POSTNINA PLAČANA V GOTOV1NL
V Ljubljani, 27. maja 1920.
Glasilo Jugoslovanskega učiteijstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10"— „ posamezna številka po 80 vin.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-viste, če se tiska erkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-viste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/ffl.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
IVAN DIMNIK:
Programatične publikacije srbskega socialističnega učiteijstva.
Idejno programatičnega ujedinjenja ni niti med slovenskim učiteljstvom. Naše celotne stanovske in šolske programe nosijo le naši vodilni možje v svojih glavah, niso pa celotno postali duševna last vsega slovenskega učiteijstva. Kako tudi, ko se naša stanovska in šolska progra-matična vprašanja rešujejo le odlomkoma in posamezno v našem stanovskem časopisju in na zborovanjih.
Celotno izdelanega in sistematično urejenega programa in enotno zavzetega načelnega stališča k vsem vprašanjem, ki zadevajo naš stan in šolo, do danes še nimamo.
In vendar bi često potrebovali že fiksno določenega programa, na katerega bi se vedno lahko sklicevali; združene celote bi potrebovali v vseh naših podrobnih vprašanjih, — zavzeta načelna stališča, ki so raztresena danes po predalih našega stanovskega glasila in v zborovanjskih zapisnikih, bi bilo potreba zbrati v celoto — na katere bi se vedno lahko sklicevali: to je naše idejno načelno stališče — naš program!
Počemu potem toliko brezplodnih prerekanj po našem stanovskem glasilu o tem in onem vprašanju: vsak posameznik bo lahko odprl program, in če je kos svoji nalogi, naj skuša prepričati večino o tem, da je zavzeto stališče v programu napačno in naj skuša doseči, da večina to točko v programu in v načelnem stališču — izpremeni.
Naša stanovska politika bi prenehala se ravnati zgolj po prilikah položaja, ampak bi zavzela bolj načelen značaj!
Do danes se izgublja mnogo dobrih idej v načelnih vprašanjih v našem stanovskem glasilu ter so brezploden trud obilega napora, ker niso bila spravljena pred odločujoči forum in ni bilo načelno stališče oficijelno sprejeto v programu — da bi postalo duševna last vsega učiteijstva. Cesto so zapadli dobri sklepi pozabljivosti!
Naše stanovske vrste se izpopolnjujejo z mlajšimi stanovskimi tovariši in tovarišicami, ki vegitirajo brez prave orientacije v naših stanovskih vrstah in v naših stanovskih načelnih programa-tičnih vprašanjih. Vsakdo je šele raziskovalec in samouk ter nima sistematične in celotne opore, na podlagi katere bi razvil svoje stališče in nazore. Nečemo, da naj postane program dogma, a vzgajajmo mladino že k kritični debati, da se bo po-mlajal program ž njo!
Ustno propagiranje našega stanovskega programa je prepočasno In preveč neenotno, zaradi česar nastajajo ponavljajoče se diference ter se eno in isto vprašanje pojavlja vedno znova.
Za propagando našega stanovskega programa je potreba tiskane besede v celotni obliki, ki bi v naše mlajše vrste prinesla enotne duševne orientacije v vseh naših načelnih vprašanjih.
Tem večji idejni kaos bo nastal šele sedaj, ko bomo skušali iz vseh pokrajin naše kraljevine stopiti s svojimi nefiks-nimi programi pred Unijo in zagovarjati svoje stališče na podlagi svojih posebnih pokrajinskih razmer. Najnujneje stoje pred nami tri vprašanja, pri katerih se ima idejno ujediniti na enotno stališče vse jugoslovansko učiteljstvo — kar sem omenjal že v dveh člankih pred časom — to je šolski zakon, naša skupna organizacija in pravila za njo, in splošna službena pragmatika in naše stališče k njej.
Naša centralna organizacija je izdala dosedaj nekaj brošur, ki nam dajejo nekoliko idejne orientacije v naših stanovskih in šolskih vprašanjih. To je dr. Lončarjeva brošura „O šolski reformi" i iz 1. 1908, ki nam še danes lahko služi kot vzor za naša reformna šolska stremljenja. Peskova brošura „Na delo med ljudstvo", ki nam je hotela dati nekoliko orientacije za naše izvenšolsko prosvetno delovanje; Ganglova brošura o § 1 in „Zavezin načrt" za reformna stremljenja ob prevratu, ki nam načelno daje stališče o stanovskih in šolskih vprašanjih.
V kratkem izide predelan načrt šolskega zakona kot priloga Učit. Tovariša, ki ga je izdelal Zavezin odsek, na pod-1 lagi predlogov okrajnih učiteljskih dru-
štev. Ni pa rečeno, da je postal s tem tudi dušena last vsega slovenskega učiteijstva, še manj pa, da je s tem tudi zmagal in prodrl kot duševna lastnina v vrste vsega jugoslovanskega učiteijstva. Za to je treba še ustne in tiskane propagande, da se idejno zbližamo in ujedinimo na enotno stališče.
„Klub učitelja(ca) socialdemokrata" v Srbiji, ki izdaja svoje glasilo „Učit. borba", je izdal več publikacij, ki so stanovsko m šolsko programatičnega značaja in nam služijo v idejno orientacijo te skupine srbskega učiteijstva glede stališča k posameznim vprašanjem.
Zanimivo je ogledati si te publikacije z ozirom na vprašanja, ki jih razpravljajo. Važna so za nas. da se idejno spoznamo in zbližamo v posameznih točkah.
Prva knjiga se glasi: „Školska reforma socialne demokracije" od H. Šulca. (Cena 2 din.) Obravnava pa sledeča vprašanja: Buržoaska i proietarska reforma. — Socialistički školski ideal. — Školsko biče sadašnjosti. — Reforma narodne škole: u opšte; jednostavna škola: dečija zabavišta, osnovna škola, srednja škola, velika škola; koldukacija; besplat-nost školovanja: besplatnost nastave, besplatnost sredstava nastave i učenja, besplatnost hranjenja, pomoč sposobnoj deci sirotnih roditelja. — Svetost škole: pedagoška i državno gradjanska nužnost tog zahteva; crkva i škola: današnja re-ligijska nastava, reforma ili ukidanje religiozne nastave, veronastava bez naročite vere, ukidanje religijske nastave. — Pre i posle školskog doba: škola i kuča; zabavište; dečije sklonište; produž. škola: razvitak produž. škole, produž. škola kao struč. škola, stvaranje produž. škole, gradjansko drž. vaspitanje. — Negovanje zdravlja u školi: vaspitanje za odbranu, zaštita zdravlja normalne dece; staranje oko nenormalne dece; zaštita dece. — Unutrašnji školski rad: teorija i praksa; disciplina i škola; parčanje školnog organizma; rad kao podloga nastavnoga plana; nastava ručnoga rada; umetničko vaspitanje; nastava prinodnih nauka; istorijska nastava. — Školska uredba: škola je stvar društva; izdržavanje i u-pravljanje školom, uprava i Školski nad-
zor. — Učitelji i učiteljice: opšta ocena učiteljskog staleža; ravnopravnost; stru-čno obrazovanje učitelja; nagradjivanje učitelja; učitelj kao državni gradjanin.
—	Školska reforma socialne demokra-tije: ko treba da izvede školsku reformu?
Druga knjiga se glasi: „O školi, učl-teljima i učenicima sa socialdemokrat-skog gledišta", sestavljena od večih avtorjev. (Cena 1 dinar.) Obsega pa sledeča programatična poglavja: Škola: postanak škole; klasni karakter škole; današnje školsko vaspitanje; materijalna strana današnje školej uzroci bednog stanja i izlaz; jeditri strub prosvete. — Učitelj: važnost njihova poziva; dužno-sti; prava; obrazovanje; klasna s\est; borba; organizacija. — Učenci: položaj dece u današnjoj porodnici; položaj dece u današnjem društvu; položaj dece u današnjoj osnovnoj školi.
Tretja brošura je najnovejšega izvora, od 1. 1920, spisana od Drag. M. Mi-hajloviča, glavnega urednika „Učiteljske borbe" in se glasi: „Za orijentaciju učiteijstva". (Cena 3 din.) Peča se s sledečimi poglavji: Omladini učiteljskih škola.
—	Naša školska reforma. — Naš put. — Naša štampa. — Naša literarna borba. — Naša organizacija. — Naša oholost.
Kogar bi utegnile te publikacije zanimati, naj se obrne na glavnega urednika „Učiteljske borbe", tov. Drag. M. Mihajloviča v Kragujevac.
Srbsko socialistično učiteljstvo je spoznalo vpliv in neobhodno potrebo programatičnega tiska v stalni obliki, zato je poleg dnevnega časopisja pričela njih organizacija izdajati tudi programatične brošure, ki se pečajo s programa-tičnhni stanovskimi in šolskimi vprašanji ter jih kritično in znanstveno utemeljujejo. Te brošure imajo neko stalnejšo vrednost od časopisnih člankov in polemičnih debat in pomagajo novovstopa-joči mladini iz disorientacije v stanovskih vprašanjih ter jim podajejo nekak stanovski katekizem, na podlagi katerega se potem uveljavljajo v stanu.
Med hrvatskim učiteljstvom je to smer zavzel starosta in idejni voditelj hrvatskega učiteijstva Davorin Trste-njak. On je močna idejna individualnost,
LISTEK
Spomini na domovino.*
Dragi gospod urednik!
Pred kratkim sem Vam bil poslal sliko moža, sedečega v skupini slovenskih otrok. Sliko ste mi vrnili, češ, da ni dovolj jasna, da bi jo objavili v listu.
V posebnem pismu sem bil pojasnil, da je bila vzeta v kleti kraške hiše ter da predstavlja slovenskega učitelja, ki uči otroke. Slika je bila zato meglena in nejasna, ker je bila vzeta pod zemljo.
Ko ste mi vrnili sliko, ste izrazili željo, da bi pojasnil, kakšen utis so napravili name slovenski učitelji, katere sem videl m srečal.
Jaz sovražim hinavščino. Jaz nikdar nočem hvaliti stvari, ki po mojem mnenju
*) „Spomine na domovino" je priobčit „Glas naroda", največji slovenski list v Ameriki, 18. marca 1.1. V. Predovič je sestavil te svoje „Spomine" prvotno v angleščini ter jih nato prevedel na slovenski jezik. Zanimivo je, kako misli ta docela po-amerikanjeni Slovenec o jugoslov enskem očitelj-stvu. — Ured.
ne zasluži hvale. Rajši molčim kot pa hvalim ponepotrebnem. Z veseljem pa hvalim in slavim one, ki so vredni hvale. In v to vrsto spadajo — po mojem mnenju — slovenski učitelji.
