Posamezna številka velja 6 v. Posamezna številka velja 6 v. DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik, dan poprej ob istem času. — Naročnina za L^ibljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K -60 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit vrsta 24 v, cela stran 60 K. - Pri večkratnem oglašanju znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v pritličja. Štev. 12. V Ljubljani, dne 31. maja 1913. Leto I. Svoje cenjene naročnike, ki naročnino za list „Doinačin“ še niso vposlali, prosimo, ila to store, ker naročnina se mora pri časopisih vedno v naprej plačevati. Nadalje prosimo cenjene čitatelje, ki se nameravajo na list naročiti, da to brž ko mogoče naznanijo uprav-ništvu, da more njihovi želji točno ustreči in se jim na zahtevo tudi vse številke od začetka lahko vpošljejo; one pa, ki se jim list pošilja in ga ne vrnejo, smatramo za naročnike! Priporočajte in razširjajte „Doma-čina“, ki se ne briga za Slovenstvu toli poguhonosno obrekovanje in medsebojno Podlistek. Milka. V zadnjem solncu se je zalesketal zvonik trga, težko zaželjenega cilja bataljonske kolone, ki se je trudno pomikala po pustem kraškem kolovozu. Nikdo se ni zanimal več za lepoto zlatoobrobljene Hrušice z Nanosom na jugu. Pogled na konec trudapolnega marša pa je zopet spravil novo življenje v kolono. Petje, ki je že popolnoma potihnilo, je zopet zbudilo otopele stotnije. Še pol ure in stotnije so vkorakale v trg, se vstavile v svojih rajonih, vojaki so sestavili puškine piramide, odložili tornistre in polegli do večerje po pripravljenih ležiščih. Prostovoljci so se seveda takoj sešli v gostilni, da se informujejo glede stanovanj. Kmalu jih je bila polna posebna soba. Bili so najboljše volje, pozabljen je bil utrudljiv marš in vsem so zažarele oči, ko je hitela preko sobe gostilničarjeva hčerka, lepa Milka. „Moj bog“, se je zavzel prostovoljec Ploševski, ki je ravnokar vstopil, „tako eksaktnega ,Kopfwenden‘ pa še nisem videl pri nobenih jutranjih prostih vajah. Kaj pa imate ?“ uničevanje, temveč skrbi le za pouk in izobrazbo ter zabavo slovenskega kmeta in malega obrtnika! Zatorej naj se vsakdo takoj naroči na naš list. Upravništvo „Domačina“. Neminljiva junaštva črnogorskega kraljeviča Mirka. Neki časnikar, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Črne gore, je v nekem budimpeštanskem listu opisal vtise, ki jih je doživel za časa svojega bivanja v Črni gori. Časnikar poroča med drugim o ostudnem dogodku, ki se je že pred nekaj tedni doigral na črnogorskem dvoru, ki so ga pa vsled najnovejših resnih političnih dogodljajev doslej lahko prikrivali. V osredju tega pikantnega junaštva stoji črnogorski kraljevič Mirko, drugi sin kralja Nikole, mož ruske velike kneginje Natalije Konstantinovič. Princa, ki je 33 let star, ne zanima nič drugega kakor ženske. Pri tem Prisedel je slavnemu omizju Fedorja Naglasa, lv. Šusterja, Hrovata, Tomička in še celi vrsti drugih. Ti so ga komaj opazili. „Ja, kaj pa je vendar?“ Mesto odgovora je priletela Milka, zasopla od dela, s tisto lahno rdečico, ki je tako lepo pristojala njenim svetloblondnim laskom. Prijazen nasmeh, ki ji je igral okrog ustnic, je marsikaterega navdušil v prvem hipu. Ploševskemu je bilo vse jasno. Gospodična Milka, ki je bila že v garnizijskem mestu ne malo opažena, je tu v trgu razumljivo provzročala zanimanje in atrakcijo za mlade uniformirane kavalirje. „Ni napačna", je menil Ploševski. „Skoro“, so se odzvali po redu in Fedor Naglas je zopet pričel: „Ali nadnebeške sreče, jaz sem si že pred tednom tu preskrbel prenpčišče. To je bila ideja!