno obravnavo: Kužkom prijazna poslovalnica Pošte Slovenije Z mesecem marcem je tudi naša pošta 1225 v Lukovici postala kužkom prijazna poslovalnica. Z zaznavanjem sprememb in potreb v družbi smo se kot kužkom prijazno podjetje približali sodobnemu uporabniku naših storitev. Živali morajo biti ob obisku pošte na povodcu oz. v ustreznem transporterju. Pri tem lastnik živali odgovarja za ustrezno varnost ljudi in okolice ter zagotavlja ustrezen nivo čistoče. Torej, če imate ob obisku pošte s seboj kužka, vam ga ni treba pustiti zunaj. Besedilo in foto: Pošta 1225 Lukovica • besedilnega dela osnutka Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne; • kartografskega dela osnutka Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, ki obsega prikaz meje krajinskega parka na kartah v merilu 1:15.000. II. Gradivo iz prejšnje točke je od 28. marca 2022 do 28. maja 2022 v času uradnih ur javno predstavljeno v prostorih: • Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 47, 10. nadstropje, soba 13, Ljubljana, • Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69 (v prostorih Oddelka za urejanje prostora), • Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica (Društvena soba, pritličje). V teh prostorih bo gradivo na vpogled v poslovnem času, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8:00 do 12:00, ob sredah od 8:00 do 12.00 in od 13.00 do 17:00. III. V okviru javne predstavitve ima javnost pravico dajati pisne pripombe in mnenja na osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne. Pripombe in predlogi se lahko do 28. maja 2022 dajo pisno na mestih javne predstavitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si (v rubriko „zadeva“ se navede ključne besede „Pripomba na osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne“. V času javne predstavitve bo gradivo na vpogled tudi na spletni strani E-demokracija in na spletnih straneh občin. Elektronska predstavitev bo omogočala tudi vpogled kartografskega dela gradiva na povezavi https://narcis.si/kp-cp-gmajne in podajo pripomb. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in po končani predstavitvi do njih zavzelo stališče. IV. Na Ministrstvu za okolje in prostor je v času javne predstavitve možno dobiti informacije ter odgovore na morebitna vprašanja v zvezi s postopkom javne predstavitve oziroma v primeru tehničnih težav na telefonski številki: 01 478 74 81 med 9. in 15. uro. Št.: 007-589/2021 mag. Andrej Vizjak MINISTER Prvi simpatični obiskovalec pošte. Uredniški odbor glasila Rokovnjač ne odgovarja za vsebino volilnih oglasov ali napake v teh oglasih. POLITIKA april 2022 Kar se je leta govorilo, smo brez velikih besed naredili. 125 investicij v institucionalno varstvo Janez Cigler Kralj Rekordna zaposlenost Pravičnejši in preglednejši sistem socialnih transferjev Tina Heferle Volilni okraj Domžale 1 Krepitev družinske politike Programi za hiter prehod mladih na trg dela ZA DRUGAČNO DRUŽBO. ZA DRUŽBO, ZA JUTRI. Spoštovane občanke in občani Lukovice, Za aktivni vstop v politiko sem se odločil, ker želim prispevati k spremembi razmer v naši državi. Slovenija potrebuje korenite spremembe. Zato je moja želja, delati za ljudi iskrena. Moja in naša prva prioriteta je zdravje za vse, zato se bom zavzemal: »Nisem dvolična. Sem iskrena. Na glas povem, kar je prav. Zagovarjam vrednote, zaradi katerih lahko vsakomur pogledam v oči. Tudi to je lahko politika. To je moja politika.« Normalizacija. Rešitve. Razvoj. ■ Vsi moramo imeti svojega osebnega zdravnika; ■ Dostopnost do prvega specialističnega pregleda v 30 dneh; ■ Ukinitev dodatnega zavarovanja; ■ Prepoved dela zdravnikov istočasno v javnih zavodih in privatnih ordinacijah; ■ Ustrezno plačilo medicinskega osebja ob polni obremenjenosti. To je moj cilj. Lukovica si zasluži poslanca, ki mu je mar za soljudi. Marko Skušek, vaš kandidat za poslanca na volitvah v Državni zbor Naročnik: SD, Levstikova ul. 15, 1000 Ljubljana 35 36 POLITIKA Rokovnjač GRADIMO SLOVENIJO @RaGlaSi Ne prepuščajte odločitve drugim, pojdite na volitve! Zaupajte nam! Zavzemal se bom za pošteno, svobodno, napredno in razvito Slovenijo ter za ustvarjanje okolja, kjer bomo vsi z veseljem živeli! RADO GLADEK kandidat za poslanca enote Domžale, Moravče in Lukovica 12 JURE SEŠEK, radijski voditelj OGLASNO SPOROČILO Vinko Letnar Kandidat za poslanca Naše dežele v VO Domžale I, ki vključuje tudi