TAKO JE PRAT!
Čemu bi razsipavali denar tujcem, ko imate domačina strokovnjaka z največjo zalogo v Jugoslaviji, tako rekoč pred nosom! Ako se Vam aparat pokvari, ga prinesite k meni. V moji delavnici, ki je specializirana samo za popravljanje in montažo gramofonov, se vsi nedostatki takoj — med garancijsko dobo celo zastonj — in poceni popravijo
Pridite in oglejte si
mojo veletrgovino z gramofoni in ploščami,
ki ni samo na papirju, marveč iudi v resnici velikanska in nad vse dobro založena z vsemi gramofonskimi predmeti!
PRINESITE SVOJE RABLJENE PLOŠČE V ZAMENO
Centrala za splošno gramofonijo
Zastopstvo tvornic: .Columbia', .Elektrod*. His Masters Voice', .Odeon Polydor\ .Viktor'
Zanesljivim osebam prodajam na lahke obroke.
gramofon -A. RASBERGER, Ljubljana
MIKLOŠIČEVA CESTA št. 34	Telefon št. 3383 Interesenti dobe cenike brezplačno!
„PROJA“ terpentinska krema daje usnju lep blesk ter ohranjuje usnje.
Kdor varčuje, uporablja edino „PROJA“ terpentlnsko kremo!
Dr. Oetkerjev
pecilni prašek, vanilinov sladkor, puding, kreme in kolači so najboljši!
Nova izdaja! »šolska knjiga" (v nemškem jeziku) cena Din 16'—.
Di. OelkeM recepti:
Izdaja „P", gratis,
„	»F", ilustrira-
ne receptne knjige (v nemškem jeziku), ki jih dobite pri svojem trgovcu, če ne, pa direktno pri tvrdki
Dr. A. OETKER, d. z o. z., Maribor
Priložite Din 5’— v znamkah.
Našim čitateljem!
«Vprašalni list» je doslej izpolnilo in poslalo precejšnje število naših čitatcljev. Hvala jim! Ker bi pa radi do dobrega poznali želje naših naročnikov, prosimo vse tiste, ki doslej še niso odgovorili na stavljena vprašanja, da to čim hitreje store. (((Vprašalni list» je na str. 188. 6-/7. štev.) — V prihodnji številki razglasimo te odgovore.
Naročnina za reviji «Domači prijatelj« in «Naš obzor« je Din 60—, polletno Din 31—, četrtletno Din 17—. Naročnina samo za ((Domačega prijatelja« je letno Din 40"—, polletno pa Din 21'—. Ameriški naročniki naj pošljejo v priporočenem pismu 2 dolarja. Posamezna številka stane Din 7’—. Izdajata konzorcija revij «Domači
prijatelj« in »Naš obzor«.
Odgovorna za izdajateljstvo in upravo Rija Podkrajšek, za uredništvo urednik Emil Podkrajšek. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič) — vsi v Ljubljani.
Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13, priti.
Vsebina 8. številke ..Domačega prijatelja".
Ivan Lah: «Li pomniš dni...« — Robert Louis Stevenson: Na planine. (Prev. A. D.) — Miran Jarc: Iz mladih pesmi. — Radivoj Peterlin = Petruška: In spet si tu... — Tiho: Dvogovor. — B. P.: Novi triumfi Lydije Wisiakove. — H. Smrekar: Mornar. — S. Š.: Hinko Smrekar. — Nekaj o grafo*
logiji. — Žena na mesecu. — Praktični nasveti.
Klišeje o Koroški na strani 212. in 213. je posodila Zveza za tujski promet v Celovcu.
Vsebina 8. številke ..Našega obzora”.
Julij Nardin: Rešitelj. — Mravlje v Kongu. — N. K.: Odkritje smotke. (Po Evgenu Marsanu dr. Br.) — Nekaj o letalstvu. — Ivo Zor: Napake in pomanjkljivosti našega športa. — E. Justin, akademični slikar grafik: Originalni lesorez. — Kadilo. — Kam gre zvezdna luč? — Besedišče. — Za razvedrilo in krepitev duha.
— Vprašaj me kaj! — Uganke. — Šah.
Naslovna stran Skopuh" je delo akad. slikarja Henrika Smrekarja.
Svilene plašče, capes in ' lahke volnene obleke Vam izdeluje najbolje damski modni atelje
A. PAULIN
Kongresni trg št. 5
Ali ste že poravnali
naročnino ?
Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi’ ako jih barvate z Brauns, *
•HzujbtM
barvo za usnje/
Tudi aktovke, kavč egi, usnjati stoli itd. vse j isgleda kakor novo!
Dobiva se v vseh drogerijah ter / W trgovinah z barvo in ustjem/
jSSsrss.*
Tovarna barv
Viljem Brcums,Celje
v
• f Celje,
.okno
ako pred nakupom blaga za moške ali ženske obleke ne pregledate vzorce iz veletrgovine
STE RNECKI
in se prepričate, da je izbira velikanska, kvaliteta najboljša in etne mnogo nižje kakor povsod drugod. Pišite še danes na veletrgovino
R. STERMECKI, Celje št. 83, Slov.
po vzorce od sukna, kamgarna in ševjota za moške obleke, modernih kasha, koverkot in volne za damske plašče, svile, etamina, delena, popellna in cefira za damske obleke, platna, Sifona in . razne druge manufakture, kateri se prosto na ogled. Ilustrovani cenik
na zahtevo vsakemu zastonj.
e pošljejo vsakeipu poštnine z več tisoč slikami se pošlje
Tvornica kemičnih In farmacevtskih preparatov
Ph. Mr. J. Kolar, Ljubljana Vil.
Priporoča cenjenemu občinstvu: Ampyrofen proti glavobolu, neuralg. in revm. boleznim, ischiasu, živčnemu obolenju zob
L. Mikuš, Ljubljana
Mestni trg štev. IS
Na malo! Ustanovljeno leta 1839. Na velikoI
Namakaj z ,,Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"!
Potem bo perilo
brez najmanjše poškodbe,
brez truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času
res popolnoma čisto!
SCHICHT
solncu
in ob morju
varujejo nežno kožo Olida kreme.
Pred solnčanjem, kopan jem in spanjem-Elida Creme de chaque heure!
Po kopelji in vsak čas podnevi Elida Creme de chaque heure.
ELIDA
DOMAČI PRIJATELJ
ilustrirana družinska revija
LETO lil.	AVGUST 1929.	ŠTEV. 8.
Ivan Lah:
„Li pomniš dni..
(Sezonsko pismo.)
se še spominjam? ...
Tako nenadoma je predme stopilo to vprašnje in kakor iz | daljav je zazvenela okrog mene I ona otožnovdana pesem.
«Li pomniš dni, ko sva se še ljubila?....»
Da, ali se še spominjam? ... Kako bi se ne. Sedeli ste v parku ob vodometu prav tam, kjer sem prejšnji dan sedel jaz, ko ste prišli mimo s tisto lepo črnooko, kratkokrilo de« klico, ki se je igrala z žogo in je obstala pred menoj, kakor da ne ve, ali se spodobi metati žogo v obližju tujega človeka. Sedli ste na klop pod velikim kostanjem in čitali knjigo, ki vas je na videz zelo zanimala, kajti niste imeli časa razgovarjati se z deklico, ki Vam je parkrat prišla nekaj pošepetat na uho. Kako je bila ljubka v tistih trenutkih. Po« gladili ste jo po laseh in poljubili na čelo, da je odhitela zopet po belem pesku, in žoga je veselo skakala okoli vodometa, dokler ni srečno padla vanj. Ah, nesreča! Kdo naj gre ponjo? Veselo je zaplavala in namesto h kraju se je zibala pod padajočimi leskečimi prameni proti središču. Deklica je stala pre« plašena, stezala bele ročice za njo — a žoga se je umikala. Stekla je k Vam, oznanila ne« zgodo.
«Žoga je v vodi.»
Ozrla se je k meni v vidni zadregi, kakor da ji je neprijetno zaradi njene nerodnosti — a opazila je takoj, da ima tuji gospod palico, in on bi lahko pomagal. Pošepetala Vam je zopet na uho. Dobro sem razumel njene be« sede:
«Prosiva gospoda, da ...»
A Vi ste jo pokarali, položili knjigo na klop in odšli z njo pogledat, kaj je z žogo. Res, žoga je bila zelo daleč in se je z nagajivo ko« ketnostjo vrtela sredi padajočih pramenov in kipečih pen, kakor da je zadovoljna, da se more poigrati z njimi. Bila je to lepa slika, in jaz sem jo gledal z oslajajočo radostjo, kakor gledam vse, kar je lepega na svetu. Stali sta ob robu kamenite kotanje, gledali za žogo in ugibali, kaj bi... ali bo žoga počasi sama pri« plavala zopet h kraju? Ali jo bodo vodni ko« lobarji gnali vedno bolj proti središču? Ali bo vstal tuji gospod in prišel na pomoč, do« kler bi jo bilo mogoče še s palico doseči? ... Koliko problemov zaradi male žoge... A jaz sem gledal, kako se v vodi lepo zrcali dvoje krasnih ženskih postav, neznana dama v beli obleki in lepa deklica z rdečo pentljo v črnih laseh. Medtem je prišel slučajno mimo vrtnar z dolgimi grabljami in je mahoma razrešil vse težavne probleme. Potegnil je žogo iz njene nemirne kopeli in jo izročil deklici. Prejel je za plačilo Vaš nasmeh in ljubeznivo be« sedo ter odšel počasi z grabljami na ramah naprej po svojem delu. Deklica je bila uža« ljena, položila je žogo na klop, da se je sušila, in sedla zamišljeno poleg Vas. To je bila tretja lepa slika tega dne. Gledal sem jo v polni solnčni svetlobi, ki je odsevala od cve« točih parkov in zelenih drevoredov v belem središču okoli vodometa in sem užival z na« slado mamljivi prizor, ki mi je budil toliko radostnih misli.