Ne poznam nobenega obrtnika ali trgovca v Jugoslaviji, ki bi delal tako nesebično. za tako malo plačo, kot delajo šolski učitelji. Slovenski, hrvatski in srbski učitelji so med vojno veliko več pretrpeli kot pa vsi drugi stanovi skupaj. Avstrijska vlada jih je veliko bolj sovražila in preganjala kot pa vse druge slovanske propa-gatorje.
Prvi učitelj, katerega sem srečal v Jugoslaviji, je bil oni, katerega sliko sem Vam poslal. Predstavil se mi je sam, ko mu je nekdo povedal, da sem ameriški Slovenec. Bil je takoj moj najboljši prijatelj. Vprašal me je, kako naj mi pomaga pri kištah. Pripravljen je bil storiti vse, samo da koristi dobri stvari. Nobena stvar mu ni bila pretežka. Za časa mojega devetdnevnega bivanja v Trstu sem ga večkrat videl, in on mi je razkril svojo dušo.
Izza prihoda Italijanov je imel jako težavno stališče. Ni imel niti stalne službe, niti stalne plače. Vodila ga je le ena želja, da uči slovenske otroke pod italijanskim
jarmom lepe materinščine. Ni se bal niti aretacije, niti internacije. Zadovoljen in vesel je bil le enkrat na dan in to je bilo tedaj, ko je učil otroke. Učil je te mlade Jugoslovane v kleti ravno pred nosom italijanskih vojaških oblasti.
Z drugim možem tega poklica sem se sestal v Toplicah na Dolenjskem. Tja je prišel par dni za menoj in sicer z Reke. D' Annunzio je pregnal iz reškega pristanišča zavezniško brodovje, in on se je moral kot hrvatski profesor izseliti s svojo ženo in tremi sinovi. Ure, ki sem jih preživel s tem profesorjem, so bile najlepše. V par pogovorih z njim sem se bolj seznanil s slovansko zgodovino kot kdaj prej v svojem življenju. Ta človek bi lahko s svojim znanjem povsod dobro zaslužil, toda svoje življenje je posvetil jugoslovanski mladini, katero uči zgodovine in dobiva v povračilo le toliko, da se preživi.
Blizu Toplic je bil tudi neki slovenski učitelj, ki je bil po mojem mnenju vreden zlata. Sedaj pa ne živi nič boljše kot kmetje tam naokoli. Njegovo pevsko društvo je še bolj potrdilo v meni vero o lepoti slovenske pesmi. Slovenski fantje in deklice ter stari možje so peli slovenske pesmi, katere sem slišal že prej. To-
da petje je bilo različno. Vse lepše in vse bolj veličastno.
V Splitu, v Dalmaciji, sem obiskal admirala Andrewsa, ki je bil tam z ameriško mornarico. Tam sem se sestal z dalmatinskim šolskim učiteljem ter njegovo ženo-učitetjico. Za časa svojega sedemdnevnega bivanja v Splitu sem slišal dosti o teh dveh narodnih junakih, kako je ona nekega dne tekom vojne povedala učencem, kakšne so aspiracije Jugoslavije. kako je bila obtožena in kako je le malo manjkalo, da je niso ustrelili; kako je videla skozi mrežo ječe dalmatinskega učitelja, ki je bil tudi obtožen jugoslavizma in kako se je po sklenitvi premirja poročila z njim.
Končno moram omeniti še par besed o zadnjem jugoslovanskem učitelju, s katerim sem se sestal.
Meseca oktobra sem dospel v krasno malo vasico blizu Kranja na Gorenjskem. Nadučitelj je bil oblečen v jerhaste hlače, narodno nošo, ki je že skoraj popolnoma izginila. Ko sva si bila predstavljena, se je opravičil, da je tako oblečen ter pristavil, da mora zaviti svoje sadno dr§yje pred zimskim snegom. Peljal me je v svoj čebelnjak, ki ni slaven samo po Jugoslaviji, ampak ga poznajo tudi strokov-
ki je s svojimi širokimi stanovskimi in šolskimi nazori začrtal smer za pravo pot v stanovskih in šolskih vprašanjih hrvatskemu učiteljstvu. Začrtal je smer i pot, po kateri lahko pride naš stan in šolstvo do močnega razmaha. Tudi on je izdal več knjig in brošur, v katerih se peča z vsemi že gori označenimi vprašanji. Njegovih del danes ne moremo navajati, ker zahteva obravnava njegovega delovanja posebnega članka. Konstatira-mo samo, da je tudi on smatral idejno zbližanje in Idejno jasnost za prvi pogoj uspešnega našega stanovskega delovanja.
Idejna jasnost in idejno zbližanje je torej prvi pogoj za naše bodoče stanovsko delo, če nečemo, da bomo v naših organizacijah še nadalje vegitirali.
Usposobljenostno ocenjevanje učiteljstva v Slove-• • •
mji.
(Odgovor na članek v štev. 19. „Učit.
Tovarišu,,.)
1.
Leta in leta se je slovensko učiteljstvo borilo za javno ocenjevanje svojega Končno smo dobili niz paragrafov,
hvali katera izmed njih. Hvala bogu, da moja boljša polovica ni pod mojim vodstvom. V šoli namreč —. Drag. H.
II.
Tovariš, skrit za šifro Cankarjev Jerman, se brani na vso moč proti načinu javne kvalifikacije, kakor jo je objavil nedavno Uradni list — kvalifikacijo učiteljstva iste šole po svojem šefu-upravitelju. Članek končuje: Pribijmol Učitelj imej svojega javnega kvalifikatorja le v nadzornikih, vse drugo je nonsens. Le vkup, ! le vkup . . .!"
Ne morem si misliti, s kake vrste iro-! nijo bi osmešil Cankar ta izvajanja, kate-j rih člankar sili Iz svobode nazaj v rob-i stvo, v avstrijskonemški birokratizem. Ali ni bolje, če kvalificira tovariš tovariša, brat brata, ki ga pač bolje pozna kot nadzornik, ki pohodi- šolo enkrat, dvakrat v letu? To mi bo pritrdil sam Cankarjev Jerman. — Skrbi ga tudi, kako naj oceni soprog uspehe svoje soproge-učiteljice. Moj Bog! Kadar hočem pokazati v razredu svojo nepristranost. velim, naj učenci med seboj popravijo pismene izdelke in po številu napak določijo rede. Tako ali vsaj podobno naj postopa voditelj-tovariš z učiteljstvom na isti šoli.
Obseg učne tvarine je določen vsako leto naprej. Ob ugodnih razmerah ne
dela. .w..v.,v ----- —....... —„------ ,	- - . -	,
ki ugotavljajo postopek pri uradni oce- i more izostati uspeh, ki se mora oceniti le nitvi. Da je posebna vrlina te ocenitve nje i po tem, koliko odstotkov vseh ~x......
javni značaj, je umljivo samoobsebi, saj to smo hoteli imeti. Drugo vprašanje je pa seveda, kdo in kako naj izvede ocenitev. Prav rad priznam, da je nova odredba potrebna kritike, ki sicer ne bo veliko pomagala, a bi vsaj pokazala mnenje učiteljstva, ki bi ga morala zaslišati oblast predno je izdala navodilo o ocenjevanju. Kritika pa, kakršno je podal Cankarjev Jerman v zadnji številki U. T. se mi zdi, milo povedano, neumestna. Da je s kratko gesto odklonil in razcefral paragrafke od prvega do zadnjega, to bo morebiti imponiralo gospodom v vladni palači ali pa tudi ne. Brutalna in pavšalna žalitev šolskih vodij je pa prav odveč in ne bo utrdila tovarištva tam, kjer je na slabih nogah. V koliko se je obneslo ocenjevanje učiteljstva po šolskih vodjih na nekdanjem Štajerskem, o tem mi ne pristoja sodba. Odločno pa zanikam, da bi poznal nadzornik učitelja bolj nego šolski vodja, ki živi ž njim na istem zavodu često mnogo let, v tem ko ga nadzornik nadzoiuje vsako leto komaj nekoliko ur ali pa sploh ne. V svojem učiteljevanju sem bil mnogo nadzorovan, a bila je tudi doba šestih let, ko nisem videl nadzornika v šoli. Sicer pa ne vem, zakaj bi ne imel nadzornik istih slabih lastnosti, ki jih kritik podtika šolskim vodjem. Vzgledov je na obeh plateh, a mislim da ne toliko, kakor se zdi kritiku. In še nekaj! Tudi ocenitve vodje bi ne smel izvršiti nadzornik^ sam, ampak učiteljstvo dotične šole. Če učiteljstvo spozna, da šolski vodja ni na mestu, naj ta odstopi, pa če je stanovanje še tako udobno in vrt še tako obsežen! Globoko obžalujem, da doslej še ni prodrla misel o volitvi šolskih vodij ali upravnikov. Naša merodajna oblast je od demokracije oddaljena dalje nego verižnik od poštenja Jaz bi se niti trenotek ne premišljal odložiti vodstva, ko bi me v to obsodila večina tovarišev na zavodu. In če bi ne bilo nikjer stanovanj, vrtov in drugih udobnosti, bi se menda malokdo izmed nas pehal za sladkogrenkim naslovom: vodja, nad-učitelj, ravnatelj itd., posebno če bi nas vsi tovariši gledali skozi naočnike Cankarjevega Jermana. Za malo taktno opazko o oženjenih učiteljicah naj se mu za-
njaki po celi Evropi. Razkazal mi je svoje čebele najrazličnejših vrst. Otroke poučuje razen o šolskih stvareh tudi o čebelah in sadjereji ter jim radodarno deli svoje znanje, katerega si je bil s težavo pridobil v dolgih letih učenja. Če bi jaz iskal učitelja, bi si ne mogel izbrati boljšega kot je on.
Nisem imel časa, da bi se dolgo pogovarjal z njim.