občino Lukovica, je Vinko Letnar, doma iz Vira pri Domžalah. Po poklicu je magister poslovnih ved z več mednarodnimi licencami s področja ustreznega upravljanja digitalne preobrazbe. Ima več kot 30 let delovnih izkušenj na različnih strokovnih področij v gospodarstvu, finančnih institucijah, pa tudi v zdravstvu. Vrednote, ki temeljijo na strokovnosti, dialogu (povezovanju) in zavračanju ekstremizma ter program stranke Naše dežele, so tiste, ki so ga prepričale, da se je prvič aktivno pridruži določeni politični opciji. Zavzema se predvsem zato, da bo uvajanje digitalne preobrazbe potekalo na transparenten način ter da bo le ta zaupanja vredna in kibernetsko varna. Naročnik oglasa je stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec. #Zaljudi nasadezela.si Trideset let sva že prijatelja, v dobrem in slabem, pa me Rado ni nikoli razočaral. Mož beseda je, preudaren, pošten in iskren! Pa še nekaj: Gladek je popolnoma »gladek« . april 2022 KRIŽANKA 37 ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjač Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje Akron d.o.o. iz Medvod Družba Akron d.o.o. iz Medvod bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjačeve križanke podarila štiri pare sobnih copat. Prevzem nagrade na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagrado bo prejel en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do torka, 26. aprila 2022, na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek). Nagradna križanka številke 2/2022 Geslo nagradne križanke: KOZMETIKA NANU. Nagrado prejme: Vesna Šorn. Za prevzem nagrade se prejemnica obrne neposredno na Nušo Marinc (041 606 570). 38 ZAHVALE Rokovnjač Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. V srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu. In s teboj bomo zopet družina, ko bomo sklenili ta krog ljubezni in se skozi kroge krogov vrnili k tebi – počasi in tiho in zagotovo – eden za drugim. (Tone Kuntner) Ob boleči izgubi naše drage mame VERE BEGUŠ ZAHVALA V 99. letu je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta, GRADIŠAR FRANČIŠKA (rojena Markič), iz Lukovice. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh slovesa namenili besede tolažbe, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dar za sv. maše. Z njenim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za vse dni, ki smo jih preživeli v njeni bližini. Hvala KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja in Občini Lukovica za pripravo žalne seje. Hvala gospe županji Olgi Vrankar, ge. Heleni Urbanija, g. Mateju Primožiču, Brigiti Rožič in Romani Močnik Žavbi, ki ste s svojimi mislimi počastili spomin na mamo in njeno delo. Hvala Anji in Mihi Kralj za lepo odigrane melodije. Hvala Dragici Umek za prebrano besedilo, ki ga je mami velikokrat umestila v svoje prireditve in lepo opiše mamino poslanstvo učiteljskega poklica, kateremu je bila vsa leta do upokojitve predana z vsem srcem. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter ostalo nesebično pomoč. Hvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za čutno odpete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranjali v lepem spominu. Hvala ljudskim pevcem KUD Fran Maselj Podlimbarski, da ste ji še zadnjič zapeli. Vsi njeni Hvala Krajevni skupnosti Krašnja in Robiju Pervinšku za pomoč in izkazano pozornost. Hvala g. Dominiku Krtu ter pevcem za ganljivo petje njej ljubih napevov, gospodu župniku Bernardu Rožmanu za lepo bogoslužje, ter pogrebni službi Vrbančič za opravljeno pogrebno slovesnost. 9. SEZONA MODRE ŠOLE TEKA! Iskrena hvala gospe Stani Stopar in gospodu Mateju Kotniku za poslovilne besede, ob katerih so oživeli spomini na vse tisto, kar je naša mami predano delala in čemur je posvetila življenje. Neizmerno smo hvaležni Irmi Markovšek in teti Bori za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih žalosti in bolečine. Bolečino lažje prenesemo, če lahko o njej govorimo, zato hvala vsem, ki ste si vzeli čas in nam prisluhnili. In hvala vsem, ki ste v teh žalostnih dneh namesto nas opravili marsikatero delo, nam pomagali pri pripravah na pogreb, postrežbi na dan slovesa in pospravljanju poslovilne vežice. Mami je svoj smisel na tem svetu našla v poučevanju generacij krašenjskih otrok, raziskovanju preteklosti njene ljube Krašnje, ter ustvarjanju in oblikovanju kulturnega utripa vasi. To je počela z vso ljubeznijo