Ali se spominjam? ...
Da... In potem sta odšli počasi po stezi med parki, Vaš solnčnik je bil rožnordeč, in spremljal sem Vaju z očmi, dokler nista iz« ginili za hotelom. Ali sem čakal, da se boste
205
Vsem onim, ki jim zapade obrok naročnine, smo napisali ob naslovu z rdečo tinto, koliko so na zaostanku. Prosimo jih, da nam označeni znesek nakažejo po priloženi položnici.
ozrli? Da. Toda niti moja mala deklica se ni ozrla. Kdo bi se oziral po tujih ljudeh, ki ne poznajo kavalirstva. Bilo mi je žal, kajti samo vajina lepota me je zmotila, da sem pozabil, kaj bi bilo treba storiti... In drugi dan Vas ni bilo... A prišli ste pod večer, ko sem sedel na arkadi sredi dehtečih rož in užival samoto sanjajočega parka. Sedli ste na isto klop, kjer sem sedel prejšnji dan, in deklica se je spomnila name, kajti pošepetala Vam je to na uho, in Vi ste jo odgnali s tihim na* smehom in se ozrli okrog, ali ni kdo slišal njenega šepetanja. Nihče ni slišal, kajti park je bil skoraj prazen in družba je sedela v kavarni. Odprli ste knjigo in čitali, a deklica se je igrala z žogo, ki je letela vedno bolj proti arkadi, kjer so tako lepo dehtele rože. Končno je padla na stopnice, odbila se od stene in zletela v velikem loku nazaj, kar je bilo mali igralki v veliko veselje, kajti kdo naj se igra z njo, ako teta tako ljubi knjige, da vedno čita. Igrale so se torej z njo arkade in ji od* bijale žogo, vse dotlej, dokler ni žoga pri* letela k meni pod klop .. Kaj sedaj? Deklica je obstala še bolj preplašena nego prejšnji dan, ko ji je žoga padla v vodo. Ali naj gre sama ponjo tja pod klop, k tujemu gospodu, ki se ne zanima za igrače? ... Ali naj gre Vas vprašat za svet, kaj naj stori? Ali naj počaka, da ji vrže tuji gospod žogo nazaj? Ali bo zopet prišel vrtnar? Koliko problemov zaradi male žoge! Nekaj časa se je ozirala v negoto* vosti, kaj naj stori. Pobral sem žogo in sem jo vrgel nazaj. Veselo jo je ujela in vzkliknila od presenečenja, da ste se nehote ozrli na naju. Gledal sem Vas obdano od mladega cvetja, ki se je dvigalo za klopjo, «in rekel sem ti, da si roža rož...» Deklica je nadaljevala svojo igro in postajala čimdalje bolj za* upljiva: približala se je po stopnicah in mi dala znak, da mi bo vrgla žogo. Zanimala me je ta igra in sem ji prikimal; prostora je bilo dovolj in žoga je letela zdaj sem zdaj tja, kakor begajo včasih misli od ljudi do ljudi. Dolgo niste hoteli opaziti, kako dobro se za* bavava, kajti veseli smeh deklice je polnil ves park naokoli — Vi pa niste dvignili glave, da bi bili videli najino veselje. Končno se je za* čul klic:
«Ada!»
Deklica je obstala, kakor da je storila kaj neprimernega.
«Teta kliče!» je rekla še vsa zasopljena od neprestanega beganja.
«Ali je teta stroga?«
«Ne.» (Hm, ta teta nima niti dvajset let!)
«Potem se ni treba bati, saj teta čita.»
«Če me pa kliče!« (Ali so vse tete sitne!)
«Vprašaj jo, kaj hoče!«
«Ne, moram k nji. Ali Vi ostanete še tukaj?«
«Ne vem.»
«Ako bo teta dovolila, pridem nazaj.«
«Dobro, prosi jo ...»
«Če ne, se boste jutri zopet žogali z mano?«
«Mogoče, če se bomo srečali.«
«Saj bom jaz rekla teti, naj gre z menoj v park.«
«Dobro!» (Takrat sem videl Vašo podobo in sanjal o ženi, o ženi, ki bi šla z menoj.)
To lepo zlato dete! Odhitela je k Vam in je morala poslušati opomine, da ni spodobno nadlegovati tuje ljudi v parku, da bi se igrali z otroki, in da sploh ni dostojno na tak način seznanjati se z neznanimi ljudmi... In potem sta odšli. Deklica se je še ozrla, privila se je k Vam, kakor da Vas prosi oproščenja, potem pa sta izginjali počasi sredi cvetočih rožnih grmov. In jaz sem gledal za Vama'in se smejal tihi sreči, ki je z vso lepoto ovijala moje ve* Černe sanje.
Ali se spominjam? ...
Da.
In drugi dan sem šel zjutraj na Janino, da se naužijem svobodnega zraka in svetoslav* nostne tišine, ki vlada po skrivnostnoopojnih gozdovih nad Slatino.
Takrat sta prišli nasproti po ozki stezi, na kateri ni bilo rešitve, in to ni bila majhna za* drega. Kajti najtežje je v življenju takrat, kadar se ljudje poznajo in se ne — poznajo. Takrat, pravimo, je nerodno, kajti, kako bi pozdravil, če nisi znan, in kako ne bi pozdra* vil, če si znan. A to je veljalo samo za naju, ki sva bila človeka iz družbe, in družba ima svoje predpise — srce pa je jetnik, ki živi v ječi človeka in sanja svobodno.
Deklica se je obrnila in rekla:
«Glej teta, oni gospod!...»
Hoteli ste jo pokarati za to besedo, ki je še povečala zmešnjavo. Toda pot je bila samo ena in neizogibna — morala sva iti drug proti
drugemu. In meni je bilo ljubo, da je bilo to tu v tem tihem, velikem, širokem, prostornem in svobodnem gozdu. Pozdravil sem in s tem razreši sebe in Vas tesnobe, ki je v tem tre* nutku zavladala nad nami, kakor da nas hoče zadušiti sredi tega lepega, velikega, visokega dne. Nasmehnili ste se z iskrenostjo, ki me je mahoma osvobodila vseh predsodkov. Tudi deklica je spoznala takoj, da se je zgodilo nekaj veselega, kajti vzkliknila je:
«Zdaj se bom pa smela igrati žogo z Vami.»
«Da, da ...»
In potem smo začeli razgovor. Ne vem, o čem. Morda o vremenu, o gozdu, o Slatini, o gostih... Zvedel sem, da ste prišli le na ne« kaj dni k svoji sestri... Nekaj dni! Prišli smo do samotne lesene mize in klopi. Tam poči* vajo zgodaj zjutraj sprehajalci. Zdaj je bilo v gozdu prazno in sedlitsmo. Knjiga, ki ste jo čitali, je bil Ibsenov «Brand». Tudi jaz sem ga ljubil ob časih, ko sem reševal vprašanje vsečloveka. Prometej — Faust — Brand — Zarathustra! Vabili so me tako, da sem se hotel poglobiti v dno njihovih problemov, ki skrivajo v sebi najglobljo uganko človeštva. Videl sem takoj, da je bila upravičena sluh nja, ki me je gnala za Vami. Sedeli smo pri mizi, na mizi je ležal «Brand», in razgovor se je razvijal tako sam po sebi — o življenju, člo* veku — sreči — samoti... Da, o samoti... Takrat nama je zastajala beseda, in šele tedaj smo opazili, da je solnce že visoko v zenitu in da je čas iti domov.
Ali se spominjam? ...
Da...
In potem tisti kratki dnevi, tisti večeri... In debate, večne debate, ki se jim je upiralo srce, ker ni prišlo do besede... «Vse ali nič,» pravi Brand. In to je bilo Vaše geslo. Vse ali nič!... Da, vse, vse, vse ... Toda življenje je strašna sfinga, ki čuva v svoji notranjosti vse aksiome. Vse ali nič, da, to je deviza srca. Srce ne pozna polovičarstva. S tem se more za« dovoljiti suha pamet ali trezen premislek. Srce ne. Srce zahteva vse, vse — ali nič. Ne nič!... Ne, to je smrt — vse, to je življenje! Vse, vse. vse! Takrat sem videl Branda visokega, vzne* scnega. kako je stopal pred množico in se dvi* gal vedno više — više ... Sel je na goro in je vabil in klical množico za seboj. Množica pa mu ni mogla slediti. Samo človek, veliki človek,
vsečlovek se more povzpeti do vrha — masa se utrudi na poti in obleži v dolini. In oni, ki hodi pred njo in se dviga in jo vabi za seboj, naenkrat spozna, da je sam, sam brez ljudi... O sveta samota, zdi se ti, da si se dvignil v nadčloveštvo, a tam doli je ostalo življenje... Da, v srcu je vsak človek Brand in vsak nosi v sebi njegovo veliko besedo: vse ali nič... Toda mi smo Prometeji, privezani na kav« kaško skalo...