Večkrat pa mislim nanj: Tam živi v visokih gorenjskih gorah, stara se v službi svojega naroda, opazuje fante in dekleta, kako se razvijajo v može in žene. Predstavljam si ga zadovoljnega, gledajočega na svojo domačijo in veselega ob misli, da vodi bodoče Jugoslovane, da pripravlja mladino svojega naroda za težko nalogo življenja.
Spomenik bi mu izklesal ali pesem bi mu napisal v čast.
Če bo Jugoslavija dobila šole, ki bodo proste od cerkve in politike, v katerih ne bodo učili učitelji ničesar drugega kot znanje, bo zemlja našega rojstva svobodna. Svobodna in prosta nevednosti in praznoverja, dveh največjih tiranov, kar jih je imel kdaj svet.
Pueblo, Colo, meseca marca.
Valter Predovič.
učencev
popolnoma zmaguje obdelano tvarino. — Tov. Cankarjev Jernej si ne more najbrž nadzornika niti misliti drugače nego mrkega moža s srepim pogledom in tako kislega obraza, da norm. človeka, kakor je moj sosed Gustelj, boli trebuh vsaj tri dni skupaj, ako se ga le domisli. Nekateri nadzornik — ne preblazega spomina — je pa došel enkrat na leto v šolo s tako dolgočasnim obrazom, da sem mu nadel nemško primero „wie sieben Tage Regenwetter".
Takih birokratov v svobodni Jugoslaviji vendar ne maramo več.
Nek okr. šol. nadzornik je ocenjeval meseca oktobra moje učne uspehe po znanju učencev, ki jih prejšnje leto niti učil nisem, ker sem imel vsled bolezni dopust. Neuspeh si je dal potrditi tudi pri i dež. šol. svetu in meni poslati potrdilo, I da ga zataknem — menda — za zrcalo. | Kaj še? Niti reagiral nisem.
Pok. Potokarja je enako pestil celo I dež. šol. nadzornik „Ajmo, ajmo!"
Po učnem uspehu se ravnaj tudi mar-; ljivost. — Kaj pa z vedenjem? — Zares: i kočljiva stvar. Ako je pa voditelj pravi | tovariš in ne okosteneli birokrat, bo v i blagohotnosti tudi tovarišu, ki je kaj za-! grešil, povedal naravnost, da ne more do-! biti za to pohvale; klečeplaztvo se pa mora studiti vsakemu človeku, tudi če ni voditelj-upravitelj šole in ocenjevatelj j učiteljstva. Tudi menim, da šolske oblasti i ne bodo še posebe nagrajale onih ocenje-; valcev, ki se bodo odlikovali z neopravi-j čeno pedantnostjo, pikolovstvom in paten-■ tira.no sitnobo, kakor smo bili navajeni doslej pri nadzornikih, ki so si s tem služili — zlate križce. V svobodni Jugosla-I viji nimamo več torb na ustih. Zato se ne j bojimo niti političnih šikan, ki so se pre-I živele v razpaii Avstriji in ki bi jih rada zopet prakticirala nekdaj vsemogočna stranka na Kranjskem. Politika nima v šoli mesta. Kdor misli nasprotno, zasluži naš? zaničevanje in preziranje. Na oceno takega šefa bi jaz tudi ne reagiral drugače, nego z opozoritvijo slovenske javnosti na tak unikum in pa z zaničevanjem.
Zato menim, da med poštenjaki, med možmi-značaji ni zadnja odredba neizvedljiva; če se bo pa izvajala po mojih nazorih, se ne bo nikomur več hotelo nazaj v c. kr. avstrijsko robstvo. Gotovo bo tudi Cankarjev Jerman drugačnih misli.
Zato pa le vkup. le vkup, kar nas je dobre volie in ne kislih, čmernih obrazov.
I. T.
spodom pri viš. Šol. svetu. Razgovor je bil čisto neprisiljen in gospod prijazen. Drugi dan — petek — sem bil že ob 8. uri na hodniku v vladni palači, to pa zato, ker sem se hotel še tisti dopoldan odpeljati, prej pa sem imel še opravka pri viš. šol. svetu. Še predno sem prišel na vrsto, me sreča na hodniku prej omenjeni gospod in me vpraša, če nimam šole in ali imam dopust. Nekoliko presenečen radi tako taktnega povpraševanja, mu pravim, da imam dopust, in gospod odide. Jaz nato v drugo pisarno in potem na kolodvor. Nel prej sem še zajtrkoval, kar sicer ne spada k zgodbi, a je bilo potrebno. Ko dospem v Maribor, izvem — še predno sem bil doma — da me je lovila policija, to se pravi, da je dospelo iz Ljubljane na predsednika tukajšnega mest. šol. sveta telefonsko vprašanje, če ima ravnatelj deške meščanske šole Dragotin Humek res dopust! Ali ni ganljiva ta zgodba? Ali ne uživamo mi učitelji lepega zaupanja pri naših višjih? Boga mi, nasmejal sem se, kakor se znam smejati samo jaz pa Se-rajnikov Franček. Če bi povedal gospodom tam gori, da v triindvajsetih letih svojega službovanja še nisem imel dopusta iz osebnih razlogov, daljšega dopusta pa sploh ne, bi mi tudi ne verjeli in bi nadlegovali telefon. In če bi jim povedal, da sem več prostega časa porabil doslej za šolo kot za svojo osebo, bi mi še manj verjeli. Torej je vse prerekanje brezplodno. Podal bi pa tale nasvet: Iz vseh šolskih sob in pisarn v demokratični Sloveniji naj bo napeljan telefon v Ljubljano v vladno palačo. Telefon mora biti urejen tako, da se bo slišalo samo tja, ne pa tudi iz Ljubljane ven. Če se to udejstvi, sem prepričan, '-da bo pokojni Graham Bell od veselja, da se njegov izum tako s pridom uporablja, v grobu prevrnil kozolec.	D. H.
Novo učiteljsko društvo.
(Iz Prekmurja.)
Po dolgem čakanju je prišel tudi za nas, ki nas ie usoda zanesla v Prekrnurje, dan, da smo si ustanovili svoje učiteljsko društvo. 12. t. m. se je zbralo vse učiteljstvo v Murski Soboti. Prišli so tudi učitelji Prekmurci, ki so bili pred kratkim nanovo sprejeti v službovanje. G. nadzornik Jur-ko je pozdravil zbrane in prečital društvena pravila. Nato se je izvolil odbor. Sprejeti so bili nekateri predlogi glede tisk©- i vin, zamud, šol. zemlje etc. G. nadzornik
dine, ne morete ali nočete čutiti slovensko, kako boste pa v naši mladini vzbujali in gojili čut ljubezni do materinega jezika, do jugoslovanske zemlje, če vam je ta čut tuj in ste mu sovražni? Nastale vprašanje, kaj čutite in za kaj boste vnemaili na|o mladino v šoli? Ali naj nastane najbližja sumnja, da čutite z našimi nasprotniki Madžarom in hočete kot učitelji izrabiti svoje delovanje v druge namene kakor ste poklicani in dolžni? Zločin bi bil to. in na vas samih je sedaj ležeče, da odpravite to sumnjo, da operete madež. Dokler pa tega ne storite, ostane med nami prepad, preko katerega si za enkrat ni mogoče podati roke.
Nezadovoljiv je bil uspeh našega prvega zborovanja. Da pa ne bo ostalo Ie pri ustanavljanju društva, temveč da do-vedemo društveno delovanje v pravi tir, ste vabljeni vsi tovariši in tovarišlce v Prekmurju, ki poučujete slovensko in čutite slovensko, k sestanku drne 27. maja v Beltincih ob 10, uri v šolskem poslopju.
Tajnik.
ALBIN SPREITZ:
Malo odgovora.
Kmetijski list, glasilo Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo, razpravlja v 19. številki od 6. maja o razmerju stranke k učiteljstvu. Članek se glasi: „Ljudskošolsko učiteljstvo in naša stranka."*) Ne morem ponoviti vse podane misli, dasiprav bi bilo zanimivo. Ta stranka priznava učiteljstvo kot pijonirje za duševni napredek našega naroda, osvetljuje šikane reakcijonarcev proti našemu sta-; nu, in slednjič nas vabi preprijazno v ! stranko samostojnih kmetov, ker priča-| kuje od skupnega, vzajemnega dela blagor j za oba stanova in duševni napredek vre-; ga našega stanu. — Nadalje naroča svojim somišljenikom, da stopijo v prijateljske stike z učiteljstvom. Poskrbijo naj tudi, da zve ta poziv vse slovensko učiteljstvo. Obljublja slov. učiteljstvu vso možno politično in moralno podporo in se postavlja za njeno zaščitnico. Utemeljuje tudi, da spada učiteljstvo v kmetijsko stranko in je bližje kmetijskemu poklicu kot duhovniki, ki so s prezirom zavrgli njihov program. Nadalje omenja, da ponekod že deluje učiteljstvo v Samostojni, a večinoma se drži meščanske JDS. — j Članek je vzbudil na deželi precej pozornosti! — Utis imam. da želi stranka odmev iz naših strnjenih vrst. Evo ga!
Zgodba iz našega vijaleta.