in predanostjo, skupaj z vsemi, ki ste ji znali prisluhniti, ji pomagali in sledili njenim ustvarjalnim načrtom. Hvala vam, da ste del njene življenjske poti prehodili z njo. Ustvarjala je skoraj do konca. Nedokončana je ostala knjižica o Petru Levcu. Nedokončana je ostala predstava Čaj za dve. Ko je verjetno že slutila, da ji zdravje peša, je z gledališko skupino ustvarila eno zadnjih predstav, Nasvidenje nad zvezdami. In tam, nad zvezdami, se nekoč spet objamemo. Hvaležni, da smo te imeli. Hvala, mami. Mojca z družino in Uroš POSTANI DEL TEKAŠKE SKUPNOSTI. PRIJAVI SE! www.modre-novice.si/modra-sola-teka-prijava/ Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2022 pokrovitelj športna oprema strokovni partner ZAHVALE april 2022 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenil naš dragi brat, stric in svak V SPOMIN 28. marca je minilo 5 let, odkar je od nas nepričakovano odšla naša ljuba mami in žena ANTON ZORE, po domače Pozničev Tone iz Spodnjih Prapreč. TILKA SEVER. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Iskrena hvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lepo bogoslužje in pogrebni obred. Nina, Blaž in Feri Vsi njegovi Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. DOMŽALE Park Martina Krpana 6 sobota 11. JUNIJ www.pohodobreki.si Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2022 KAMNIK Glavni trg 39 PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija Mercedes-Benz CLS Shooting Brake CLS 350 4MATIC Avt. , AMG oprema, NAVI, PDC, F1 – 2.987 ccm, 190 kW (258 KM) – samo 133.515 km - Vozilo je odlično ohranjeno z bogato opremo: zračno podvozje, full led žarometi, parkirni senzorji spredaj in zadaj, navigacija, električno odpiranje prtljažnih vrat, f1 prestavljanje ob volanu, tempomat, omejevalnik hitrosti, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. BMW serija 4 Gran Coupe: 430d xDrive, M PAKET, Luxury Line, Avt., XENON, MEMORY – 2993 ccm, 190 kW (258 KM), L.2016/2 – 96.140 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino, od prvega lastnika. Športno podvozje, športni volan, avtomatski menjalnik, xenon žarometi, usnjeni sedeži, memory sedeži, parkirni senzorji spredaj in zadaj, navigacija, električno zložljiva ogledala, brezstični ključ, sistem za samodejno zaviranje v sili, opozorilnik spremembe voznega pasu, električno odpiranje prtljažnega prostora, ... Financiranje preko banke RCI – KREDIT od 2 - 7 let. Možno tudi brez pologa. Akcijska cena: 26.800,00 € Akcijska cena: 25.880,00 € Akcija Renault Scenic dCi 110 Energy Limited Edition navi pdc gr. sedežev – 1598 ccm, 85 kw (116 km), 5 / 2017 – 153.934 km, 2. lastnik. Ohranjeno in redno servisirano vozilo. Navigacija, bluetooth, tempomat, parkirni senzorji, 16 col lita platišča, gretje sedežev, esp, … financiranje preko banke rci – kredit/leasing od 2 - 7 let. Akcijska cena: 8.300,00 € Akcija Akcija Hyundai Ioniq 1.6 GDi Hybrid Bussines DCT AKTIVNI TEMP. KAMERA – 1580 ccm, 103 kW (140 KM), (automatik) . L. 2018/08 108.372km. Vozilo je odlično ohranjeno. 1. lastnik, bluetooth , navigacija, aktivni tempomat, start/stop, led dnevne luči, vzvratna kamera, line assist, esp, 16 col lita platišča, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Akcijska cena: 15.490,00 € Akcija Volvo XC90 T8 Twin Engine, INSCRIPTION – 7 SEDEŽEV – 1.969 ccm, 300 kW (408 KM) Renault Espace ICONIC TCE 225 EDC - radar, kamera, samo 3.726 km, 1798 ccm, 165 kw (224 km) - l. 2020/5. ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, 1.lastnik, bluetooth, navigacija, aktivni tempomat, usnjeni sedeži, gretje sedežev, start/stop, full led luči, headup display, esp, 17 col lita platišča, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. L. 2016/06 – 144.419 km . Odlično vozilo – 1. lastnik. plug-in hybrid, 7 sedežev, 4 področna avtomatska klima, aktivni tempomat, pomična panorama, navigacija, keyless go, original 20-palčna platišča, memory sedeži, sistem mrtvih kotov, line assist sistem za samodejno zaviranje v sili, el. pomik prtljažnika, prepoznavanje prometnih znakov, samodejno upravljanje dolgih luči, andorid auto/apple carplay, park assist, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzvratna kamera, full led (led žarometi, prednje dnevne led luči, zadnje led luči) … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 - 7 let. Akcijska cena: 33.888,00 € Akcijska cena: 39.990,00€