Tako smo razrešavali ta vprašanja v tistih dneh, ko so okoli nas šumeli mogočni slatinski gozdovi in so bile vse stezice obdane od dehte« čega cvetja, ko so ptički peli nad nami na vejah in se metulji zibali v lahnih poletih nad cvetlicami. Pred nama je ležal Brand in okoli naju je skakljala najina črnooka, rdečekrila deklica z rdečo pentljo v črnih laseh, in žoga je nagajivo udarjala od vseh strani v najine razgovore...
Ali se spominjam? ...
O, da...
Nekoč smo se vračali — bil je to tretji večer — mimo neke vile že precej pozno v mraku proti domu. Zakasnili smo se bili, kajti Bran* dov problem je bil še vedno nerazrešen, in ob takih prilikah se nama je zdelo, da mora priti v življenju vedno neka višja sila, ki razrešuje nerazrešljive probleme. Zaslišali smo igro na klavir in nato ženski glas... Obstali smo. Pevka je bila Rusinja.
«Li pomniš dni, ko sva se še ljubila...» Pesem naju je opajala. Stala sva ozko vštric, da so se nehote ujele najine roke. Deklica se je stisnila k nama in poslušala.
«Teta, kaj poje? ...»
Bil je težek trenutek. Iztrgali ste se in odšli naprej...
«Jutri odidem ...»
«Še en dan ...»
«Na svidenje!»
«Ali ne bi danes prišli v park — na zadnji večer...»
«Ni mogoče ...»
Tisti večer, tisti otožni, prazni, dolgočasni večer brez Vas ...
Ali se spominjam?
Da. Hodil sem po parku in tam iz one vile je odmevala v noč obupna samotna pesem.
«Li pomniš dni, ko sva se še ljubila?® ... Ali niso morebiti tudi drugi ljudje hodili tako in
reševali probleme, dokler jih ni zgrabilo živ* ljenje z vso svojo silo in jih opojilo v slasti in strasti, da jih je odrešilo samote. O, pesem, poj in topoji me, da premagam visokost misli, da omahnem in padem, da ljubim brez misli — blazno, resnično, človeško...
To je bila tista globoka temna noč, ko sem sedel v parku pred vilo in čakal, da vas po* kliče višja sila na vrt. Videl sem sence za za* stori, slišal glasove ljudi, čakal, da je vse utih* nilo, čakal, da zmaga življenje nad modrostjo.
Vse ali nič ...
Ali se spominjam?
Da.
In drugi dan je bilo slovo. Prinesel sem Vam Kettejeve poezije. Bile so Vam neznane, ker v sosedni deželi malo poznajo slovenske pes* nike, prav tako, kakor mi njihove. Zapisal sem Vam misel, ki me je obletavala v tisti noči:
«Vse ali nič, da, to je vprašanje, ki se krog njega življenje vrti, dokler naposled ne pride
Robert Louis Steoenson:
Na planine.
Na planine, na deželo,
kjer je starcem oedro rožno čelo
in mladenkam zalim
mir o očeh;
koder sredi blažene tišine oedno se razlega čez oišine ljubko njena pesem pa nje smeh.
Da na rujne ornem se gorice, ki jih čarajo neštete ptice.
Tam bleste se lazi samih bilk.
Ko o milijonskih barvah dan ugaša in nebroj planetov noč prinaša, glej v globeli polno zvezd-svetil jk!
O da spim, se zdramim tam in tavam, da z naslado mirno zrak vdihavam, z molkom in zamikom ves zastrt!
Glej, ondod po cvetju, v zelenjavi vsak čas krepko gibanje se javi, vetri in potoki,
Žit je, Smrt.	Prev. A. D.
spoznanje, da se nazadnje vse v — nič spremeni...
Začudili ste se lepo Kettejevih pesmi in po* navijali verze iz njih tako lepo zveneče.
«V tiho samoto se kradejo, lijejo...»
Ko smo se vračali iz gozda, je bilo zopet temno po parku in iz vile je odmevala pesem.
«Li pomniš dni...»
Tesen molk je ležal na najinih srcih. Med tolikimi velikimi, lepimi in resničnimi bese* dami si nisva rekla tiste najlepše, največje in najresničnejše ...
Drugi dan ste se odpeljali.
In zdaj po letih, ko je deklica že velika — srečal sem jo zadnjič in sem jo koj spoznal — pride nenadoma Vaše pismo s tem težkim vprašanjem: Ali se še spominjate?... In zdi se mi, da vidim Branda, kako stopa navzgor, sam s svojim velikiift klicem: vse ali nič — in od nekod odmeva zamišljeno otožna pesem o lepih dneh.
Miran Jarc:
^ Iz mladih pesmi.
Večerno zvonjenje prek streh je priplulo do mene. O, kdaj mi bo duša molila pretihi: ave... Trudno se vzpenjajo misli v nebeške daljave, ali zanje ni zvezde nobene, nobene.
Rad. Peterlin-Petruška:
Irt spet si tu .. .
In spet si tu, presladka vesna, spet v solncu koplješ hrib in gaj, in celica je moja tesna odprla vrata na stežaj.
In moja duša dobre volje in srečna vsa v prostost hiti in breg in dol in gozd in polje objeti hkrati hrepeni.
Tiho:
Dvogovor.
Ko ti bi slutila, ko ti bi vedela, kako sem jaz ves tvoj!
In ti? Si ti moja?
«Da, da — vsa tvoja, osa!*
Ko se je lani poslovila od nas prva slovenska balerina Lydija Wisiakova skupno z Vaclavom Vlekom, so vsi ljubitelji plesne umetnosti močno obžalovali odhod te naše mlade umetnice. Zasledovali smo njeno umetniško delovanje in moramo reči, da take časti in slave, ki je je bila deležna v tujini naša Lydija, ni dosegla do* slej še nobena Slovenka.
Največ častnih priznanj od* ličnih kritikov pa je prejela Wisiakova s svojim nasto* pom v «Prodani nevesti*, ki se je prvikrat uprizorila v pariški Operi Comique, kjer je Lydija angažirana kot prva plesalka. Z zanima* njem smo čitali te ocene, ki jih je bilo, kolikor jih je nam prišlo v roke, 180 v raz* ličnih svetovnih listih in re» vijah.
Pretekli mesec se je Ly* dija Wisiakova na povabilo obeh ravnateljev Opere Co* mique udeležila s prvimi solisti pariške opere turneje po Češko*Slovaški, ki je si* jajno uspela.
Ko je Lydija te dni prišla domov na oddih, je našemu sotrudniku, ki jo je obiskal, popisala to turnejo takole:
«Na kolodvoru v Pragi so nas sprejeli zastopniki zu* nanjega in prosvetnega mi* nistrstva, zastopniki mestne občine in drugi funkcijo* nar ji, ravnatelj Narodnega gledališča g. Safanovič pa je tolmačil dobrodošlice. V posebnem salonu kolodvora so nas sprejele dame v na* rodnih nošah, ki so ponu* dile francoskim gostom po slovanskem običaju kruha in soli, pred kolodvorom pa nas je pozdravilo toliko ob* činstva, da so bili Francozi ob takem sprejemu kar ginjeni. Za bivališče so nam odkazali luksuzni ho* tel «Ambassador» na Vac* lavskem trgu. Drugi dan smo imeli izkušnjo. Režijo je vodil sam ravnatelj Ope* re Comique g. Ricou, ki je odklonil moderno «Prodano nevesto* in odločil, da se predvaja tradicijonalno, kakor so jo igrali v Pragi pred vojno. Zato je bilo navdušenje med domačini še večje. Uspeh premijere, ki se je je udeležil tudi predsednik Masaryk in vsi ministri, je bil sijajen. Na oder smo dobili poln vrt cvetja. Po tretjem dejanju so morali
zastor štiri in dvajsetkrat dvigniti. Pri izhodu nas je čakalo sila ljudstva, spominski podpisi so nas zadržali več ko eno uro. Zunanji minister g. Beneš nas je povabil v «Družabni klub* na souper, ki se ga je udeležila elita
Primabalerina Lydija Wisiakova.
češkoslovaške republike. Potem smo si ogledali Prago, magistrat, kjer je bil sprejem, grobove Smetane, Dvo* raka in Fibicha in pa «Gaeden Party» na Zbraslavi. Solisti Narodnega gledališča so nam pripravili kosilo. Po drugi predstavi nas je povabil na souper francoski mini*
ster g. Charles Roux, na obed pa predsednik Škodovih zavodov g. ing. Havranek. Predsednik Živinostenske banke g. Preis nam je priredil banket, tretji dan pa nas je povabil v svojo vilo zunanji minister g. Beneš na intimno kosilo.
Z avtomobilom smo se potem peljali v Plzen, kjer nas niso sprejeli nič manj slavnostno kakor v Pragi, tudi pri predstavi je bilo tako navdušenje, da ga je težko po* pisati. Banket so nam pripravili v Meščanski besedi. Drugi dan smo si ogledali svetovnoznane plzenske pivo« varne, kjer so nas tudi povabili na kosilo.
Zatem smo se odpeljali v Brno, kjer so nas poleg drugih predstavnikov sprejeli tudi slovenski visokošolci. Rečem Vam, bila sem jih zelo vesela in vsa srečna, da so se me spomnili. Kakor v Pragi in Plzni, tudi v Brnu ni bilo navdušenju ne konca ne kraja. Po ogledu vojnih poljan pri Slakovcu in drugih znamenitosti smo se mo« rali s težkim srcem posloviti od gostoljubnih in prijaznih slovanskih bratov.