“ Po prvem oddihu in okrepčanju se je družba spomnila, da si mora poiskati sobe za prenočevanje. Razšli so se tedaj po trgu, dogovorivši se, da se k večerji vsi zbero ,,pri Milki11, kakor so nazivali gostilno. Šuster je na tihem zavidal Fedorja za njegovo srečo, šel je tedaj v kuhinjo povprašat, če bi ne bila še kaka soba na razpolago. „Da, ena bi bila“, je uslužno odgovorila precej okrogla, dobrodušna gospodinja, brisaje si roki ob svojem navadnem poslu pa zanemarja popolnoma svoje vojaške dolžnosti. Po izbruhu vojne na Balkanu ga je njegov oče pridelil tistemu vojnemu krilu, ki se je udeležil obleganja Skadra. Tam se je junaški črnogorski kraljevič Mirko seznanil z mlado lepotico, francosko bolniško strežnico Amalijo Frisse in konec tega znanja je bil, da sta hrabri kraljevič in strežnica na mah zapustila krvavo bojišče in se preselila v Bar, kjer sta, oddaljena od gromenja topov in v varnem zavetišču, več tednov zabavno in brezskrbno preživela. O stvari pa je čez nekaj časa zvedel kralj, ki je svojemu izprijenemu sinu zaukazal, da se mora nemudoma v čast svoje domovine vrniti na bojišče. Gospodična Frisse pa jo je lahkih nog odkurila iz Črne gore, kar je v danem, zase zelo neprijetnem slučaju smatrala za najboljše. A kraljevič Mirko, ki se je moral pokoriti ukazu svojega očeta, se ni mogel privaditi novemu položaju, kajti ženske so ga bolj mikale nego bojno polje. Po nekaj tednih jo je zopet pobrisal z bojišča, se peljal v Bar in se nastanil v hotelu „Marina“, ki ga je imela neka zakonska dvojica iz Švice v zakupu. Zakupnikova žena, mlada in lepa gospa, je očarala — seveda brez lastnega prizadevanja — črnogorskega princa, ki je komaj nekaj dni po svojem prihodu jel gospo nadlegovati. Gospa pa ni hotela nič vedeti o kraljeviču in si je enkrat za vselej prepovedala njegove ljubavne navale. V zadnjih dneh meseca marca je šel junaški kraljevič Mirko v svoje sobe, pozvonil sobarici in ji zaukazal, da naj pokliče gospodinjo, ker se hoče radi nečesa pritožiti. Nekaj minut pozneje je stopila mlada hotelirjeva žena v sobo; prej pa je obvestila svojega moža, da jo je kraljevič pustil k sebi poklicati, in mu obenem tudi povedala, da se princ proti njej nespodobno obnaša. Hotelir se je, kar je splošno umevno, hudo razburil, vzel nabasan samokres in se skril v neposredni bližini sob, v katerih je stanoval pohlepni kraljevič Mirko, tako da je lahko vsako besedico sli - predpasnik; „neki poročnik se je priznanil, pa ga še vedno ni. Pa pridete Vi tja“. Vse to je slišal Hrovat, ki je z enakim namenom prišel v kuhinjo in sedaj videl, da je prepozen. Zaklel je v duhu in jecljaje povprašal glede večerje. V pomirjenje svoje jeze pa je še vščipnil Šusterja, ki je uganil Hrovatovo navidezno raztresenost. Pa je bila res usodna ta sekunda zamude. Vendar Hrovat ni odnehal od sklepa, potezati se, čeprav proti vsem, za naklonjenost Milke. Strašno pa ga je jezilo, da imata Naglas in Šuster, ki sta prenočevala v hiši, toliko več dragocenih prilik. Premi-šljevaje svoj načrt, je odšel v trg. Okrog osmih zvečer so se zopet pričeli shajati prostovoljci v gostilni. Naglas in Šuster sta ostala v go stilni in menda ta čas primerno izrabila za pogloblje-njg znanja z Milko. Vtis pa je bil pri ojjeh različen. Z Naglasom je Milka celo prišla do sklepa, da sta si sorodnika v dalnjem kolenu in kot bratranec ji je ta takoj ponudil bratovščino, katera se je na jezo Šusterja končala z imenitnim poljubom, ki je bil po zatrdilu očividcev klub protestom Šusterja pol minute dolg. Šuster seveda ni zamudil napraviti več elegantnih poklonov; ali