Zgodilo se je torej prilično takole. Tisti dan je bilo končano dolgotrajno nadzorovanje naše šole. Po uradni konferenci sem javil nadzorniku, da moram radi osebnih in stanovskih opravkov za en dan ali dva v Ljubljano. Ker sem lenuh in ker ima naša šola osem razredov, nimam mnogo pouka. In kolikor ga imam, sem si ga naprtil zato, da se včasih razjezim, ker bi se sicer ne počutil srečnega. Nastopil sem torej „dopust" v dobri veri, da bom dobil šolo ob povratku še celo in učitelje in učence še pri običajnem poslu. Prvemu dnevu dopusta je sledil praznik, ki je bil vzrok, da nisem opravil vsega, kar je bilo potreba. Ker sem vsako leto komaj enkrat v Ljubljani, sem hotel započeto delo dovršiti tretji dan zjutraj in se nato vrniti v kraj svojega službovanja. In tu pričenja zgodba. Na prej omenjeni praznik sem imel srečo in čast govoriti z višjim go-
je opozoril učitelje Prekmurce na določbe j	Samostoina kmeri
glede poduka madžarščine, ker so se čule vemo' da stremi samostojna Kmet.]
i pritožbe, da nekateri učitelji Prekmurci I govorijo in poučujejo madžarsko, proti čemur so pa Prekmurci ugovarjali in prote-! stirali proti članku, ki je izšel v 18. št. j Učit. Tov. kjer se jim očita madžaronstvo I in drugo. Vendar ta njihov protest ni bil prav nič na mestu in njihovim trditvam, da članek laže, nismo mogli verjeti, saj so j celo vpričo nas pred zborovanjem govorili ' ile madžarsko, kar pač ni znak njihove za-! vednosti in slovenskega mišljenja. Kakor ; se je pa še pozneje pokazalo, lahko reče-: m o, da jim ni članek očital ničesar preveč. ' Le fco dopustimo, da so mogoče med njimi | tudi izjeme. Slišali smo pa konkretne dokaze, ki jih kažejo kot vse kaj druzega, le zavedne slovenske učitelje ne. Nastalo je torej med nami in njimi načelno nasprotstvo, kajti mi, ki smo prišli v Prekrnurje, da tu utrdimo med narodom narodno idejo, da ga rešimo duševnih spon, v katere ga je okovalo madžarsko tlačanstvo, nikakor ne moremo mirno gledati, da bi naši novi kolegi zopet razdirali, kar smo mi dosegli. Da bi se vendar nasprotstvo ublažilo, je prosil za besedo tovariš Požegar. bivši dolgoletni predsednik mariborskega učit. društva in je v temeljitem govoru tov. Prekmurcem razjasnil vso stvar. Rekel je med drugim: »Nikakor ne smete misliti, da vas hočemo mi preganjati ali da vam hočemo kakorkoli škodovati. Ne! Kakor privoščimo sebi kos kruha tako ga tudi j vam. Stojimo na popolnoma pravilnem j stališču, da je dolžnost učitelja, ki poučuje ' slovensko deco, da jo poučuje v slovenskem jeziku in čuti slovensko; le taki uči- i telji naj bi se nastavljali.« Te besede »naj j se nastavljajo le taki učitelji, ki čutijo slo- j vensko«, besede ob katerih se pač ne mo- ' re izpodtikati nihče, so vzbudile pri tov. j Prekmurcih odpor, ki jih je pokazal v zelo ! slabi ali pravi luči. Vstal je učitelj Luter in j rekel doslovno: »Mi smo se zavezali, da bomo poučevali slovensko, a da moramo čutiti slovensko, tega ni nihče od nas zahteval!« So to besede, ki naj jih še tako obzirno pretresamo, zelo kritične. In za-gnusile so se nam te besede, ki jih je izgovoril prekmurski učitelj — Slovenec in čudimo se le, da se ni niti eden med njimi oglasil, ki bi tem nizkotnim besedam ugovarjal.
Ali nai imamo torej o vas vseh tako
ska stranka predvsem za velikopotezno i stanovsko organizacijo, ki jo kmetje do-sedaj še pravzaprav nimajo. Zaveda se i ogromne socijalne moči kmetijskega sloja, če bi bil strnjen, ne ločen po cerkvenih tradicijah, in če bi predstavljal falango na zunaj. — Nekaj analognega se pripravlja pri učiteljstvu. Stojimo tik pred udru-ženjem jugoslovanskega učiteljstva, 18. julija je učiteljski kongres v Beogradu, ki bo dal gotovo tudi nekaj smernic za politično taktiko. — V naših organizacijah se poraja močno stremljenje za ustanovitev učiteljskega sindikata, oziroma dalje-potezno pridružitev k vsaj idejno se že snovajočim sindikatom vseh duševnih delavcev.
Zato ravno ni vesel pojav, da deluje učiteljstvo deloma v tako raznolikih in nasprotujočih strankah. Posledica tega je, da zgubimo smisel za napredek in dobrobit vseh slojev in njih socijalne in politične težnje, predvsem pa bratstva, ki nas veže po stanu. To delovanje v raznih strankah in strančicah razdvaja prevsem nas same in tudi mišljenje in namene v političnih strankah razdeljenega naroda z našim stanom. Naj bo že vendar enkrat za nami, da bo učitelj A priljubljen in spoštovan pri stanu ali stranki A, sovražen pri B; B priljubljen in spoštovan pri B, osovražen pri A, če smem rabiti ta matematični obrazec.
Če razvezujemo v otroku vse dobre in produktivne duševne sile in delujemo povsodi za najširšo narodovo pro-sveto in srčno kulturo, četudi ne v imenu ; kakšne stranke, potem mislim, da bo vsak z nami, ki je človek celega poštenja in mu je duševni razmah in sreča vseh pri srcu! Smer in namen našega delovanja bodi predvsem, kulturnega značaja! Sicer pa na j dela vsak, kakor mu je dano. Jaz sem in bom delal!
Iz naše organizacije.
Društvene vest?.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, dne 10. junija 1928, ob pol 10. uri dop. v šoli pri Sv. Bolienku na Kogu tik ob med-žimurski meji.
mnenje?
Vi, ki ste učitelji slovenske mla-
*) Članek smo ponatisnili našega lista. Uredn.
v zadnji številki
Vspored zborovanja:
1.	Dopisi in društvene vesti.
2.	„0 smernicah za sestavo podrobnega učnega načrta". Podava okr. šol. nadzornik tov. p^ygj Fleré.
3.	„Podrobnosti Iz sadjarske ankete, vršeče se dne 4. in 5. februarja t. 1. pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani". Poroča šol. ravnatelj tov. Anton Kosi.
4.	Določitev zastopnika za učiteljski kongres v Beogradu.
5.	Volitev delegatov za delegacijsko zborovanje Zaveze, ki bo v začetku septembra t 1. v Celju.
6.	Plačevanje udnine.
7.	Slučajnosti.
Zaradi priprave prostora za počitek po zborovanju, katerega nam nudi bivši tovariš Robert Košar na svojem senčnatem vrtu, naj vsaka šola do 5. junija t. 1. prijavi število udeležencev tov. nadučitelju pri Sv. Bolfenku. Za pijačo je preskrbljeno. jedila pa naj si vsak prinere seboj. Ako bo kdo želel prostega obeda, ga bo tudi dobil, samo naj to v prijavi izrecno omeni.
V slučaju slabega vremena se zborovanje preloži na četrtek dne 17. junija.
Ker razun precej daljne poti na periferijo okraja ne bo posebnih denarnih žrtev, se odbor nadeja polnoštevllne udeležbe.
+ Krožek Pedagoškega društva v Krškem zboruje v četrtek dne 10. junija t. 1. ob 9. uri (stari čas) v šolskih prostorih v Št. Jerneju Pridite vsi, da se dogovorimo o važnih stanovskih zadevah! — Karel Trošt, t. č. predsednik.
+ Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 10. junija t. 1. ob 2. uri popoldne na Gomilskem.
Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Učiteljsko razsodišče. (Referirá tov. Rado Mejovšek.) 4. Volitev delegatov za kongres v Beogradu. 5. Predlogi.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj ima
povodom svoje petdesetletnice dne 10. junija t. 1. ob 10. uri dop. v risalnici mestne osnovne šole v Celju svoje slavnostno zborovanje po sledečem dnevnem redu:
1. Petje. 2. Otvoritev zborovanja. 3. Franjo Roš, „Ob petdesetletnici celjskega učiteljskega društva" — deklamira gdč. Pristovšek-ova. 4. Slavnostni govor. Govori častni član društva tov. nadučitelj Armin Gradišnik. 5. Pri bratih Srbih — predava predsednik Zaveze, ravnatelj Luka Jelene. 6. Petje. — Po zborovanju banket.
Vsi, kateri se nameravajo udeležiti banketa, naj blagovole to naznaniti vsaj do 5. junija t. 1. tov. blagajniku Wudler-ju, učitelju na mestni osnovni šoli v Celju.
Vsa bratska društva, bivše in sedanje člane prav prisrčno vabi k temu redkemu jubileju — odbor.
+ Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 10. junija t. 1. ob 11. uri v risalnici „Mladike" v Ptuju po sledečem vzporedu:
1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Javna kvalifikacija. 4. Izpolnitev higijenskega pouka. Ref. g. dr. Vrečko. 5. Volitev delegatov: a) za Zavezino zborovanje v Celju: b) za učiteljski kongres v Beogradu. 6. Slučajnosti. — Pevska vaja se vrši ob pol 11. uri. — Ivan Klemenčič, t. č. predsednik.
Ljubljansko učiteljsko društvo vabi vse p. n. društvenike na izredni občni zbor v pondeljek, dne 31. maja 1920 ob pol 6. uri popoldne na Št. Jakobski šoli.
Dnevni red: 1. Nova pravila. 2. Stališče učiteljstva k naredbi o javni kvalifikaciji. 3. Volitev delegatov na Zavezino delegacijsko zborovanje, ki bode meseca septembra v Celju. 4. Posvet o udeležbi društvenih članov na kongresu v Beogradu. 5. Slučajnosti.
N. B.: Osnutek pravil je priobčen v današnji številki Učit. Tov. — Odbor.
Iz Jugoslavije.