Morda sem v tej naglici marsikaj pozabila. Imam sicer še polno osebnih vtiskov in doživljajev, ki pa naj ostanejo intimni in skriti v mojem srcu. Pripomniti pa moram še, da je bila središče vse slave in ovacij lepa in ljubezniva soproga češkega ministra v Parizu gospa Osuska, ki je bila glavna inicijatorka in organizatorka prve češke opere v Parizu in propagatorka turneje Opere Comique po Češkoslovaški. Bilo je to prvič, ko je šlo češko delo v francoskem jeziku preko odra Narodnega divadla v Pragi in tudi preko odra Državne Opere Co« mique v Parizu.®
«Ali ste ostali, ko ste odšli iz Ljubljane, ves čas v Parizu?®
«V Parizu sem bila stalno do februarja, potem sem gostovala poldrugi mesec v Belgiji, ki sem jo vso pre« potovala, mesec dni sem bila v Strassbourgu, in sedaj, kakor sem že zgoraj povedala, na turneji po Češkoslo« vaški. V Parizu sem nastopala razen v Operi Comique tudi na raznih soarejah, zlasti v «Cerle Intcralieer®, ki je klub francoske in tuje aristokracije.®
«Kakšni pa so Vaši osebni doživljaji in spomini na preteklo sezijo?®
«Spominov imam toliko, da kar ne vem, kaj bi Vam najprej povedala. Morda to, da v pariških gledališčih
ne sprejemajo umetniki cvetja na odru, ampak v svoji garderobi, ali to, da sta mi ravnatelj Opere Comique ob premijeri «Prodane neveste® želela uspeha na odru z
besedo «m______», da mi je sporočil posebne čestitke
general Petain, da sem prejela lepa darila od 14 hrvat« skih in srbskih žurnalistov, da sem izvajala tradicijo« nalni «reverans», ko sem bila predstavljena belgijskemu princu Charlesu, ki se je po daljšem pogovoru zanimal tudi za naše planine, za naš šport in za našo umetnost. Ali naj Vam pripovedujem o tem, kako sem v tujini pogosto obiskovala cerkve in da se nisem mogla nadiviti katedrali v Strassbourgu, ali o posečanju simfoničnih koncertov v Parizu, ali o govorečem filmu, ali o raznih oficijelnih in neoficijelnih posetih, ali o tem, da sem bila velikokrat trudna od podpisovanja svojih fotografij, ki sem jih morala dajati v spomin ljubiteljem plesne umetnosti. Ali naj Vam morda pripovedujem o tem, koliko truda, neumornega dela in samozatajevanja je bilo treba, da sem izoblikovala svoje zmožnosti do se« danje višine. Kakor vidite, imam vse polno lepih in žalostnih spominov, toda bolje je, da jih obdržim zase.®
«Kakšni so Vaši načrti za bodočnost?®
«Za to sezono sem sprejela angažman ravnateljstva Opere Comique v Parizu kot prva plesalka, ki sem ga seveda brez pomisleka sprejela. Ravnatelja Opere Co« mique sta me še posebej opozorila na to, da na državno opero načeloma ne angažirajo tujcev, ampak jim samo dovole, da gostujejo. Zato sc tembolj zavedam, da je ta angažman zame zelo laskavo odlikovanje in se že danes veselim na delo, ki me čaka v tem gledališču. Moji prvi nastopi bodo v «Lakme», «Mignon», «Carmen» itd. Se« veda je na Operi Comique angažiran tudi gospod Vlček, ki pa odpotuje po sezoni najbrže v New York, kamor je povabljen kot predavatelj o moderni plesni umet« nosti.®
Tako je pripovedovala Lydija našemu sotrudniku. Iz vseh njenih besed se vidi skromnost značaja, v njej ni nič visokoletečega, in kakor je podoba, se niti prav ne zaveda, da je dosegla s svojo plesno umetnostjo sve« toven sloves, kar pričajo ocene strogih inozemskih kri« tikov, ki so izšle v 180 svetovnih listih. Lydija je do« segla v tujini veliko slavo, o kateri pa ve le ožji krog njenih znancev in prijateljev. Navzlic vsem svojim veli« kim uspehom pa je ostala Lydija preprosta Slovenka.
Kranj.
Naše lepe kopalke
Levi sliki; zgoraj: ga. N. M. spodaj: gdčna. Z. P.
Desni sliki: zgoraj: gdčna. D. P. spodaj: gdčna. B. H.
Faško jezero.
Na Križki steni.
Levi sliki:
Iz filma »Škandal v Baden-Badnu" zgoraj: LillyAlexandra spodaj: Brigita Helm in Henry Stuart
Prebrodil širna sem morja, prehodil sem dežele bajne, spoznaval sem življenja tajne, okušal sem sveta gorja.
Zdaj vozil z varno sem roko, zdaj brod prepuščal sem vetrovom na milost, jezo vsem bogovom — izzival divje sem peklo.
Strašil me ni ne blisk ne tresk — moj vrisk in smeh je bil odgovor. Pometal v morje sem svoj tovor — ne mami mene zlata blesk.
Miru srce mi ne pozna in ne želi si še pokoja, želi viharjev si in boja, naj morje vzburja se do dna. In kadar brod v pristan vesla, srce ob srcu komaj se ogreje, dekletu komaj se nasmeje — že spel razgrne jadra vsa.
„0j z bogom, draga deklica!
Bog ve, da ljubim te brez meje,
a veter baš ugoden veje —
srce miru mi ne pozna.u
Bom vendar stalno kdaj pristal ?. ..
Se grel z ženico pri pečici,
in roka mirna bo v ročici,
oj, v sreči čisti ko kristal?
„„Ni zale sreča mirna ta — in v sanjah praznih ne budali!
Ko brod razbije se ob skali, počival boš na dnu morja!“ “
Hinko Smrekar
Pri premišljevanju o razvoju slovenske umetnosti od prve razstave v Mestnem Domu do danes opazimo, da sta šli dve glavni panogi slikarske umetnosti, barvna in črnosbela umetnost, vsaka svojo ločeno pot. Med sli* karji so stali od začetka sem na najvidnejšem mestu naši barvni mojstri. Njih gesla, njih manire, njih pro* grami so vžigali občinstvo, so dajali snovi razpravam v javnih glasilih, vabili kupce in našli dokaj moralne in večkrat tudi materialne podpore pri javnih oblastih in končno tudi pri vodstvih umetniških zbirk. Zastopniki črno*bele umetnosti so pa vedno stali več ali manj ne*
komete na nočnem firmamentu starejše dobe —, bi morda ta razlika ne bila tako občutna. A široki način slikanja z lopatico, izključevanje vsakršnih malenkosti iz slik itd. so bili v tako rezkem nasprotju z vestnostjo in natanč* nostjo opazovanja vsake podrobnosti iz narave, ki je potrebna risarju, ilustratorju in grafiku sploh, da ni čudno, če so samorisarji tako rekoč podlegli v neenaki borbi s samoslikarji. Najmanj primerno mesto za to sicer tiho in morda neopaženo borbo so bili veliki razstavni prostori, ki so silili ljudi h gledanju slik iz daljave in k občudovanju samo najvidnejših barvnih kaskad.
In vendar, poleg teh slikarjev je sicer tiho in brez velikega raklamnega aparata vzrasla četica naših risar* jev, med katerimi zavzema eno najsvetlejših mest Hinko S m r e ka r.
Daleč od vsakega modnega gesla, daleč od vsake šole (v širšem pomenu te besede), kljubujoč vsem naukom kratkovidnih učiteljev in tovarišev, sledeč samo svojemu od narave podarjenemu samosvojemu izrazitemu ta* lentu, je vzraslo v nepognojeni grudi drevo njegove umetnosti. Samosvoj po svojem naturclu, samosvoj po svojem temperamentu je stopil Smrekar na zanj res* nično trnjevo pot oblikujočega umetnika, po kateri hodi še danes. A danes ne več kot skromen začetnik v plahih
Študija.
opaženi ob strani, kar bi moglo vzbuditi v marsikom mnenje o njih manjvrednosti... Ta vidna razlika je privedla več naših slikarjev do tega, da so popolnoma opustili risarsko in grafično udejstvovanje, čeprav se je vsakdo izmed njih v mlajših letih poizkušal v njem. Morda je odločeval pri tem še drug moment. Zdi se mi namreč, da je zahtevala subtilnejša umetnost risanja večjo poglobitev v detajle kakor pa novi način slikanja, ki je bil prišel iz monakovskih šol v našo domovino. Ko bi bil razvoj naše zavednoslovenske umetnosti sta* rejši.— brate Šubice moremo smatrati pač le za svetle
Študija.
Študija.
Kes.
Izviren lesorez.
dvomih, ali bo smel kdaj drugovati tistim, ki so ob začetku njegove poti visoko dvigali prapor sloveni ske umetnosti, pač pa kot zrel in splošno v javnosti priznan umetnik, ki ve, da si je izbral edino pravo pot, čeprav ta pot še vedno ni — asfaltirana!