naprej pa ni šlo in ni šlo. V upu na boljše prilike je prisedel k drugi mizi, da pozneje šal. Ko je stopila mlada gospa v sobo, je našla tam princa in njegovega slugo. Princ se je dvignil z divana in pozdravil gospo. Nato jo zaprosi, da naj preišče peč, češ da se kadi in ne kuri dobro. Gospa je hotela želji ustreči in je šla k peči. . • V tem trenutku pa je sluga (seveda na migljaj kraljeviča) zapustil sobo; princ Mirko se je nato približal pohlepno gospej, joobjelinjopohlevno prosil, da ga usliši. A krepkobna hotelirjeva žena ni bila v zadregi; hitro se je oprostila kraljevičevega objema, ga udarila z robcem po o b -razuinmunatošeprisoliiakrepkoza-u š n i c o. Gospej se je posrečilo, da je prišla do vrat in pritisnila na kljuko. Prinčev sluga, ki je stal zunaj, je odprl vrata, hotelir je prihitel v sobo in spremil svojo ženo, ki je vsled velike razburjenosti jokala, na prosto. Nato se je hotelir vrnil in pozval pohotneža, da zapusti hotel še tisti dan, kar je seveda tudi storil. O tem dogodku je zvedelo črnogorsko častništvo, ki je zahtevalo, da se princ Mirko strogo kaznuje; prestolonasledniku Danilu pa se je baje posrečilo hipno razburjenje častnikov pomiriti. Zabeležili smo to dejstvo, ker je vse drugo slovensko časopisje o teh ostudnih dogodljajih dosedaj molčalo kakor tihi grob, seveda iz lahko umljivih razlogov, ker po njihovem mnenju ljudstvo tega ne sme izvedeti, in ker se mora črnogorski in srbski narod svitati v najlepši luči junaštva. Tem bolj pa nam je neumevno, da slovensko časopisje, ki baje zastopa katoliško misel na Kranjskem, ni zinilo niti besedice ogorčenja nad tem pohlepnim postopanjem kraljeviča Mirka in da ni zaklicalo, kakor svoj čas v zadevi Paliča, svoj svarilni „Stoj!“ Tu bi bilo umestno, da bi se zabrusila črnogorskemu kraljeviču v obraz božja zapoved, ki se glasi: vNe poželi žene svojega bližnjega!“ Božje zapovedi so veljavne prav tako za kralje in kraljeviče kakor za reveže; jih brezobzirno braniti proti vsakomur, je dolžnost vsakega kristjana. _______ prične z glavnim naskokom. Po kratkem pogovoru z novo družbo pa se je nehote — morda vsled nezavestne ljubosumne nevoščljivosti — ozrl k Fedorju' Ta je še sedel tam, poleg njega pa Hrovat, ki je bil videti že precej dobre volje, kajti v naslednjem trenutku je dvignil čašo in pričel peti: „Ti si moja, moja, Milka, moja, moja . ..“ Šuster se je nejevoljno obrnil. „Tak, bodi no . . . Mene dela tak hrup nervoznega . . Naročil si je sifon in čašo mleka ter odšel ven, da si ohladi glavo, v kateri je začutil pekočo bol. Hrovat se za vse to ni zmenil in je pel, spremljan od vedno številnejšega zbora, dalje. Nejevoljen je Šuster odšel na vrt. Zmračilo se je popolnoma in na okolici je ležal mrzel svit vzhajajoče lune. Bil je res neverjetno lep pogled na bližnje gričke, ki so kot črne silhuete obrobljali jasni nebesni svod. Prijetni hlad je z opojnim duhom še od solnca zgretih rož čaral tako slastno razpoloženje, da je celo Šuster pozabil na svojo nejevoljo in se zamislil v svojo okolico. Poleg vrta je žarel kup oglja pod kotlom, kjer so kuhali vojakom kavo, in se včasih zasvetil v takem siju, da se je ves vrt zalesketal v rdeči barvi. V to tihoto je zadonel signal „Retraite“. Počasi, skoro majestetično so doneli zvoki povratka, molitve, od- Iz seje deželnega odbora kranjskega. Deželnim računskim oficialom se imenuje Franc Gabrovšek. Zastopnikom deželnega odbora v c. kr. deželnem zdravstvenem svetu se imenujeta deželni odbornik dr. Ivan Z a j e c in prosektor dr. Ivan Plečnik. Pri deželni elektrarni se nastavi kot pomožni uradnik Avgust H