— Ali je mogoč sporazum s Slomškovo zvezo? Urednik „Slovenskega Učitelja" Fabinc izrablja Slomškovo zvezo za hujskanje in uprizarjanje zdražbe med slovenskim učiteljstvom. V Slovencu nesramno napada večino slovenskega učiteljstva, posebno pa one naše ljudi, ki so hoteli napraviti slogo v naših stanovskih vrstah. Vzdržimo se vsakega komentarja, prinašamo zgolj napad, kakor ga je Fabinc napisal in naj sodijo naši ijudje potem sami. Fabinc piše:
„Sestanek krščanskomisiočega učiteljstva za Štajersko. Binkonštna sobota je zgodovinski dan v razvoju katoliške učiteljske organizacije. Slomškova zveza je povabila nekaj učiteljstva v Maribor v svrho orientacije, ki naj dovede do ustanovitve podružnice Slomškove zveze za Štajersko. Prvikrat smo stopili v domovino solzavega slogaštva iz polpretekle dobe, ki pa je le močvirno barje, v katerem tonejo ljudje, ki so po življenju in mišljenju naši. Nevarnost je tem večja, če so vneti za tako slogo, ki pa je le predhodnik liberalizma, ljudje, ki na zunaj katoliško žive, podpirajo pa dejansko svobodomiselne organizacije. Po tej logiki bi sploh ne bilo potrebno katoliških organizacij in v nekaj letih imamo v Jugoslaviji slovaške razmere, kjer je kulturni boj v popolnem teku. Ločiti je treba osebno poštenje svobodomisleca in njegovo j a v-no politično in nepolitično delovanje, pa bo vsaka zmedenost pojmov nemogoča. Povabilu Slomškove zveze se je odzvalo kakih 30 učiteljev in učiteljic iz Štajerske. Sestanka se je udeležil tudi poverjenik dr. Verstovšek, posl. Vesenjak, urednik „Straže" Kranjc in mnogo drugih. Nadalje so prišli tov. Humek, Hren, Štupca i. dr. od mariborskega učiteljskega društva, ki je včlanjeno v liberalni Zavezi. Osrednji odbor Slomškove zveze sta zastopala Predsednik Štrukelj in urednik Fabinc. Prišlo je do zanimivih razprav, ki so do-
vedle čo popolne razjasnitve pojmov. Na eni strani se je pokazala možnost ustanovitve skupne stanovske organizacije, na drugi strani pa nujna potreba ustanovitve katoliške učiteljske organizacije za štajersko. Danes niso več časi, da bi se naslajali ob lepo done-čih besedah jokavega slogarstva v vprašanjih, kjer je to popolnoma izključeno. V to svrho se je v prekratko odmerjenem času — vsi smo morali hiteti na vlak — sestavil pripravljalni odbor, ki naj vse potrebno ukrene, da ustanovimo podružnico kršč. učit. organizacije za Štajersko, kar se zgodi na velikem orlovskem taboru v Mariboru koncem julija. Kar je načelno našega, pojde za nami, kar ne, utone v svobodomiselstvu. Po plebiscitu pride na vrsto Koroška, s Hrvatsko smo pa že v tesnejšem stiku, ker imamo med tamoš-njim učiteljstvom večje število naročnikov „Slov. učitelja". — Koncem naj še navedemo zgled neprimerne požrtvovalnosti naših somišljenikov na Štajerskem. Neka učiteljica je plačala samo za voz 200 kron, da se je lahko pripeljala na sestanek. Takih ljudi rabimo in brez strahu pojdemo naprej." — Kdo je Fabinc, sedanji izrabljevalec krščanske misli v svoje osebne namene, povemo prihodnjič!
—	Glasovi o novih uradniških prejemkih. „Sloven. Narod" ima z dne 21. maja brzojavko iz Beograda s sledečo vsebino: „Za mesec junij se dovoljuje 25*/„ povišanje plač javnih nameščencev ter 100°/0 povišek doklad za obiteljske člane. Finančni minister je povišal vsem uradnikom in neukaznim nameščencem njihove dosedanje dohodke za 25 70, tako da bodo imeli sedaj višji uradniki 25 dinarjev dnevnic, nižji 20 in neukazni nameščenci 12 in pol dinarja dnevno. To velja za mesec junij. Kasneje namerava finančni minister urediti uradniške plače končnoveljavno s poviškom za 25°'0. Vse to velja le za uradnike in nameščence v državi." — Temu nasproti piše „Slovenec" nastopno: „Finančni minister Kosta Stojanovič je predlagal ministrskemu svetu, da se državnim uradnikom tostran Donave in Save povišajo
i celokupni dohodki za 25 odstotkov, uradnikom v Srbiji pa samo dnevnice za 25 odstotkov." V torkovi „Jugoslaviji" in po drugih listih pa čitamo nastopno vest: „Beograd 24. maja Minister prosvete je vpošteval ugovore učiteljev glede njihovega nazadovanja pri ureditvi njihovih draginjskih doklad in je podvzel vse potrebne korake, da se nedostatki odpravijo." — Na vsa ta časnikarska poročila pripominjamo, da se je naša Zaveza obrnila na merodajno mesto v Beograd s prošnjo, da se ji sporoči, v kakem stadiju je naše gmotno vprašanje in je-li v odredbi finančnega ministrstva mišljeno ljudskošolsko in meščanskošoisko učiteljstvo. Odgovora do časa, ko to pišemo, Zaveza še ni prejela. 7 — Povišanje draginjskih doklad aktivnim in vpokojenim državnim name-! ščencem izven Srbije in Crnegore za me-! sec junij 1.1. je razumeti tako, da se z na-j redbo z dne 16. decembra 1919 določeni I odstotki zvišajo za 25 odstotkov, t. j. uradniku XI. čin. razreda od 120 na 145 od-| stotkov, uradniku X. čin. razreda od 110 I na 135 odstotkov itd. Celotno zvišanje vseh dosedanjih službenih prejemkov znaša torej povprečno 10 odstotkov. Ker so življenjske potrebščine od meseca decembra 1919 do sedaj poskočile skoro za štirikratno ceno, je smatrati to nedostat-no, z današnjimi cenami življenskih potrebščin v nikakšnem razmerju stoječe zvišanje službenih prejemkov kot frivolno igro vlade z javnimi nameščenci, proti kateri se obračajo ti z največjo ogorčenostjo. — Osrednja zveza javnih nameščencev v Ljubljani.
—	Vse dopisnike opozarjamo na nove poštne pristojbine, ki smo jih priobčili v zadnji številki našega glasila. Da se izognemo poštnim kaznim, naznanjamo ponovno, da se morajo navadna pisma frankovati po 1 K, dopisnice vseh vrst pa po 60 vinarjev.
—	Knjige Slovenske Šolske Matice za
I.	1919 so pravkar izšle. Vsak član dobi pri svojem poverjeniku: 1. Pedagoški Letopis, XVII. zvezek; 2. V. Bežek: Ukoslovje
II.	del; 3. Schreiner: Skrbstvena vzgoja. — Po § 7. društvenih pravil plačajo stroške za pošiljanje knjig društveniki sami; zato pa naj poverjeniki te stroške (povzetje poštnih stroškov) primerno razdele na svoje člane in jih izterjajo od njih. Letnina za 1. 1920 je povišana za zdaj na 12 K. Bržkone jo bo pa treba zaradi vedno večjih tiskarskih stroškov dvigniti na 20 K. To bomo poročali, ko dobimo proračun iz tiskarne.
—	Ustanovitev Tvornice učil. V torek dne 25. t. m. se je vršil v magistratni dvorani v Ljubljani ustanovni občni zbor Tvornice učil. Sprejeta so bila z malimi izpremembami pravila, ki so bila priob-čena v „Učit. Tovarišu" v štev. 19. Isto-
: tako sta bila izvoljena upravni svet in nadzorstvo tej prevažui novi učiteljski
zadrugi. Predsednikom upravnega sveta je izbran prof. Reisner. Daljše poročilo objavimo v prihodnji številki. Pri tej priliki opozarjamo okr. učit. društva, naj sklepajo na svojih zborovanjih o pristopu k zadrugi, da ne bo pozneje izgovarjanja, da to podjetje ni last vsega učiteljstva!
—	Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je odobrilo pravila te nove učiteljske zadruge, katere namen je: ustanovitev in vzdrževanje zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, v prvi vrsti za zadružnike, potem pa tudi za druge kopališke goste; po potrebi tudi ustanavljanje enakih domov v drugih zdraviliščih in kopališčih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadružna pogodba je z dne 24. marca 1920. Opravilni delež znaša 1000 K in se mora plačati takoj ali v mesečnih obrokih po 100 K. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po objavah v „Učiteljskem Tovarišu". Na-čelstvo sestoji iz petih zadružnikov; člani prvega načelstva so: Anton Gnus, ravnatelj ljudske šole na Dolu pri Hrastniku; Engelbert Gangl, višji šolski nadzornik v Ljubljani; Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; Alojzij Kecelj, učitelj v Ljubljani; Rudolf Dostal, učitelj na gluhonemnici v Ljubljani.
—	Vse tovariše z dežele, ki imajo otroke v mestnih šolah ali v šolah zunaj svojega bivališča, naprošamo, da pošljejo čimpreje podpisanemu društvu sledeče podatke: 1. koliko otrok imajo v šoli, 2. v kakšni starosti so ti otroci in 3. kje se šolajo. — Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Usposobljenostui izpiti v po mladnem terminu so se letos vršili dvakrat. Izpiti, ki so se začeli 23. aprila, so se končali s sledečim uspehom: I. Za meščanske šole so bili usposobljeni: a) za prvo skupino: Likar Franc, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano in Demšar Josipina, učiteljica istotam (s slov. in nem. učnim jezikom); b) za drugo skupino: Namorš Leop., suplent na meščanski šoli v Krškem (z odliko); Kovačič Marija (S. Simforoza), supl. na meščanski šoli v Celju; Petelin Ana, supl. na drž. vadnici v Ljubljani (z odliko)^ II. Posebne izpite so napravili : Šinkovec Olga (M. Emerika), gl. učiteljica na zas. učiteljišču v Skofji Loki, za meščanske šole iz I. sk. s slov. učnim jezikom; Kokalj Marjanica, Mladič Marija (z odliko) in Šavnik Mara iz francoščine s slov. u. jezikom; Napokoj Josip, učitelj v Borovljah; Bamberg Marija, učiteljica v Predosljih in Kreiner Marija, supl. v Kočevju, za ljudske šole., s slov. učnim jezikom. III. Dopolnilni izpit je napravila: Oss-Pinter Frančiška, bivša učiteljica v Roncogno, iz nemščine kot predmet na ljudskih šolah z italijanskim učnim jezikom. IV. Za ljudske šole so bili usposobljeni: Brodnik Anton, prov. uč. v Kostanjevici, Držaj Vaclav, pr. učit. v Tržiču, Ivanetič Alojzij, pr. uč. v Novem mestu, La-pajne Ivan, pr. uč v Novem mestu, Menard Viljem pr. u j v Sp. Šiški, Razpotnik Albin, s. v Semiču, Škorpik Alojzij, supl. v Tržiču, Vuk Alojzij, prov. učitelj na Vrhniki, Cerne Cirila prov. učiteljica na Bledu, Erjavec Josipina, prov. učiteljica v Zatičini, Herbst Pavla, prov. učiteljica v Zagorju na Krasu; Jakše Gabrijela, prov. učiteljica na Robu, Mlač Julija, prov. učiteljica v Kranju, Nitsch Marija, suplentka v Ljubljani (z odliko). Orehek Angela, prov. učiteljica v Ovsišah, Premrov Marija, suplentinja v Cirknici. Ravnik Angela, pomožna učiteljica v Kostelu, Rudolf Ema, prov. učiteljica v Št. Vidu pri Vipavi, Sekula Marija, jsupl. v Rudniku, Stiene Serafina, prov. učit. v Sostrem, Tome Marija, prov. učiteljica v
; Moravčah, Veninšek Marija, supl. v Gornjem I gradu. Drugič so se začeli izpiti 1 7. maja. I. Posebni izpit za ljudske šole s slov. učnim jezikom sta napravila: Posnik Ivan, prov. učitelj v Golenici in Tylli Ana, prov. učiteljica v Zvirčah. II. Za ljudske šole so bili usposobljeni: Dujc Friderik, prov. učitelj v Zrečah, Sumperer Ivan, pom. učitelj v Fari, Vanič Ivan, prov. učitelj v Krškem, Bišežnik Zora, prov. učiteljica v Jga vasi, Gostiša Ana, prov. učiteljica v Črnomlju, Ivančič Josipina, prov. učiteljica v Strnišču, Krebelj Flora, prov. učiteljica v Svibnem, Kuneič Alojzija, prov. učiteljica na Jesenicah, Laschamer Mar., prov. učiteljica na Blokah, Martine Marija, prov. učiteljica pri Sv. Duhu v Halozah, Meško lljka, suplentinja v Zidanem mostu, Moljk Josipina, prov. učiteljica na Blokah, Pavlica Rafaela, suplentinja v Zg. Jezeru, Skok Gabrijela, prov. učit. v Spitaliču, Turek Erna, prov. učitelj, na Čatežu, Uršič Zora prov. učitelj, v Strnišču, Vogrinc Marija, prov. učiteljica v Dobrni, Weber Franja, prov. učit. v Starein, trgu, Zemljič Amalija, prov. učiteljica na Čatežu, Zupanec Cirila, prov. učiteljica v Dolenji vasi. Reprobirani so bili: dva kandidata in ena kandidatinja.