Smrekarjevo več ko 251etno umetniško delo* vanje je bilo izredno plodovito. Le v obširni monografiji bi bilo mogoče s pomočjo velikega števila reprodukcij pokazati razvoj tega delo* vanja. Taka monografija bi nam pokazala Smre* karja kot samobitnega tvorca, ki je od začetka ubral svojo pot, narekovano po prirojenem in* stinktu, neglede na vse mogoče vplive s te ali one strani. Sodobna kritika — kakor je naravno — še ne more prodreti pri opisovanju dela naših umetnikov do pravega jedra. Močni vpliv mode je zastri marsikomu jasni pogled do bistva umet* nosti, iz česar jzvira v ocenah znano naštevanje stilskih posebnosti umetniških del. A kaj je po* magano, če klasificiram umetnika kot neoimpre* sijonista, drugega zopet kot ekspresijonista? Ali je mogoče iz te zgolj zunanje označbe, rekel bi, iz te obleke delati sklepe o umetniški notranji vrednosti umotvorov? Če se more pri Smrekarju govoriti o kakem stilu, je mogoče njegovo smer označiti samo kot individualizem. Toda tudi to je beseda, ki nič ne pove, če se ne moremo poglobiti v njegovo delo. To delo bomo pa morda najbolje razumeli, če spremimo Smrekarja nekoliko po poti njegovega življenja.
Hinko je bil že srednješolec popularen — v krogu svojih šolskih tovarišev. Pod klopjo so si podajali karikaturo strogega profesorja, ki je, nič hudega sluteč, predaval pri katedru. Seveda je bilo to početje nevarno, in enkrat se je celo zgo* dilo, da bi bil Smrekar skoro izključen z gimnazije. Prišel je vendar do mature, ki jo je s svojo pri* rojeno splošno nadarjenostjo igraje napravil. Ta* krat je stal pred vprašanjem: Kam sedaj? Le en poklic ga je zanimal, a to je bil seve slikarski. Kako bi se pa mogel sin postreščka posvetiti brez sredstev umetniškim študijam, to je bila že takrat nerazrešljiva uganka. Ni mu ostalo drugega kakor
potegovati se za Knafljevo štipendijo in se imatri« kulirati na juridični fakulteti dunajske univerze.
Saj je bilo splošno znano, da juristom v prvem letu ni bilo treba zahajati k predavanjem. Na ta način je prišel na Dunaj, kjer so ga kajpa gale« rije in razstave videle veliko večkrat kakor suho« parne predavalnice na univerzi.
Drugo leto se je pa odločil, da se posveti popol« noma svojemu od usode določenemu poklicu. In pustil je — sicer s težkim srcem, — štipendijo in se začel vzdrževati s skromnimi honorarji za razne risbe. Vpisal se je na oddelku za profesor« ske kandidate, priklopljenemu Umetno«obrtnemu muzeju, in je drugoval članom «Vesne». Najvaž« nejši trenutek tedanjega časa je bil pač njegov prvi sestanek z Iva no m Cankarjem.
Stvar je pa bila 'takale: Cankar je spisal novo delo, aGospa Judit«. Izvedel je, da se družimo v «Vesni» mladi slikarji, in je izkušal z nami stopiti v dotiko zaradi opreme te nove knjige. K dolo« čenemu sestanku sva prišla Smrekar in pisec teh vrstic v kavarno «Karlsplatz». Zaradi globokega spoštovanja, ki sva ga bila prinesla s seboj še izza gimnazijskih klopi, sva ga pričakovala z naj« večjim zanimanjem, a tudi z rešpektom, in ne rečem, da ne tudi z bojaznijo, da bi ne našel v naju tega, kar je iskal. Toliko bolj naju je očaral njegov kolegijalni in živahni nastop. Pripovedoval nama je na kratko o potrebi umetniške opreme knjig in v zvezi s tem o svojem novem rokopisu «Gospa Judit«. Na njegov nasvet smo sklenili, da pritegnemo k sodelovanju vse člane društva «Vesna». Dogovorjen je bil dan sestanka.
V društveni sobi smo ga pričakovali. Prišel je točno o napovedanem času in je začel zbranim članom «Vesne» pripovedovati vsebino svoje knjige. «Vesna» je razpisala konkurenco med svojimi člani, a Cankarju je bila prepuščena iz« bira najprimernejšega osnutka. Odločil se je za Smrekarjevo risbo.
Odtlej je začel sodelovati Smrekar pri raznih Cankarjevih spisih. Našli sta se dve sorodni duši...
Nihče ni bil sposobnejši, da preoblikuje Cankarjevo žgočo satiro z ilustracijo, kakor Smrekar. Občevanje s Cankarjem je postajalo vedno intimnejše in je imelo na mladega slikarja največji vpliv. Bohemskemu življenju takratne dobe je nasprotoval način šolanja na zavodu, ki ga je posečal Smrekar sicer pod vodstvom priznanega umetnika«pedagoga pl. Kennerja (ki še danes deluje na umetniški obrtni šoli na Dunaju), a je zahtevalo celo« dnevno intenzivno udejstvovanje pri risanju akta itd. Poleg tega je bilo to šolanje združeno še z velikimi stroški za razne potrebščine. Smrekar pa je moral pre« ‘ cejšnji del svojega časa uporabljati za delo, ki mu je. omogočalo življenje sploh, tako da mu je bilo redno zahajanje v šolo vedno težje. Ni torej čudno, da se je odločil zapustiti ta zavod in sploh Dunaj. Leto dni pozneje ga vidimo s prijateljem Gasparijem v Mona« kovem, a po enoletnem bivanju v takratnem umetniškem središču se je stalno naselil v Kranju, oziroma v Ljub« ljani,,kjer je preživel razen del vojnega časa vso dobo do danesi.
Med tem časom je neprestano delal, dokler ni omagal vsled hude živčne bolezni, iz katere se je izkopal z lastno energijo šele v zadnjem času.
Redki, zelo redki- so bili kupovalci slik v času, ko je prišel Smrekar v Ljubljano. Še redkeje si je pa kdo omislil po formiitu in zunanjem efektu skromnejšo risbo,
čeprav so se gibale njih cene v primeri s cenami okvirnih slik v razmerju 1 : 10. Le čisto manuelno delo si je mogel risar zaračunati, če ni hotel, da so se kopičili proizvodi njegovega duha v domači omari. Z druge strani se je pokazovala vse večja potreba po ilustracijah. Pojavljali so se humoristični listi, izhajale so ilustrirane knjige. Vse to je pa dajalo zaslužka tiskarjem in kvečjemu založnikom. Honorarji za umetnike so pa bili vedno tako skromni, da so se morali umetniki naravnost boriti za vsakdanji kruh. Razume se, da so bile prav te raz« mere največja ovira pravemu in zdravemu razvoju naše črnobele umetnosti. Daši lahko o Smrekarju rečemo, da ni bil nikdar človek, ki bi se mu smeli očitati kompro« miši v kvar njegovi umetnosti, vendar smemo trditi, da je narisal marsikatero delo, ker je poznal želje even« tualnih kupcev, in da se zato ni utegnil razvijati popol« noma po svoji volji.
Smrekarja pozna gotovo sleherni Slovenec — a nje« gova popularnost sega, kakor sem se imel priliko že večkrat prepričati, daleč po naši kraljevini, a vse ga pozna samo kot humorista in satirika. Res je, vihtel je šibo svoje duhovite satire premnogokrat preko glav vseh naših stanov, pa tudi dobrohotnega humorja ne po« grešamo v njegovih številnih risbah. In vendar: kdor pozna Smrekarja samo s te strani, ga ne pozna ali vsaj ne pozna vsega. V njem živi še drug človek, umetnik
z globokim gledanjem prirodne lepote, epik in morda celo romantik, ki mu v samotnih urah uhajajo misli najrajši v mistični svet bajke in pravljice. Ta Smrekar je manj znan, kajti ta stran njegovega dela se je mogla razvijati, kadar ga ni drezal urednik «Ježa», «Ose» ali «Kurenta», torej v času, ko je bil umetnik sam s seboj. A tega časa Smrekar pač ni našel mnogo!
Risarja, ki je s tako lahkoto obvladal vse forme in poze človeškega telesa, ni mogla trajno zadovoljiti samo risba. V času, ko so bili grafični poizkusi pri nas še bele vrane, je začel prenašati svoje risbe na bakrene, cinkove in lesene plošče in se polagoma izuril brez šob
Reklamne risbe za drogerijo Gregorič.
skega pouka v vseh grafičnih tehnikah, posebno pa v lesorezu tako daleč, da zavzema danes tudi kot grafik eno najvidnejših mest med našimi oblikujočimi umetniki.
Koliko lepih listov, v katerih se najbolj zrcali njegova inspiracija polna fantastičnosti, ki nas tu spominja na Goyo, tam zopet na njegovega antipod'a Klingerja, ki kaže tu Smrekarja romantika, ustvarjajočega risane ba« lade, tam zopet sanjavega lirika, ki vam nariše kraljično, obdano od pravljičnega cvetja, je Smrekar že izdelal! A prav pri teh listih je moral izkusiti, kakšna pastorka je pri nas grafika in kakšna mačeha je občinstvo napram njej. Po enega do dva lista je spravil v najboljšem slu« čaju v denar in s tem kril komaj izdatke za drage plošče,
ki jih je moral po večkrat na novo zbrusiti, če je hotel imeti mesta za novo delo.
V zmoti so tudi tisti, ki poznajo Smrekarja samo kot improvizatorja. Zares nedosežen je bil vedno v sposob« nosti, narisati iz glave najbolj komplicirane gruče ljudi, napraviti po spominu popolnoma podobno karikaturo človeka, ki ga je komaj enkrat videl. A kdor misli, da se pri tem ni naslanjal na resen študij narave, ga slabo pozna. Smrekarja moramo sicer označiti v glavnem kot samouka, vendar bi bilo pogrešno misliti, da se ni učil. Tista šola, ki si jo je izbral1 sam, je bila morda več vredna od marsikatere akademije (glej danes priobčene reprodukcije njegovih študij v «Domačem Pri« jatelju«.)
In Smrekar kot človek? Odkrit značaj, človek brez predsodkov, original, če hočete, toda s svojo duhovitostjo in s svojim znanjem iskan tovariš — čeprav morda ne v salonih. Kdor ga pozna, mu odpusti marsikatero krepko besedo, ki se mu poda tako kakor njegove risbe. Nič pa ne more ozna« čiti njegove prave notranjosti bolj, kakor narav« nost idealno razmerje, v katerem je živel s svojo materjo do njene smrti.
Njegovih del ne bom našteval. To bi bito spričo njih izredno velikega števila tudi nemogoče. Ven« dar pa naj opozorim na nekatera izmed njih, ki se mi zde za Smrekarja posebno značilna. Med temi naj omenim zlasti ilustracije k srbskim narodnim pesmim, ki jih je napravil že pred vojno za Srpsko akademijo znanosti in umetnosti, njegove n|C« dosežne risbe k Literarni Pratiki, ki je žal že po prvem letu prenehala, pozabiti pa ne smem tudi njegovih dekorativnih risb, ki jih je napravil za različne častne diplome. Med temi je zlasti so« kolska diploma list neobičajne duhovitosti in risar« skega znanja.
Če sem opisal Smrekarja samo kot ilustratorja in grafika, nisem tega storil morda zato, da bi pod« cenjeval njegovo delo s čopičem. Marsikaj lepega je ustvaril tudi na tem polju z oljem in akvarelom. A ideal bi mu bil— to dobro vem in razumem — slikanje velikih fresk na stenah. Tu bi bito zanj polje velikega razmaha, pa mu zato želim, da se mu posreči dobiti tudi takih naročil. Smrekar je tudi dober portretist, ki zna poiskati v obrazu vselej tisto, kar je najbolj značiltio. Kako bi mogel drugače v karikaturah tako dobro pogoditi po« dobnost?
Preskočil sem v tem članku marsikaj, kar je grenilo Smrekarju življenje, ker to ni bilo vse v neposrednem stiku z njegovo umetnostjo. Vendar pa bodi omenjeno, da je bila njegova dolgotrajna bolezen kolikor toliko posledica njegovega pre« napornega življenja, posebno za časa vojne, v katerem mu je njegova jugoslovcnska orientacija hudo škodovala.
Smrekar je privozil svojo barko danes v mirnejši pri« stan. Še buta včasih viharček ob nje jadra. A zdi se, da je glavna borba končana. Zgradil si je skromen atelje ob periferiji našega mesta. Naj bi mu bito dano, da v njem izvrši v mirnejši moški dobi tista dela, ki bodo šele zanamcem podala verno sliko o tem, kaj je hotel in kaj je dosegel Hinko Smrekar.
Pokažite naši reviji
znancem in prijateljem;
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
KALODONT
Nekaj o grafologiji
(Nadaljevanje.)
Nastopajoče živčne bolezni (neurastcnija, histerija, me* lanholija in druge duševne bolezni) se dajo ugotoviti iz pisave.
Kakor znano, ima grafologija tudi v kriminalistiki važen pomen. Mlajšim ljudem bi svetovali, da si dajo pred vstopom v zakon presoditi značaj, od česar je velikokrat odvisna poznejša harmonija — ki je pogoj za srečen zakon.
ima precej svojeglave odločnosti, ki prehaja v osornost. Potrudi naj se, da popravi te napake! Okus mu je dobro razvit.
*
Opomba uredništva: Če želi kateri od cenjenih naroč* nikov, da mu iz pisave uganemo značaj, naj pošlje 10 do 20 vrstic s črnilom pisanega rokopisa na nečrtanem papirju, naznači spol in starost in priloži 20— Din za stroške, na kar dobi v naslednji številki odgovor. Če kdo želi, dobi odgovor lahko tudi prej (naslov se izve v upravi).
Odgovor na pisavo, poslano pod šifro «T r b o v 1 j e»:
Vi ste človek precej živahnega temperamenta, za svojo mladost dovolj energičen in odločen. V važnejših življen* skih momentih se dokaj dobro obvladujete. V ljudi ni* mate preveč zaupanja. Na svoj «jaz» polagate dosti važ* nosti. Če katera Vaših simpatij misli, da ste idealist, se jako moti, ker Vam je materialistična stran bolj razvita. V občevanju z drugim spolom ste previden, rafiniran in diskreten. Sicer ste dober, hiter in razumen duševni delavec. Vaša narava je seksualno strastna, ako želite o tem kaj več izvedeti, se obrnite na moj naslov, ki ga dobite v upravi, na kar dobite brezplačen obširnejši od* govor, ker o tem ne kaže tu razpravljati.
«Ž i v 1 j e n j e»: Strastne (s tem še ni rečeno, da ravno v seksualnem pomenu), preproste narave, mirnega duha, živahnega temperamenta z nekaj energije. Sprejemljiva za vsakovrstne nove vtise, sicer malo svojeglavna. Dru* gače pesimistična, počuti se večkrat žalostno in nesrečno. Njene nade so jo prevarile. Okus za lepoto ji je dobro razvit. Nežna in rahločutna. Misli hitro, ljubi red in toč* nost.
»Radovednost®. Deklica dobrega srca, ki kaže veliko energije in ima precej urnosti in gibčnosti. Stvari hitro razume in jih na podlagi drugih idej spretno na* daljuje. Malo je trmasta, sicer ljubi red. Je sicer odkrito* srčna, ali vkljub temu nekaj v sebi skriva ali vsaj o nečem previdno molči. Varčna je dovolj, okus za lepoto je prav dobro razvit.
«S t a r o s t 35 let». Občutljive, nežne, entuzijastične, bolehno razdražljive narave brez energije. Iz du* ševne depresije preidete hitro v ravnotežje. Ker Vam življenska pot ni bila ravno posuta s cvetlicami, ste iz izkušnje postali nezaupljivi in lokavi. Ljubite red in toč* nost tudi do najmanjše pedanterije. Skoro vsem življen* skim nasladam ste dober prijatelj. Sicer kažete neko odločnost, toda svojo voljo slabo krotite. Kljub raztrese* nosti, ki je le vzrok Vaših razdraženih živcev, ste hiter mislec, umosloven človek z zbranimi, razvrščenimi idejami.
«Zeleni gaj 446.» Pisec je ponosen, samoljuben, gospodijiv. Narava je flegmatično*hladna, apatična in neobčutljiva. Kakor njegova šiljasta pisava bode človeka v oči, tako je tudi njegova notranjost napram ljudem šiljasta, to se pravi, da mu je dobrosrčnost tuja. Tudi
Bolni živci.
Kolikor je dni v letu, mimo toliko postaj muk mora iti nervozen Človek, ker slabi, izčrpani živci grene življenje in prizadevajo veliko gorja. Trganje in zbadanje, omotica, bojazljivost, bolečine v glavi na eni ali pa na obeh straneh, Šumenje v uSesih, migljanje pred očmi, motnje v prebavi, slabo spanje, potenje, trganje v miSlcah, nesposobnost za delo in različni drugi pojavi so po navadi posledica slabih, razrvanih, bolnih živcev.
Kako bi se odkrižali te nadloge?
Moja ravnokar izdana knjiga razpravlja o preparatu, ki je prava dobrota za človeštvo. Pomaga na naravnost čudežen način, da prično telesni organi zopet delovati, krepi hrbtenico in mozeg, pa tudi ml-Sice in ude ter daje moč in voljo za življenje.
V borbi za zdrave živce
ustvarja to sredstvo naravnost čudesa, odvaja redilne snovi do najskrajnejših mest krvnega tvorjenja, poživlja in krepi človeka in ga ohranjuje mladega in živahnega Prepričajte se sami, pa boste videli, da vam ne obetam nič neresničnega, ker bom ta dva tedna, ki sledita, poslal vsakomur, kdor ml bo pisal, čisto zastonj in franko majhno Škatlico za polzkufinjo in pa knjigo nekega zdravnika z vsestransko in dolgo prakso, ki se je moral tudi s&m boriti s temi bolečinami.
PoSljlte ml svoj natančni naslov, pa vam takoj brezplačno poSljem, kar sem obljubil.
Ernest Pasternack, Berlin, S. 0.
Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt. 465.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13,
sprejema hranilne vloge in jih dobro obrestuje.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji.
v
Zena na mesecu
Najnovejši film Fritza Langa za Ufo. Po ideji pisateljice Teje pl. Harbouove. V glavnih vlogah Gerda Mauryusova in Willy Fritsch.
Odkar je človek prvič dvignil svoj pogled proti zve* zdam na nebu, je začutil v svoji duši nemir in neodoljivo hrepenenje, da preleti meje zemeljske oble, odkrije nova svetovja, spozna življenje vsemira ter prisluškuje melodiji in taktu tistih zakonov, prastarih, večnih, ki po njih poteka to življenje že od prvega dne ...
Meje?
Ali je človeški duh danes še prisiljen govoriti o mejah? Ali se niso že uresničile sanje toliko stoletij, tisočletij? Sanje, ki so šle od roda do roda, sanje, ki so se nekega dne vendarle uresničile, izpolnile in postale nepobitno dejstvo?
nenavadno mirnostjo izpostavlja svoje življenje največji nevarnosti, kadar hoče doseči svoj cilj.