o h n j e c. C. kr. deželnemu šolskemu svetu se sporoči, naj se mesto stalnega suplenta na ljubljanskih ljudskih šolah opusti. Kranjska hranilnica je odpovedala c. kr. državni realki svoje poslopje in zahteva, da izprazni poslopje do 1. avgusta 1.1. Za nadaljno nastanitev realčne šole v sedanjem poslopju zahteva Kranjska hranilnica letnih čistih 14.000 K, katere naj bi plačala dežela in ljubljansko mesto. Deželni odbor sklene, da se na tozadevno vlogo c. kr. deželnega šolskega sveta odgovori, da deželni odbor ni v položaju prevzeti za c. kr. državno realko v Ljubljani bremena, ki bi presegala dosedanje dajatve dežele. Naučni minister bo sklical za razrešitev realčnega vprašanja posvet v Ljubljani. Odobri se izjava deželnega odbornika dr. Pegana, ki jo je podal pri razpravi o meščanski korporaciji v Kamniku. Izdela se poročilo na deželni zbor o načinu zaračunavanja stroškov pri agrarskih operacijah. V Solnogradu se je osnoval pripravljalni odbor za sistematično izkoriščanje vodnih sil v alpskih deželah. (Državni poslanec dr. Stolzl, predsednik državne zbornice dr. Sylvester, deželni glavar Winkler itd.) Ta odbor namerava združiti zastopstva vseh alpskih dežel k skupni izrabi alpskih vodnih sil, po kateri naj bi se alpske dežele industrializirale. Na povabilo tega pripravljalnega odbora sklene deželni odbor pristopiti k tej skupni vodni akciji in bo poslal k ustanovnemu zborovanju svoje zastopnike. Prošnji meščanske zveze v Kranju, da se deželni električni daljnovod podaljša v Kranj, se ugodi. stopa in vseh signalov, ki so tako harmonično lepo združeni v tem večernem pozivu vojakom k počitku. V tem se je v prvem nadstropju odprlo okno. Šuster se je nehote ozrl proti hiši, po kateri se je spenjala vrtnica s tisoči cvetov. V luninem svitu je takoj spoznal blondno glavico Milke. „Milka“, se je vzveselil Šuster. V tem pa je že ona zaklicala: ,,Ali, kaj naj to pomeni, gospod Šuster? Zakaj pa tako sam?“ „To mi je všeč, gospodična, in veseli me, da sem imel to srečno idejo, ki mi je dovolila, videti Vas.“ „Ah, pojdite, kdo pa naj to verjame. 'Sicer me pa ni pretežko videti, vsaj sem vedno v gostilni.** „No, da . .Šuster je hotel govoriti naprej, pa ni našel pravega izraza svoji želji. „Le lepo posanjačite, vsaj noč je prelepa,“ je nadaljevala Milka, „jaz moram zopet doli.“ „Pa nikar takoj ne odhitite od naše mize,“ se je ojunačil Šuster, „vsaj četrt ure mi dovolite srečo, govoriti z Vami.“ „Na vsak način, samo pozneje, sedaj imamo preveč dela.“ Milka je smeje izginila od okna. Šuster se je veselo ozrl okoli. „Tako, kolega Naglas, Hrovat et consortes. Sedaj bomo videli, kdo se bo Pritrdi se nasvetu c. kr. deželne vlade, da se uravnava Kamniške Bistrice izvrši v režiji. Ker se je radi vpeljave brzovlaka na Gorenjskem opustil osebni vlak in so s tem prebivalci nekaterih krajev občutno zadeti, se deželni odbor obrne do železniške uprave, da vpelje še en osebni vlak. Balkanski zapletljaji. Pred drugo balkansko vojno. Poročila o trenotnem stanju srbsko - bolgarskega spora jasno kažejo, da je položaj med Srbijo in Bolgarijo na eni in med Bolgarijo in Grško na drugi strani skrajno resen. Z nedoumno napetostjo pričakujejo izjav, ki jih bo podal srbski ministrski predsednik Pasič. Kolikor je trenotno znano, bo Pasič odkrito izjavil, da se je pred vojno sklenjena pogodba v več točkah kršila in da se mora osvojeno ozemlje razdeliti po uspehih zaveznikov med vojno, ne pa po pogodbah pred vojsko. To stališče nasprotuje seveda dosedanjim izjavam, ki jih je podala Bolgarska. Pozornost vzbuja tudi, da je pri konferenci sir Grey