—	Celjska „Nova Doba" z dne 22. t. m. piše: „Krščansko čuteče učiteljstvo p.
d. Slomškarji, t. j. inteligenti, ki so se skrili za plašč klerikalizma, hočejo tudi v učiteljsko organizacijo na Štajerskem zanesti razdor in imajo danes v Mariboru svoje zborovanje."
—	Tovariša Mirko Kosina, nadučite-lja v Igavasi, je imenovalo poverjeništvo za uk in bogočastje zastopnikom učiteljstva v šolski odbor cerkniški.
—	Vzgledno okr. učiteljsko društvo. Ormoško okrajno učiteljsko društvo Je poslalo po svojem predsedniku tovarišu Rajšpu in tajuiku tov. Rosini za rezervni sklad okrogli znesek 1000 K s pripombo, da ni učitelja ali učiteljice v okraju, da bi ne bil dal prispevka v rezervni sklad. Celo dva upokojenca in dve učiteljski vdovi so zraven in „v kvartetu pojo" znano „ajmo" — pesmico. Naj „akordi mešanega ormoškega zbora" odmevajo v vsa okrajna društva, da bodo predsedniki in tajniki kmalu enako poročali kakor je poročalo vrlo učiteljsko društvo za ormoški okraj. Da, da — za dobro stvar je potreba dobre volje.	k P- .
—	Zahvala. Vsem, ki so se nas o priliki petnajstletnice društvenega obstoja spomnili s prisrčnimi čestitkami in obiskom koncerta ter na ta ali oni način izrazili svoje simpatije našemu pevskemu zboru, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo zavednemu našemu narodnemu ženstvu, na čelu mu gospe Franji dr. Tavčarjevi, za prekrasno in dragoceno darilo, zatrjujoč, da hočemo na začrtanem potu vztrajati in delovati naprej za narod in prosveto. — Odbor pevskega društva „Ljubljanski Zvon".
—	Iz Črnomlja. Dne 9. t. m. je uprizoril tukajšnji „Sojtolski naraščaj" otroški igri „Sirota" in „Čista vest". Tudi so malčki deklamovali domorodne in druge pesmi. — Igri sta uspeli izredno dobro. Prav vsi igralci so nastopili skoro brezhibno in želi vsled ljubkosti, živahnosti in naravnosti obilno priznanja od občinstva. Najbolj navdušeno so bili pozdravljeni prizori: trg, kjer so sedele branjevke v pestrih narodnih nošah, nastop in deklamacija 6 letnega „Poveljnika" svinčenih vojakov in imitacija „Krivoprisežnikovega" konca, ki ga je mojsterski podal ravnoisti Sokoliček. Prenapolnjena dvorana je dokaz, kako se zanima naš vrli Belokranjec tudi za naj-nežnejše sokolske pojave. Zlasti se je bralo veselje z obrazov staršev, katerih mladina je sodelovala. Videlo se jim je, da so njih misli uhajale v dneve prošle mladosti, da so v njih srcih vstajali dnevi, davni. . . obdani z rožnato zarjo, videlo se jim je, da si štejejo v ponos, ako njih up in nada — prispeva Sokolu. Plača za umevanje, trud in potrpežljivost bodi pri-rejevalkam Sokolicam zavest, da so doprinesle s tem lep, ne samo gmotni, ampak tudi moralni prispevek črnomaljskemu Sokolu.
—	Izpraševalni predpisi za usposobljenostno preizkušnjo iz slovenske stenografije za srednje in njim sorodne šole. Poverjeništvo za uk in bogočastje je izdalo izpraševalne predpise za preizkušnjo iz slov. stenografije za srednje šole. Podrobnejši podatki so razvidni v 59. štev. Uradnega lista z 18. t. m.
—	Imenovanje nadzornika za telovadbo na srednjih šolah in učiteljiščih. Po sklepu deželne vlade za Slovenijo je bil dr. Josip Tominšek, ravnatelj državne gimnazije v Mariboru, imenovan za telovadnega nadzornika za osrednje šole in učiteljišča, in sicer za dobo od 1. julija 1920. do dne 15. septembra 1923.
—	Umrl je dne 19. t. m. g. Ivan Smrekar, katehet na H. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Blagemu možu blag spomin!
—	Organizacijo duševnih delavcev ustanove v Beogradu. K njej pripadajo vsi državni uradniki in drugi javni nameščenci. Tudi učiteljske organizacije v Srbiji vstopijo v Zvezo. Stanovsko časopisje srbskega učiteljstva se toplo zavzema za to združitev v svrho enotne dosege ureditve službene pragmatike in gmotnega stanja. Deluje se na to, da se potem obe organizaciji javnih nameščencev združita v enotno organizacijo javnih nameščencev v naši državi.
—	Učitelji — poslanci. „Narodng Prosveta", glasilo Udruženja srbskega učiteljstva se zavzema za to, da bi učiteljstvo, ki pripada skoro vsem politiškim strankam v državi, zahtevalo od svojih strank, da vsaka stranka sprejme tudi nekaj učiteljev v svojo kandidatno listo. Dolžnost teh učiteljev bi bila, da se potem v parlamentu združijo in stavijo potem enotne zahteve pri svojih strankah ter skupno delujejo pri vseh strankah za realizacijo naših stanovskih, materijalnih in pravnih zadev v parlamentu.
—	Statističen oddelek v Ministrstvu Prosvete. Minister Prosvete je odredil, da se odvzamejo statističnemu oddelku vsi posli, ki nimajo direktnega stika s prosvetnimi statističnimi posli in se oddajo oddelku za nastavo. Ti posli so dosedaj močno ovirali statističen oddelek.

—	Ukinjenje prosvetnega oddelka v Vojvodini. Prosvetni oddelek v Vojvodini se ukine in prenese vse posle na prosvetno centralo v Beograd. Hkrati se izvede tudi zakon o narodnih šolah v tej pokrajini.
—	Razdelitev Srbije in Črne Gore v devet prosvetnih inšpektoratov. Ministrstvo Prosvete je odredilo, da se razdeli Srbija in Črna Gora v devet šolskih okrajev s svojimi šolskimi nadzorniki in preidejo tozadevni posli v področje nadzornikov.
—	Ferijalni tečaji za učitelje in učiteljice nižjih in višjih ljudskih šol na Hrvatskem. Poverjeništvo za prosveto in vero objavlja, da se bo vršil v počitnicah dvamesečni ferijalni tečaj za učitelje in učiteljice nižjih in višjih ljudskih šol, in sicer bi se bavil tečaj tri tedne s teoretičnimi vprašanji, ostali čas pa bi se porabil za praktično naobrazbo. Tečaj se bo delil v dva dela; prvi bi se bavil s socijalno-pedagoškimi vprašanji, drugi pa z narodno prosveto.
—	Novo učiteljišče se otvori s prihodnjim šolskim letom v Križevcih na Hrvatskem.
Članarina in darila za učitelj, konvikt za 1. 1920. Tov. Fran Luznar s Prim-skovega K 20.—. Tov. Ivan Gerar s Cer-nuč K 10. Tov. Fr. Rant K 6, Avgusta Kolnikova K 6, Jerica Štertoova K 6, Sterk K 6, Jebačin K 6, Okorn K 6, vsi iz Rateč pri Zidanem mostu. — Ravnatelj Albin Lajovic iz Tržiča 10 K. — Sežun Alojzij iz Mavčič pri Kranju 10 K. -- Podgorsko učiteljstvo 10 K. — Slapar Jakob 5 K in Slapar Franja 5 K, oba iz Olševka pri Kranju. — Tov. Zidar 5 K in tov. Zidarjeva 5 K, oba iz Lemberga. — Hvala!
Neodrešena domovina.
—r Koprski okrajni šolski svet je izdal v zadnjih dneh marca nekaterim slovenskim učiteljem dekrete, da morajo začeti s 1. aprilom poučevati italijanski jezik na slovenskih ljudskih šolah. Zanimivo je, da niso bili tega deležni vsi tisti slov. učitelji, ki imajo tozadevni izpit iz italijanščine in da so bili imenovani na nekatere slovenske šole italijanski učitelji iz Milj in drugod. Kakšne uspehe bi imeli na naših šolah učitelji, ki ne poznajo jezika učencev, je na dlani. Proti takemu postopanju so se uprla naša učiteljska društva in Zveza. Posledica tega je, da je okrajni šolski svet umaknil zahtevo glede poučevanja italijanskega jezika.