Štirje možje in ena žena z majhnim otrokom se peljejo na mesec ...
In ta peščica ljudi je prinesla tudi semkaj v te ledene pustinje, k tem divjim in strašnim brezdnom blagoslov in prekletstvo svojega zemeljskega bitja: ljubezen in sovraštvo.
Kajti:
popolnoma isto je, če človek na zemlji dlviga- svoj pogled proti mesecu ali če si z meseca želi nazaj na zemljo — velika melodija človeštva ostane ista: večna pesem življenja in smrti, pesem moža in žene, pesem ljubezni, pesem zvestobe ...
Cilj je dosežen!
Človeku se je izpolnila želja po letanju.
Koliko časa bo še trajalo, da bo mogel človek leteti okoli zemeljske oble, ne da bi potreboval le malo po* čitka? To je vendar le neznatno vprašanje tehnike! In že si išče človeško oko novih ciljev! Preko zemeljskih meja, v tajinstveni svet našega ozvezdja, tja daleč v vsemirje ga vleče njegov vedno hrepeneči duh.
Mesec.
Že docela znan, in vendar kakor s sedmero pečati za* pečateno pismo. Na videz tako blizu, prijazen, a vendar strašnejši ko najbolj žareča pustinja na zemlji, opasnejši ko moreče ledene puščave Tibeta, Toda, ali se je kdaj duh človeka pijonirja ustrašil pretečih nevarnosti? Ali se je njegov genij ustavil na poti do cilja, ker se je zbal smrti? Ne! Nikakor ne! Današnji človek se smrti ne boji več, popolnoma se je privadil nje bližine, z lahkoto in
To grandijozno filmsko delo Fritza Langa se v Berlinu ravnokar nagiba dovršitvi. Ker bo naše čitatelje gotovo zanimalo pogledati v delavnico znamenitega režiserja, čigar velefilme «Metropolis», «Špijoni» itd. je občudoval ves svet, evo nekaj prizorov:
Izprehod na luno.
Kako je Fritz Lang zgradil luno v Neubabelsbergu.
Na diolgi pleteni lestvi stoji lepa ženska s plavimi lasmi. Lestva se lahno pozibava, klini se srebre in kakor iz daljave se sliši človeški glas: Hans, Ha*ans! Klic po* staja vse močnejši, telo drhti od razburjenja, mimo lice dreveni in se gubanči, in že skoraj kriči: Hans, Ha*ans! Kakor bi trenil ugasne 'sto in sto svetiljk, na visokem stolpu se zabava nekaj ljudi, ki se začno oprezno spu* ščati po lestvi, potem pa krenejo po globokem pesku. Oprezno se vzpenjajo vse do vrha griča, ki strmo pada in za katerim se vidi ogrodje iz desak, kovčegi, ljudje, kladivca, star naslanjač, stojalo, priprava za čaj.
In še bolj zadaj se odpira brezkončna panorama gor; skih grebenov, brd in dolin, tu' pokritih s tenkim snegom, tam pustih in polnih rdečkastih pečin, krhkih in močnih, vse pa se izgublja v brezkončnost, v ravnino. Kakor da se ga ni nikdar doteknila človeška noga, počiva rumeni pesek, na katerem je samo veter napravil lahne orna; mente. Čudna puščava, ki se ti zdi brez konca in kraja.
To ni kraj s te zemlje, po katerem nam polzi oko, ampak svet fantazije, neugoden, pa vendar veren, takšen, kakršnega gledajo učenjaki: to je del meseca, zgrajen za Fritza Langa film Ufe «Žena na mesecu«.
Dva tisoč kvadratnih metrov lesa tvori ogrodje za bregove in brda tega meseca. Štirideset vagonov mor; skega peska, nalašč zato praženega, da dobi potreben sij, nadomešča hribe in doline drugega sveta. In iz tega svetlikajočega se peska moli 12 metrov dolga granata, črnobela, velikanski naboj z majhnimi okenci in vrati, ki se nepredušno zapirajo: vsemirska ladja, ki je po ideji pisca scenarija z raketami gnana priplula na mesec.
Čisto poseben svet. Ni zgrajen po prosti volji, ampak so pri gradnji pomagali učenjaki, ki se že dolgo ukvar; jajo s proučevanjem meseca.
V različnih ateljejih se snemajo posamezni prizori, slike z meseca. Velikanska lunina dolina, ki v njej pri; stane vsemirska ladja, je samo neznaten izrezek iz celotne slike, katere brezkončne daljave, perspektivno skrajšane, snema poseben operater. Na veliki eliptični pripravi so zgradili umetniki po fotografijah iz mavca vse višine in vdolbine, vse ravnine in vrhove. V neposredni bližini stoji operater. Obločnice zagore, on začne obračati ro; čico, a priprava z modeli se obrača okoli svoje osi, po; časi, potem pa vse hitreje in hitreje, tako da se na film;
skem traku v sekundi fotografirajo vsi modeli. Ako človek pozneje gleda film, se mu zdi, kakor da z ne; \erjetno hitrostjo leti mimo novih krajev, kakor da neprestano gleda nove zemlje, nove svetove.
To so triki, ki služijo za izpopolnjevanje, za pojačanje pravega sveta, vse to je trik, kar je zgrajeno v velikan; skih ateljejih v Neubabelsbergu. Dimenzije so tako ve; like, da bi se stotine ljudi mogle v njih izgubiti brez sledu, in so tako oddaljene, da človeški glas ni tako močan, da bi mogel dajati ukaze iz enega kraja v dru; gega. V tem kraju se ne izgublja samo glas te ženske, ampak se gube tudi sledovi, se gube sledovi ljudi, kakor tudi oni sami, ker to je kraj tragičnega. Sledovi se gube, ker se morajo zbrisati po vsakem koraku, po vsakem poizkusu, po vsakem poizkusnem prizoru. Po vsakem posnetem metru je treba pesek zopet zravnati, je treba zbrisati vsako stopinjo in vsako sled, ki bi kvarila končno sliko tega prizora. Ta tla morajo biti takšna, kakor da nanja ni še nikdar stopila človeška noga. S posebnimi pri; pravami glade nalahno pesek, s siti ga skrbno presevajo, s škropilnicami pa mu dajejo končno obliko. Potem sc lahko snemanje vnovič prične. Obločnice zopet zažare. Najmanj pet tisoč svetiljk sveti, s stropa padajo svet; lobni žarki, kakor da se poigravajo, s stranskih galerij se glase aparati, ki jih dirigira operater: «Počasi na levo! — Bolj na desno! — Bolj na levo! — Stoj.«
Dolgo, dolgo je treba, preden dobi prizor pravo svet; lobo, dokler ljudje in predmeti ne mečejo nobene sence, dokler se ne uleže prah in dokler kamera ne ujame čiste slike. Tedaj dobe igralci zadnja navodila, scenarij se še zadnjikrat prelista, obleka še enkrat pregleda. Vsak na svoje mesto! Režiser stoji tik operaterja: «Sncmam», govori tiho, in človek sliši šum filmskega traku, ki drsi iz kasete v kaseto. Zasliši se glasen vik: «Zdaj.» Prikaže se plavolasa ženska (Gerda Mauryusova), se vzpenja po bregu navzgor, zagleda za vsemirsko ladjo nenadoma neprijatelja (Fritz Rasp), teče do lestve in začne pic; zati po njej. Obtiči — prizor je bil zastonj sneman.
«Stoj!» Svetiljke ugase, pesek vnovič zravnajo, Fritz Lang pa vzdihne: «Slabo.» To je stara pesem, ki o njej malo vedo ljudje, ki kesnejc gledajo film. Malokdo vc o borbi proti indispoziji trenutka in kapricam objektiva: tukaj je bila zdaj kriva lestva, ponavadi pa je obločnica, ki nenadoma odpove, kamen, ki se obenj kdo spotakne, misel, ki preleti možgane, ki pa ic pogrešna, ker po; kvari prizor. Izgubljen čas, izgubljen denar, izgubljeni živci. Prizor se mora še enkrat snemati.
To zopetno snemanje uspe ali pa ne uspe. «Morda b: bi'o bolje tako!« »Poizkusimo enkrat na drug način.« Tisoče mogočnosti jc in skoraj toliko- poizkusov; vedno je to isti prizor, ista slika, isti trenutek, ista gesta, — najboljše sc vzame in uporabi. Drugo jc odmetek, nič; vreden odmetek.
Pa vendar po sto delovnih dneh, morda pred drugo stotino, nihče ne izgubi poguma. Ljudje vedo, da mora biti, zato delajo s tako herojsko delavnostjo na celoti, in če jc katerikrat res pretežko, osladi ta ali oni situacijo z dobrim humorjem. «Koliko potrebuješ, da nameriš kamero?« vpraša Fritz Lang operaterja Kanturka. «Pct minut«, prihaja glas iz megafona, a neki človeški glas zatuli: «Lažeš!» On jc res lagal1. Potreboval je najmanj — 15 minut.
Naročajte knjigo Mihe Maleša: Rdeče lučke ali Risbe o ljubezni, ki je edina te vrste na našem književnem trgu. Stane elegantno vezana 40 Din. Naroča se lahko narav; nost pri avtorju: Ljubljana, Stan in dom, vila Dana, telefon št. 2841.
& a r k o p c C e t j e
boste uživali le v lahkih platnenih ali svilenih oblekah, a brez težkih skrbi, kako boste prali svoje obleke. - Tkanina bo zadržala tudi po pranju svojo barvo in sijaj, ako vzamete za pranje SCHICHTov
RADION ki varuje perilo«
PRAKTIČNI MASVETI
Sadne košarice.
10 dkg sirovega masla vmešamo z enim rumenjakom in 7 dkg sladkorja in dodamo 15 dkg pšenične moke, v katero smo bili vrne* šali 1 kavno žličko dr. Oetkerjevega pecilnega praška, malo nastrgane limonove lupine in 2 žlici mleka. Iz tega testa napečemo majhne skledice in jih, ko se ohlade, napolnimo takole:
Več vrst sadja zdušimo in mu dodamo slad* korja po svojem okusu. V 3Jt litra tega sadja vmešamo, dokler je še toplo, 1 zavitek dr. Oet* kerjeve jedilne želatine, pustimo, da se strdi, potem pa z njim napolnimo košarice. V zim* skem času jih lahko napolnimo tudi z vlože* nim sadjem ali pa kar z jabolki.
Črešnjev kolač.
6 dkg sirovega masla ali drugačne masti, 6 dkg sladkorja, 2 jajci, 20 dkg moke, ščepec soli, Vz zavitka dr. Oetkerjevega pecilnega praška, Vz kg črešenj.
Sirovo maslo ali pa mast vmešamo, da se speni, dodamo sladkor in rumenjaka in me* šamo Vi ure. Nato dodevamo izmenoma s pecilnim praškom vmešano moko, beljako* vino in sol. To zmes denemo v dobro pomazan tortni obod ali kako drugo posodo, obložimo s črešnjami in počasi pečemo v pečici.
Penasti zvitki.
2 rumenjaka mešamo z 10 dkg sladkorja tako dolgo, da se spenita, dodamo sneg iz 2 beljakov in 10 dkg moke, v katero smo bili vmešali za noževo konico dr. Oetkerjevega pecilnega praška, 2 žlici mleka in Vz zavitka dr. Oetkerjevega vanilina, in vse prav dobro vmešamo. To testo denemo potem v pekačo, ki jo poprej z maslom pomažemo, in ga raz*
ravnamo v majhne, tenke četverokotnike, jih svetlo zapečemo, nakar jih, dokler so še topli, zvijemo tako, da jih, ko se ohlade, lahko na* polnimo s stepeno sladko smetano, v katero smo vmešali rdečih jagod, nekaj prav lepih, debelih pa potaknemo še po vrhu.
Ko minejo jagode,napolnimo te zvitke lahko s kremo ali pa samo s stepeno smetano.
Ribezov kolač.
14 dkg sirovega masla, 2 rumenjaka, 4 be* ljaki, 21 dkg moke, 1 žlica sladkorja, 20 dkg sladkorne moke, dr. Oetkerjev vanilinov slad* kor, 2 žlici mleka.
Iz sirovega masla, rumenjakov, moke in sladkorja napravimo na deski testo, ga tenko zvaljamo in denemo v namazano pekačo. Ko je testo pečeno, ga pustimo, da se ohladi. Iz 4 beljakov stepemo trd sneg, v katerega vrne* šamo 20 dkg sladkorne moke in nekoliko va* nilina, in ga enakomerno namažemo na pečeno testo, potresemo nagosto z lepim ribezom in postavimo v vročo pečico, kjer naj ostane toliko časa, da se sneg strdi. Nato ga zrežemo v štirioglate koščke. Namesto ribeza lahko
vzamemo tudi jagode ali maline.
•
Sredstvo za barvanje rabljenih usnjenih predmetov. Do«
slej ni bilo nobenega pravega sredstva za prebarvanje obrabljenih usnjenih predmetov. Zdaj ga pa imamo, ime« nuje se «V i 1 b r a». V vsakem gospodinjstvu se dobe rabljeni, vendar še dobro ohranjeni barvasti usnjeni pred« meti (damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjeni stoli
i.	dr.), ki jih nočemo več rabiti, ker so obledeli in dobili madeže. Take predmete pa kaj lahko zopet popravimo, in sicer s tem, da jih z «Vilbro» nanovo prebarvamo in imamo zopet veselje z njimi.
Počiščena tla
so želja vsake gospodinje.
Zato uporabljajte
SCHICHTOV OMINOL
Sporočamo Vam, da se je ustanovila letos
Izdala bo vsako leto po 4 knjige za članarino 20 Din. Letos dobe člani 4 krasne knjige, in sicer:
1.	) Koledar Cankarjeve družbe s pestro, zanimivo vsebino in z mnogimi lepimi slikami.
2.	) Angela Cerkvenika zanimivo socialno povest: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh".
3.	) Jack London: „Mož z brazgotino" v prevodu odličnega pesnika „Trbovelj“ in pisatelja Toneta Seliškarja.
4.	) Znanstveno knjigo dr. Lončarja: „Kako je nastalo moderno delavsko vprašanje" in Filipa Uratnika
aktualno razpravo: »Izseljensko gibanje med Slovenci".
Tudi oprema knjig bo odlična, umetniška.
Včlanite se v Cankarjevo družbo. Kupite na pošti ček za 25 par in pošljite 20 Din (čekovni račun »Cankarjeve družbe« ima štev. 13.703), ali pa pišite dopisnico, da Vam ga pošljemo. Lepa in dobra knjiga je najzvestejši prijatelj!
Arterioskleroza (poapnenje žil) nastane vsled nabiranja strupov v krvt in slabega Izločanja. Radi tega postane kri nečista, se prične slabo pretakati, ter postane gosta. Z uživanjem naravnega „Planinka“ zdravilnega čaja dobimo normalno izločevanje in pravilni obtok krvi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „Planinka“ zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20 — z napisom proizvajalca:
Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana.
Gentleman v vlaku.
Albionec: «Ali vam je dim zopern, gospa ?»
Dama: »Nikakor ne, gospod.*
Albionec: «Ali right! Drugače bi vam bilo nerodno, ker veste, jaz jako dosti kadim.»
Bistra glavica.
Oče: «Tonček, povej gospodu učitelju, da te jutri ne bo v šolo, ker si dobil dva bratca. Pošiljal te bom po raznih opravkih.*
Tonček: »Imenitno, atek. Ampak, če dovoliš, rajši porečem, da smo kupili samo enega bratca.*
Oče: »Čemu pa?»
Tonček: »Drugega prihranim za prihodnji teden.*
Danajšnji tipi in dovtipi
Režek: «Jaz da bi bil preveč občutljiv ! Niti malo ne. Vedite, da sem prvi, ki se smejem svojim ubogim zablodam ...»
Šega: »Kako veselo morate živeti!*
•
Šest ura. V svoji beli posteljici je Marinka že odprla oči. Vendar znano ji je, da mama, ki spi v sosednji sobici, ne dovoljuje tako zgodaj vstajati. Ali Marinka bi rada skočila na tla in se oblekla, da bi se mogla igrati. Tedaj pa glasno zavpiie v tišino zakonske spalnice s poudarkom dekletca, ki je malce razvajeno: »Slišiš, mama, ali se smem zbuditi?*

J
„Frote“ za kopalne plašče
priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA
Ako želite zdravo in dobro kavo, uporabljajte vedno
KOLINSKO
CIKORIJO,
izboren pridatek za kavo!
PERILO
je danes eden glavnih delov damske garderobe, radi tega je treba pred nakupom dobro
premisliti, uje in kako se kupi. Najbolje sto* lite, ako pišete še danes dopisn co na tvrdko Stermecki in zahtevate ilustrovai.i cenik, v ka-
terem najdete res fino in moderno damsko perilo po sledečih zelo nizkih cenah: srajce iz platna 25 Din, šlfona 40, batista 65, hlačlce iz platna 36 Din, sifona 50, batista 65, komblneže iz barvastega ln belega batista 70, zelo fine 110 Din. Ogromna je tudi izbira nogavic, rokavic, žepnih robcev in raznih drugih modnih predmetov. Cenik s slikami čez več tisoč predmetov se pošlje zastonj.
Industrija perila in veletrgovina
R. STERMECKI, Celje St. 83, Slov.
Mali bralci!
Kdor si želi zanimivih povestic, naj kar hitro naroči lepo knjigo, ki stane samo Din 13‘—, ki opisuje doživljaje
PRINCESKE ZVEZDANE.
120 mičnih risb.
♦
67. risba:
Žabja krvnika sta vlekla čarovnico na morišče, toda njen sinko je stekel k Cvetki in zaprosil, prelivaje bridke solze: .^Oh, daj, da ostane moja mamica živa. Tako rad jo imam! Priden bom, nikomur ne bom več nagajal."
Ali pa knjigo o doživljajih
KRALJA DEBELUHA IN SINKA DEBELINKA,
ki sta doživela res strahotne reči lepa knjiga stane samo Din 13*—.
♦
82. risba:
In zdaj sta videla, zakaj je bila štorklja v takih straheh, zakaj iz vode se je prikazala ostudna glava z lokavimi, prežečimi očmi; sedela sta na krokodilu! — „Dober dan!" je rekel krokodil. „Ali bo žena vesela, ko ji prinesem tak slasten priboljšek!" In brzo je odplaval dalje. Joj, joj, kako sta trepetala malčka!
Knjige se naročajo in dobivajo
v oglasnem oddelku
Prešernova ulica štev. 4.
a so se vse srečno iztekle. Tudi ta
..JUTRA**, Ljubljana,
Prešernova ulica Štev. 4.