izjavil delegatom, da velesile vztrajajo na svojem stališču, da se mora mir takoj podpisati in da sta bila bolgarski in turški delegat takoj pripravljena, podpisati mirovne preliminarije, dočim hočeta srbski in grški delegat iznova dobiti od svojih vlad navodila in tako sklepanje miru zopet odlagati. V merodajnih diplomatičnih krogih prevladuje torej z ozirom na vse te dogodke mnenje, da stojimo pred izbruhom druge balkanske vojne, katere posledice pa se sedaj ne dado določiti. Med tem pa neprenehoma oborožujeta Srbija in Bolgarija. Najmlajši letniki, ki še niso bili vpoklicani, in vojaki, ki so že bili deloma ali popolnoma odpuščeni, se zopet kličejo pod orožje. Te pridno formirajo v polke fn jih odpošiljajo na piejo, kjer so pridno na delu, da napravijo potrebne utrdbe. smejal zadnji.“ In odšel je v posebno sobo k prostovoljcem. V sobi je vladalo živahno veselje. Zbrana družba je pomaknila vse mize skupaj in v imponujočem redu so stali litri v ravni vrsti. „Hola“, je zaklical Tomiček Šusterju, „kaj pa gledaš kakor sveti Boštijan. Kozarec v roko, pa pij. Poglej, še jaz, ki imam službo, pozabim na vse, pa pijem na Milkino zdravje}.1* , Tomiček se je s sumljivo nesigurnostjo zopet use del. Na zgornjem koncu mize sta se Hrovat in Kranjec opirala eden ob drugega, drugi z Naglasom pa so bili v živahnem pogovoru, ki ga je prekinjeval glasen smeh. Skozi meglo dima se je preril Šuster do prostora in opazil, ravno, ko je polagal čepico na okno, da stoji zunaj častnik. „Sakra,'-mši)6kcija!“ Šuster se je zgrudil na stol in nastal je hipen mir, nato pa splošen beg. Naglas in njegova družba so divjali v kuhinjo, Tomiček je kričal „ugasnite luč“ in Šuster se je zdramil iz osuplosti, butnil ob prva vrata in se izgubil v sobi. ______________________ Dalje prih. Če se v zadnji uri, v zadnjem trenutku ne posreči,, posredovalno poseči v spor med zavezniki, potem bo zopet izbruhnil vojni požar na Balkanu. Mirovno vprašanje. Sir Grey je mirovnim delegatom odločno povedal, da velesile žele, da preliminarije takoj podpišejo; za tiste, ki tega ne mislijo storiti, ne bi imelo pomena se še dalje muditi v Londonu. Preko Dunaja se iz Londona poroča, da se bo baje podpisal separatni mir med Bolgarijo in Turčijo. Rusija sprejme posredovanje med Bolgarijo, Srbijo in Grčijo. Bolgarska vlada je oficielno zaprosila za posredovanje Rusije pri reševanju spora med zavezniki. Ruska vlada je posredovanje sprejela pod gotovimi pogoji. Glavni pogoj je, da Bolgarija demobilizira, ako tudi Srbija in Grška istodobno demobilizirate in da se med zavezniki, to je med Bolgarijo in Srbijo na eni in Bolgarijo in Grško na drugi strani, začno resna, na definitivno rešitev mereča pogajanja glede razdelitve Skader pod zaščito velesil: 1. Zastave velesil. 2. Angleški adm. Cecil Burney(X). poveljnik niedn. izkrcanih čet. Izkrcane čete mednarodnega blokadnega brodovja morala pojaviti, so končno izravnana. Zastave velesil so se, kakor smo že poročali, v Skadru udomile. Službo plapolajo veselo v vetru, seveda jih straži straža. Za- opravljajo prav redno in prva nasprotstva, ki so se časno opravlja admiral Burney še vedno vse posle. spornega ozemlja, pri čemer se prijateljsko posredo-vanje velesil, ako bi se izkazalo potrebno, ne sme izključevati. Rusija izraža nasproti Bolgariji obenem željo, naj bi se Srbiji kljub obstoječi pogodbi priznale primerne kompenzacije v interesu balkanske zveze, ka- tero ohraniti bodi naj višji cilj zaveznikov. Glasom podobnih poročil iz Sofije je ruska vlada stavila tudi za pogoj, da se Bolgarija zaveže, da ostane v balkanski zvezi in se ne pridruži trozvezi. Bolgarija je te pogoje sprejela. m m M Prihod angleške kraljevske dvojice v Berolin: Od leve strani: Angleški kralj Juri V. in nemški cesar Viljem II., angleška kraljica in nemška cesarica Avgusta Viktorija na vožnji h gradu. Ob lepem majnikovem vremenu je dospela angleška kraljevska dvojica k svatbenim slavnostim v Berolin. Državno glavno mesto je bilo povsod okrašeno in na tisoče ljudi se je gnetlo po cestah, da bi videli kraljevsko dvojico in jo pozdravljali. Angleška vladarska dvojica je dospela na lehrtski kolodvor, ki je bil prav umetno okrašen z zastavami in cvetlicami. Nemška cesarska dvojica je prišla na kolodvor z vsemi princi in princezinjami, navzoči so bili tudi vsi gene- rali, admirali in višji državni dostojanstveniki. Pozdrav je bil skrajno srčen in vojaški sprejem se je vršil z vso sijajnostjo. Telesna kompanija prvega gardnega polka je stala z zastavo in godbo na kolodvoru ob tiru, pred kolodvorom pa so čakali konjiški oddelki gardnih oklopnikov in dragoncev. Angleško kraljev slika kaže angleško in nemško vladarsko dvojico med slika kaže angleške in nemške vhtdarske dvojice med vožnjo od kolodvora. Velikanski požar v Požunu na Ogrskem. V soboto pred Binkoštmi ob 2. uri popoldne je izbruhnil v ogrskem mestu Požunu (glej našo sliko), ki leži ob Donavi, in sicer v starem delu mesta velikanski požar, ki je razdejal cele ceste in povzročil, da je na stotine družin brez strehe. Ogenj je izbruhnil v ulici Petofi, kjer so v neki hiši pripravljali k svatbi. V silnem viharju so se naenkrat dvignili nad dvema ulicama velikanski prameni plamena, obrobljeni s strašnimi oblaki dima v višino, in se razširjali z besno hitrostjo čez vse okrožje starega mesta.. Nekaj minut po izbruhu požara je bilo šest hiš v ognju, po četrt uri vsa ulica. Ko je bila alarmirana požarna bramba, je gorelo že 20 hiš. Prebivalci so begali v divjem strahu sem in tja, gašenje je bilo nemogoče. Ko je požarna bramba uvidela skrajno nevaren položaj, je takoj prosila pomoč. Alarmirana je bila takoj vsa garnizija. Del vojaštva je obkolil goreče mesto, drugi del pa je pomagal gasilcem pri reševanju prebivalcev. Gasiti niso mogli, ker prvič vsled silne vročine in vsled tako razsežnega ognjišča požara niso mogli dovolj blizu in drugič, ker so morali zastaviti vse sile, da kolikor mogoče požar omeje, kar je bilo zaradi velikega viharja silno težko. Rešilne in gasilne akcije so se udeležili poleg domačih gasilcev, vojakov, policije, orožnikov, prebivalcev iz mesta in okolice tudi dunajsko gasilno društvo in razna dunajska reševalna društva, ki so se pripeljala v Požun v treh kolonah, in sicer z avtomobili in z vlakom. Ob treh popoldne je že gorelo v štirih ulicah, ob šestih že v osmih in ob sedmih zvečer že v devetih ulicah. Po 7. uri zvečer je ponehal vihar in obrnilo se je na bolje. S silnim in neumornim trudom se je posrečilo ogenj omejiti. Požar je uničil v devetih ulicah nad 100 hiš. Večina teh hiš so male delavske hiše, v katerih so stanovali največji ubožci izmed prebivalstva, nekaj pa je tudi večjih in lepih stavb. Ožganih in poškodovanih pa je še nebroj stavb v okolišu požara. Popolnoma uničenih je okoli 400 stanovanj, vsega skupaj pa je okoli 10.000 ljudij, večinoma delavcev, brez strehe, ker je vojaštvo vsled nevarnosti, da se požar ponovi, izpraznilo skoro vse staro mesto. Ljudje taborijo na ravni na gradu. !!_u 11 n JUL d 11 NJI 1LILLI I I l|j» n u m ajii mnj nig 11 i'HJ! m u hubi f Milil U *im nITP^UM iliilM* MM tbSBfflflB >i ii iHlnjMTp^ai ua.Mfii •Stockerau "T* ,V, ==WIEN X% Q-- Hainburg $&, Vod/ing