—r Tovariša Fr. Lebana, nadučitelja na Trnovem pri Gorici, so laški karabini-jeri odpeljali v goriške zapore, kjer je bil od 24. marca do 14. aprila t. 1. Na posredovanje advokata dr. Wilfana iz Trsta je bil tov. Leban izpuščen, a pride radi nedovoljenega prekoračenja demarkacijske črte pred vojno sodišče v Trstu. Tudi zločin!
—r „Društvo jugoslovanskih učitelja u Istri". Dne 15. aprila so zborovali istrski učitelji v Pazinu ter sklenili da likvidirata obe doslej obstojoči hrvatski učiteljski društvi „Narodna Prosveta" in „Hrvatska Škola". Mesto njih se je ustanovilo^ „Društvo jugoslovenskih učitelja u Istri".
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zagiavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne' 'v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Šolski Ust Tretja stopnja. 2. štev Za 6 7. in 8 šolsko leto. Uredil Pavel Flere. Cena 14 K. Pravkar ie izšla v založbi Učit. tiskarne 2. štev. tretje stopnje Sol.skega lista. Priporočamo vsot našim šolam, da list pravočasno naroče šolski j
mladini.	. _ . ,
„Sokolič", list za sokolski naraščaj. Prvi dve številki S okolica, ki sta pravkar izišli, prinašata sledečo vsebino: ..Sokolič — sokoiičem! Našemu naraščaju. Za neodrešene brate. Pot v svobodo. Zgodovina telovadbe. Glas sokolskemu naraščam. Skavtizem. Noč v Albaniji. Plavanje. Vaje s cvetnimi loki. Vaje z dolgimi palicami. Glasnik — Sokolič stane za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. Naročnino sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani — List iprav toplo priporočamo vsem Sol. vodstvom, da ga naroče za šolske knjižnice m priporočajo učencem.
„ZavlčaJ". V Skopliu ie pričel izhajati 1. maja mladinski list „Zavičai". List „ne pripada samo dolini Vardara, on je opšti, svesrpski, jugoslovanski, jer svaki čovek i svako dete imaj Zavičaj, svoj rodni kraj," pravi uredništvo v prvi številki. List hoče služiti mlademu svetu in šolam kot čitanka, „jer naša deca nemaiu šta da čitaju u ovim krajevima". „Zavičaj" bo izhajal 1. in 15. vsakega meseca ter stane letno 10 dinarjev. Priporočamo ga tovarišem in tovarišicam, ki se zanimajo za mladinsko literaturo.
Leonid Pitamtc: Pravo in revolucija. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v posebni brošuri otvoritveno predavanje „Pravo in revolucija" univ. prof. dr. Leonida Pftamica. Cena knjižici je K 7.50.
Shakespeare I. Sen kresne noči. Prevel Oton Zupančič 1920. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 8°. 128 stra., cena 22 K. Po pošti priporočeno 1 k več. — Oton Zupančič se je lotil prevajanja Shakespear-jevih dram, od katerih hoče prevesti največje in najvažnejše. Izda jih Tiskovna zadruga v 10—12 knjigah. Prvi zvezek je pravkar
izšel ta prinaša dramo „Sen kresne noči'., kateri je napisal uvod in dodal vse potrebne pripombe vseučil. prof. Jak. KelemLna. Ni potreba omenjati, da je Zupančičev prevod vzoren. Pa tudi oprema knjige je jako lična in knjiga je tiskana na jako dobrem papirju. Sen kresne noči toplo priporočamo. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Učiteljski koncert v Kranju. Učiteljstvo kranjskega šolskega okraja je priredilo dne 15. maja 1920 zvečer koncert na korist „Učiteljskemu kon- . viktu" in „Dijaški kuhinji" v Kranju. Domače ob- i činstvo se je kljub slabemu vremenu polnoštevilno ! odzvalo vabilu tako, da je bila Sokolova telovadnica napolnjena ljubiteljev glasbe. S svojo prisotnostjo ni le gmotno podprlo koncertovega namena, ampak je tudi znova posvedočilo svojo toplo naklonjenost in iskrene simpatije učitelj-stvu, onim narodovim pionirjem, ki so poleg točnega in vestnega izvrševanja svojega vzvišenega stanu vedno kulturno delavni tudi zunaj šolske sobe, držeč se Gregorčičevega gesla: „Ne samo, kar veleva mu stan..." —In to požrtvovalno učiteljstvo, ki se ni strašilo niti velikanskega telesnega in duševnega napora niti gmotnega vprašanja, to marljivo učiteljstvo je stopilo ta večer na oder in s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora „Narodne čitalnice" v Kranju in priznanega tenorista, g. Dachsa, navdušeno pelo iz 80 svežih grl pod veščim vodstvom tovariša Vilka Rusa lepe slovenske in hrvatske pesmi, da so ubrani akordi blagodejno udarjali na poslu-šalčevo uho.
Uvaževati ie treba, da je bilo učiteljstvo razsežnega kranjskega šolskega okraja razdeljeno v 5 pevskih krožkov, kjer se je pridno shajalo k pevskim vajam in imelo le dve skupni glavni pevski vaji. Umevno je tedaj, da zavoljo tega ni mogoče računati na vse podrobnosti finega, eksaktnega pevskega predavanja, ki ga zahtevajo posamezne pesmi. Zato pa le v splošnem opozarjam pevski zbor na živahnejši tempo v pesmih „Pastir" (v prvem in zadnjem delu), „O, jesenske duge noči", „Igra kolo..." .Petnajst let" in „Gorski kraj". Da bodo te pesmi dobro učinkovale, je treba vanje vliti vsekako več življenja. Zbor spremljaj soliste še desetkrat mirnejše, da pridejo tenorski, oziroma baritonski samospevi do boljšega izraza. Toplo priporočamo zboru, naj dobrohotno upošteva te opazke pri prihodnjih dveh koncertih v Tržiču in Škofji Loki, in uverjen naj bo, da bo moralni uspeh sigurno še lepši in večji, nego ie bil v Kranju. — Tovariš Škorpik se je izkazal v Beriotovem a-mol koncertu in v dodani Kubelikovi serenadi jako spretnega goslača, ki obvladuje svoj inštrument tudi v težjih partijah z vso lahkoto. Ali bi se mu ne moglo omogočiti obiskovanje konservatorija? Talent je, ki bi delal čast Slovencem. —a—
Načrt za preosnovo pravil okrajnih učiteljskih društev *
I. Društveno ime in sedež.
§ 1. Društveno ime: Okrajno učiteljsko društvo k(raj). Društveni sedež: (Kraj).
II. Društveni namen.
§ 2. Društvo je stanovsko, strokovno-nepo-litično. Njega namen je:
1.	delovati za splošni učiteljski blagor,
2.	skrbeti za materijelne in pravne učiteljske koristi,
3.	pospeševati učiteljsko strokovno izobrazbo.
§ 3. III. Sredstva za dosego namena so:
1.	društvena zborovanja,
2.	nasveti in peticije na višje oblasti,
3.	gospodarski ukrepi,
4.	ustanovitev okrajne učiteljske čitalnice in knjižnice,
5.	strokovna predavanja pedagoško-didak-tične vsebine,
6.	gojitev petja, umetnosti in športa,
7.	založba literarnih del,
8.	redni prispevki društvenikov.
IV. DroštvenlkL
§ 4. Društveniki so vsi aktivni in vpokojeni učitelji in učiteljice javnih šol vseh kategorij, ako
1.	redno plačujejo članarino in
2.	so naročniki centralnega učit glasila.
V. Pristop In Izstop društvenikov.
§ 5. Vsak društvenik priglasi svoj pristop pri odboru s tem, da plača članarino in naročnino za centralno učiteljsko glasilo.
Članarino je plačevati četrtletno naprej, in sicer do 8. januarja, 8. aprila, 8. julija in 8. okt. vsakega leta.
Vsak učiteli(ica) mora biti član samo onega okr. uč. dr., ki ima sedež v okraju, kamor spada učiteljevo službeno mesto. V slučaju stalne premestitve se članarina, ki jo je kdo že plačal pri prejšnjem okr. učit. društvu, vračuna. Predpla-čano razliko zravnajo okr. uč. društva med seboj.
§ 6. Društvenik preneha biti:
1.	kdor javi pismeno svoj izstop,
2.	kdor ne plačuje redno članarine,
3.	kdor opusti centralno učiteljsko glasilo,
4.	kogar se izključi.
VT. Društvenikove pravice.
§ 7. Vsak društvenik ima:
1.	aktivno m pasivno volilno pravico,
2.	prosto besedo pri zborovanjih,
3.	vso pravico do pravnih in materijelnih koristi, ki iih društvo pridobi učiteljstvu,
4.	pravico posluževati se knjižnice in čitalnice.
VII. Društvenikove dolžnosti.
§ 8. Društvenikove dolžnosti so:
1.	redno (t. j. brez opominov) plačevati društvene prispevke,
2.	skrbeti za ugled in blagor učiteljstva in šolstva,
3.	zastopati izven organizacije v vseh političnih. izobraževalnih in drugih društvih ter organizacijah učiteljske in šolske koristi, kakor mu narekuje stanovska strokovna organizacija in celokupna materijalna in pravna korist članstva.
VIII. Društvena uprava.
§ 9. Za upravo društva skrbi:
1.	občni zbor,
2.	društveni odbor,
3.	odseki.
IX. Občni zbor.
§ 10. Redni občni zbor, ki ga skliče društveni odbor, se mora vršiti vsaj do 1. marca vsakega leta.
Izredni občni zbor se skliče, ako ga zahteva društveni odbor, ali pa, ako ga pismeno zahteva vsaj desetina članstva.
Kadar se zahteva izredni občni zbor, se mora navesti vzrok, zakaj naj se skliče.
§ 11. V področje rednega občnega zbOTa
spadajo:	.....
1.	poročila	društvenih funkcijonarjev,
2.	poročila	računskih preglednikov,
3.	poročila	obstoječih odsekov,
4.	volitve:	a) odbora, b) odsekov, c) treh
računskih preglednikov,	,
5 predlogi in nasveti centralne organizacije,
6.	predlogi in nasveti društvenikov.
7.	določitev društvene članarine,
8.	prememba pravil,
9.	volitev delegatov in njihovih namestnikov,
10. slučajnosti.	. , . ..
§ 11. Za vsak občni zbor imenuje predsednik dva zapisnikarja in dva overovatelja.
X. Društveni odbor.
§ 12 Redni občni zbor voli izmed članov za dobo enega leta sedem odbornikov i" namestnike. Ce pa presega število društvenikov 100 članov, se voli za vsakih nadaljnih pričetih 50 članov še en odbornik.	.
Izvoljeni odbor se konstituira v prvi odbo-
rovi seji ter izvoli:
a)	predsednika(ico),
b)	podpredsednika(ico),
c)	tajnika(ico),
č) blagajnika(čarko).	.
Konstituiranje odbora vodi najstarejsi odbornik: stari odbor vodi društvo dotle, dokler ga ne prevzame novi odbor.
§ 13 Predsednik vodi društvene posle, podpisuje s 'tajnikom vsa društvena opravilna pisma ter zastopa društvo na zunaj po smernicah, ki mu iih dajejo sejni sklepi društvenega odbora.
Kadar je zadržan predsednik, vodi njegove posle z vsemi pravicami in dolžnostmi podpredsednik (ica).	.
§ 15. Tajnik vrši vse pisarmske posle, piše zapisnike, poroča na odborovih sejah m občnih zborih o društvenem delovanju, vodi članski imenik in hrani društveni žig.
§ 16 Blagajnik oskrbuje blagajniške posle, za kar je društvu osebno odgovoren. Društyene gotovine ne sme hraniti doma, ampak io mora plodonosno nalagati. Za društveno imetje jamči s svojim imetjem. Na občnem zboru položi letni račun za preteklo društveno leto v preg ed. Denarne izplačilne nakaznice podpisuje skupno s predsednikom. Poleg blagajnika jamči za društveno premoženje ves odbor.
§ 17. Ostali društveni odborniki vrše opravila. ki jim jih poveri odborovi sejni sklep.
§ 18 Odborove seje so javne in jih sme poslušati vsak društvenik, ne da bi se vtikal v razprave.	. ,
§ 19 Redne seje se vrše vsak mesec, izredne pa, ako jih zahtevajo vsaj trije odborniki pismeno z napovedjo dnevnega reda.
XI. Odseki.
8 20. Na občnem zboru se volno za dobo enega leta odseki, in sicer:
1.	pedagoško-didaktiški,
2.	gospodarsko-obrambni,
3.	prireditveni.	„ ..	. § 21. Vsak odsek ima štiri člane, ki se med
seboj konstituirajo.	.
Odsekovo delovanje je samostojno, vendar pa je vsak odsek odgovoren za svojo delovanje društvenemu odboru, katerega mora obvestiti o vseh svojih ukrepih in o svojem delovanju.
Vsak odsek ima svoj posebni poslovni red, ki ga hna predložiti odboru v potrjenje.
Odseki morajo voditi zapisnike o sejah m račun o prejemkih in izdatkih. Njihovo premoženje in inventar je društvena last.
§22 Delokrog odsekov vsebuje ze njihov naslov V važnih zadevah ima vsak odsek pravico nasvetovati odboru, da ta skliče izredni občni zbor.
Xn. Sklepčnost
§ 23. Občni zbor je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Sklepi občnih zborov, odborovih in odsekovih sej so pravomocni. če jim pritrdi več kot polovica navzočih članov.
§ 24 Za premembo pravil in za razpust društva je potrebno, da je navzoča vsaj polovica društvenikov. Sklep je veljaven takrat, kadar glasuje tri četrtine navzočih društvenikov za
PrtdpOg. sklepih,	potrebna navzočnost nad
polovico društvenikov, se glasuje poimensko. XIII. Volitve. § 25. Za volitve imenuje odbor tri skrutina-torje: skrutinij je javen.	.
Volitve se vrše izključno samo po listkih m sicer se voli v prvi listi odbor z namestniki, v drugi listi pa odseki in trije pregledniki računov.
§ 26. Izvoljeni so oni, ki dobe največ glasov. Pri enakem številu glasov odloča žreb.
§ 27 Vsi mandati veljajo do prihodnjih volitev. Na izpraznjeno odborniško mesto pokliče društveni odbor onega namestnika, ki je dobil na občnem zboru največ glasov.	.
§ 28. Izrvoljeni odborniki podajo svojo izjavo^ če sprejmejo izvolitev.
Proti sklepu razsodišča je dopusten priztv na društveni odbor v prvi in na občni zbor v drugi in zadnji instanci.
§ 34. O sklepih razsodišč in o uspehih pri-zivov se pismeno obvestita prizadeti stranki.
Zapisnike razsodišč oziroma prizivnih razprav hrani društveni odbor.
XVIII. Razdruženie.
§ 35. Društvo se razdruži:
1.	če to sklene občni zbor v smislu § 24,
2.	če ga razpusti politična oblast.
§ 36. Če sklene občni zbor, naj se društvo razpusti, ima tudi določiti, kako naj se razdeli društveno imetje. Ako pa razpusti državna oblast društvo, pripade društvena imovina brez pridržka: „Društvu za zgradbo učit. konvikta".
XIX. Izključitev članov.
§ 37. Kadar se društvenemu članu nepobitno
dokaže, da
1.	greši proti društvu s tem, da nasprotuje koristim in ugledu učiteljstva in šolstva,
2.	deluje proti stanovski organizaciji,
3.	izdaja interese celokupnosti ali posameznikov,
4.	oškoduje gmotno ali moralno svoje tovariše,
5.	dela s svojim življenjem sramoto učiteljskemu stanu,	. ima odbor pravico izključiti ga začasno, občni zbor pa stalno.
Priziv zoper začasno izključitev je mogoč na občni zbor, zoper stalno pa na centralo.
Za sklep izključitve ie- potrebno v vsakem slučaju glasovanje ene tretinje odbornikov oziroma društvenih članov.
XX. Posebna določila
§ 38. Okrajno učiteljsko društvo (kraj) je član centralne učiteljske organizacije.
Odbor ljubi}, učit. društva v Ljubljani.
Učiteljski kongres v Beogradu.
Prijave za kongres pridno dohajajo. Čas hiti in prijave za kongres je treba pospešiti. Seznam vseh udeležencev pošljemo najkasneje do 10. junija v Beograd, da spodaj ukrenejo vse potrebno glede legitimacij za vožnjo in glede prenočišč. Za prijavo potrebujemo sledečih podatkov:
1.	Točen naslov.
2.	Postaja, s katere se udeleženec (_ka) odpelje
3.	Ali reflektira na skupno prenočišče ali na hotelsko.
Glede cen prehrane in prenočišč opozarjamo na zadnje številke „Tovariša".
Prijave sprejema in informacije daje — strokovno tajništvo Zaveze, Ljubljana, Učiteljska Tiskarna.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V Radeče In Sv. Jurij v Slov. gor.: Danes priobčuiemo dva članka o istem predmetu. Ker se Vaše poročilo več ali manj krije z izvajanji v današnji številki in ker nimamo v listu toliko prostora na razpolago, kakor bi sami radi, moramo Vaš dopis opustiti, da se zadeva, ki je pač zadostno *d obeh strani pojasnjena, preveč ne-razblini in ne raztegne v brezkončno daljavo.
* Ta načrt je sestavljen po osnutku vzornih pravil za okrajna učiteljska društva od Zaveze, da se v tem smislu izpremene po ustanovitvi Unije pravila okr. učit. društev. — Op. uredn.
XIV. Upravni stroški
§ 29. Društveni fmikcijonarji morajo opravljati društvene posle brez vsake nagrade.
§ 30. Če morajo društveni delegati zastopati društvo izven sedeža svojega društva, jim določi društveni odbor višino zneskov za potnino in dijete, kar se izplača iz društvene blagajne.
XV. Nadzornlštvo.
§ 31. Pregledniki računov morajo po možnosti mnogokrat pregledati denarno stanje in gospodarstvo društva. O izvedeni skontraciji naj napravijo zapisnik in ga predlože odboru.
Na občnem zboru poročajo pregledniki o izvedenih revizijah in predlagajo absolutorij odboru.
XVI. Društveno glasilo.
§ 32. Društveno glasilo je informativno strokovni list, ki ga izdaja centralna organizacija.
XVII. Razsodišče.
I § 33. Spore med društveniki razsoja posebno
'	razsodišče. Prizadeti stranki naznanita draštve-
I	nemu predsedniku po dva svoja zastopnika. Za-
i	stopniki obeh strank določijo sporazumno pe-
I	tega člana, ki je predsednik razsodišča.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.)
LIV. Izkaz.
Po 1000 K: Učiteljsko društvo za ormoški okraj in sicer so prispevali po 20 K: Jos. Rajšp, Domiciian Serajnik, Adolf Rosina, Micika Presker-jeva, Ivan Golob, Rado Komac, Ana Rostaova, Franja Jarčeva in Ana Stuhčeva v Ormožu; Ant Porekar, Franja Vaupotičeva in Angela Porekar-jeva na Humu: Anton Kosi, Ivan Najžer, Avgust Schomvetter. Slavica Vojnilovičeva, Zofija Okor-nova, Irma Svetlinova in Ema Ungerjeva v Središču: Ludovik Musek, Antonija Musekova, Kristina Pinteričeva. Ema Cajnkova in Fr Cajnko pri Sv Bolfenku; Martin Šalamun, Ana Trstenja-kova. Drago Pinterič, Marica Pinteričeva ta Mar.. Šalamunova pri Sv. Miklavžu; Ludovik Sijanec, Antonija Šijančeva in Jožica Križničeva pri Svetinjah: Ivan Vertot in Franja Čoklova na Runeču; Simon Beziak, Franc Poplatnik. Marija Po-platnikova. Slavka Hergova, Ivanka Jagodičeva m Ludovik Belšak pri Sv. Tomažu; Franc Megla, Tončka Reboljeva. Berta Sešerkova ta Manca Gerbčeva pri Sv. Lenartu; Jakob Pretadl, Lucija Gabrščkova, Josipina Siterjeva, Roza Irgoličeva, Milan Megla in Ivan Košar pri Veliki Nedelji. — Sežun Alojzij — Mavčiče pri Kranju. —Današnji izkaz 1020 K. Prej izkazanih 20.924 K. Skupaj 21.944 K.	_
Ivan Petrlč,
Ljubljana, VII., Gasilska c. 172.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt.
Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
NaS denarni zavod.
Geslo t Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga i omejenim Jamstvom.
Promet do 30. aprila 1920 K 163.082-01-Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do i;j6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja.