LISTEK. Ijodbe napoieonslteja vojaka. Fnmeoski spisai Erckmann-Oiatrian; preložil Al. B. 26 S tem me je zopet navdal s pogumom, a nisem imel v«č moči, da bi nosil puško — zdela se mi je težka kot svinec. Tudi jesti nisem mogel več in kolena so se šibila pod mario. Vendar še nisem obupal in sem si rekel: E»Saj ni nič hudega . . . Ko boš ugledal pfalziburški svortik, bo prešla mrzlica. Tam boš dihal zdrav zraik in Katarin ti bo stregla . . . saj se bosta poročila . . .« Res, da sem videl, kako so drugd, ki so bili bolni kot |az, oMežali med potjo, a nikakor nisem hotel biti tako bolan kot oni. BIl sem torej še vedno kollkor toljloo dobre volje, dokler Tvisino zvedeli na počivaldšču tri milje za Fuldo na cesti piroti Salmiinstru, da nam hoče petdeset tdsoč Bavarcev odrezati umik in da že stoje v velikih j^ozdovih, skozi kalere smo morali iti. Ta vest me je dccela potrla, ker sem i&util, da ne bom imel več moči za naskakovanje, streljanje in boj z bajonetom. Vendar sem napel še zadnje moči, bo so nam veleli dalje marširati, in sem hotel vstati. »Jože, po koncul« je zaklical Cebedej. »Le poguml« A jarz nisem mogel in sem pričel i-hteti. »Ne morem!« sem rekel. ' »Vstani vendar«, je priganjal cn. sNe niorem . . . za božjo voljo . . . ne moreml« h\ sem se oprijel njegove roke . . .'Njerrru so debele soltze teklo po liciih . . . škušal me je nesti; a tudi on je bfl preslab. Jaz pa sem se ga oklenil in kričal: »Cebede], nikar me ne zapusti!« Stotnik VidaJ je pristopil in me je žalosten pogledal. »Le miren bad, fant«, )e rekel. »Cez pol me pridejo mtono boknrški vozovi . . . ti te spiejmej«.«; Jaz pa sem vedel, kaj to pomenja. Objel sem Cebedeja in mu pošepetal na uho: »Poslušajl Pozdravi Katarino namesto mene . . . obl]ubi mi! Povej ji, da sem umrl s poljubom zanjo na ustnicah, in da si ]d ti prinesel poljub v slovo.« »Vse to storim«, je rekel in se silil, da bi ne iihtel. »Vse |i povem . . . O ti ubogi Jožel« Nisem ga mogel izpustiti iz objetja. Zato me je sam položil na tla in hhel proč, ne da bi me pogledal. Kcrlona je odšla . . . gledal sem za njo, kakor človek gleda za zadnjim upanjem, predno izgine . . . Sedaj so izgiinili zadnji zaostajalci bataljona v neki grapi . . . Zatisnil sem oči in šele čez eno uro ali še pozneje me je zbudilo iz omo tice bobnenje topov. Videl sem, kako dirja mimo po cesti divizija garde z vozimi in topništvom. Na vczeh sem ugledal nekaj bolnikov in sem zavpil: »Vzemite me s sabol . . . Vzemite mi s sabol« A ijihče se ni zmenil za moje vpdtje . . . Drevili so mimo . . . streljanje je bilo čedalje hujše. Tako |e šlo mi> mo več Tcot deset tiscč mož,- konjeništva in pešcev. Nisem imel več toliko moči. da bi zaikričal. Nazadnje so prišle zadnje straže. Videl sem, kako sa se oddaljilc čake in telečaM ter izgJnili za bretgom. Ze sem se hotel uleči za zmerom, ko se je na cesti zopet oglasil silen hruip. Bilo je kakih pet ali šest topov, ki so hiteli mimo z dobrimi konji. Na desni in levi so sed§li topničarji s sabljami v rckah. Za njimi so prišli vozovi s strel)ivom. Tudi v te nisem zaupal bolj kot v druge, vendar sem pogledal tje ter ugledal poleg topa dirjati dolgega, suhega, rdečelasega, odlikovanega podčastnika. Spoznal sem Zimmra, starega lipskega tavariša. Jahal je mimo, ne da bi me videl. Zdaj pa sem zakričal, kar so dale moči: »Kristijan! Kristijan!« Kljub ropotanfu in drdranju topov se je ustavil, se oizrl in me videl ležečega pod drevesom. Debelo je pogledal. »Kristijanl« sem kričal. »Usmili se me!« Nato je jahal nazaj, me pogledal in prebledel. »Kaj? Ti si, dragi Jože?« je vaklJkmil in hte skočil s konja, Dvignil me je kot malo dete m zavpiJ nad tjudma pri eadnjtn. \om s strdjrvoin: »Hejl Stojte!« Nato me j€ objel, me nesel na voz in mi telečak pcn tisnil pod glavo, Videl sem tudi, kako mi je vrgel preko nag debel jaKaški j>lašč. Nato pa je rekel: »Zdaj pa naprej! Stvar pred nami ]e nujna!« To je vse, česar se spomiinjam, kajti takoj nato sem omedlel. Zdi se mi sicer, kakor bi bil pozneje slišal ddv-< janje viiharja, vpitje in fcrike poveljnikov ter ponoči videl nad sabo vrhove velikih jelk — a to je zame kakor zme* dene zanje. Le to je gotovo, da se je tisti dan za Sai* miinstrom v hanauskih gozdovih (bila velika bitka zop«C Bavarce m da smo jih. premagali. ¦ ""' -" xxi. Dne 15. januarja 1814. leta, dva in pol meseca pa biltki pri Hanauu, sem se preibudil v prijetno zakurjeni soW in v dobri postelji Ko sem ugledal nad sabo tramove na stropu in mala okna, ki jih |e bil mraz okrasil z belimi ron žami, sem rekel sam pri sebi: »Zima je!« Obenem sem slišal nekaj kaikor topavslko bobnenje in pcfcljanje ognja na ognjišču. Ko sem se bil čez nekaj minut obrnil, sem uglei dal mlado, bledo žensko, ki je s prekrižanimi rokami se-i dela pri ognjišču. Spoznal sem Katarino. Spoznal sem tudl sobo, v katerii sem preživel toliko lepih nede-lj, pMredno sem šeJ v vojsko. Sairoa topovsko streljan]e, ki se je ponavIjalo vsak hip, me je navdajalo s strahom, da še sanjam. Dolgo sem gledal Katarino. Silno lepa se mi je zdela in pomislil sem: »Kje pa je teta Marjeta? Kako sem prišel semkaj? Ali sva jaz in Katarina omožena? Moj Bog, (ko bl le to ne bile same sanje.r« Sledn|ič sem se ojunačil in prav tiiha zaklical: »Katarinal« Hitro se je abrnila in vzkliknila: »Jože! Ali si me spoznal?« »Kaj pa, da sem te«, sem odgovoril in ji ponudl roko. l t Tresoča se od raaiburjenosti in veselja je stopila bližo in dolgo sem jo držal v cibjetju. Oba sva joJcala. Ko pa se je znova pričelo stTeljanje, se mi je sfcrčiio erce. »Kaj pa je toy Katarma?« sem vprašal. »Topovi streljajo pred Ffalzburgom«, je odgovoriJa in me objda še trdneje. »Topovi?« »Da, mestc oblegajo.« »Pfalzburg( . . . Sovražnik je na Francoskem?« Več nisem mogel reči . . . Toliko trpljenja, toldko solza, dva milijona na bojiščih žrtvovanih Ijudi — vse to je torej nazadnje privedlo do tega, da je naša domovdna izročena iplenitvi in pustC;šerv|u! . . . Kljub veselju, da sem objemal z rokami svojo izvoiljenko, me ta grozna misel celo uro ni zapustila niti za trenutek. Še danes, ko sem •živ in star, me še vedno navdaja z žalostjo . . . Da, rni starci smo to doživeli in prav, da mladina to zve: videli smo, ikako je na Francoskem gospodoval Nemec, Rus,Sved, Španec in Arvglež, kako so garnizije ustanavljali v naših mesti'b, vse, kar jim je bilo všeč, odvažadi iz naših trdnjav, naše vojake zasramovali, našo zastavo izpreminjali in med sabo delili naše pridobitve, ne samo tiste iz cesarskih časov, ampak tudi tiste iz časov republike — drago je bilo plačanih deset let slave! A ne govorimo o teh stvareh, bodočnost bo sodila o tem! Oznanjala bo, da so nam sovražjiiiki po bitkah fwi Lutzenu in Bautzenu ponujali Belgijo z delom Holandije, •ves levi renski breg do Basela ir\ italijansko kraljestvo s Savojsko, in da se je cesar branil sprejeti to pcnudbo, ki je bdla vendar dobra, ker mu je bilo zadoščenje lastnemu ponosu več nego sreča Francije! Da se vrnern k svojemu pripovedovanju, moram še omeniti, da so štirinajst dni po bitki pri Hanauu pričeli defilirati tisoči voaov z iranjenci m bolniki na vojni cesti od Strassburga proti Nancyju in Vier-Windenu. V eni sami \TSti se je to nepretrgoma vleklo iz Alzacije na Lotaringjjo. Teta Marjeta in Katarina sta videli z vežnih vrat, fcako se je vlekel mimo ta žalostni vlak. Mislirn, da mi ni treba pravifi, kaj sta si misliii pri tem. Mimo je šlo že več lot dvanajst sto v«z, in mene ni bilo med njimi. Tistči ©Četov in matec, ki so ibili prihiteii h okoiice dvajset miilj daleč, so ob potu gledali, kje ugledajo svoje sinove. Ko~ Jiko se jih ]e vrnilo, ki niso našli svojega otrofca! Tretji den me je spomala Katarina na spletenem vozu iz okolice Mainza med drugimi nesrečniki, fki so biii kot jaiz upadlih lic, silno shujšani in napol mrtvi od! lakote. »On je! . . . Jože jel« je klicala že od daleč. A ni'hče ni hotel verjeti. Teta Marjeta me je morala gledati dolgo ča^a, predno; je mogla rečd: »Res je on! . . . Vzemite ga z voza . . . naš Jože je!« Dala me je pienesti v hišo in mi je stregla po dnevu in po noči. Ker me je vedno žejalo, sem venomer zahteval vode. Niihče v vasi ni inislil, da bom okreval. Rešila pe me je sreča, da sem dihal domači zrak in gtedal svoje drage znance. Kakih šest mesecev pozneje sva se s Katarino poročife. Gospod Gulden, ki naju je ljubil kot svoja otroka, ine je sprejel za družabnika svojega podjetja. Stanovali smo skupaj v hiši in smo bili najsrečnejši ljudje na svetu. Vojne je bilo konec. Zavezniki so se v dnevnih pohodih vračali doinov, cesar je odšel na otok Ellbo dn kralj Ludovik XVIII. nam je dal pametne svoboščine. Še enlkrat je nastopil lejbi čas mladosti, čas ljiibezni, dela m miru. Človek je lahko zaupal v bodočnost, laihko si je mislil, da si bo vsak z lepim življenjem in štedljivostjo priboril prijetno življenje, da si bo pridobil sp^oštovanje dobrih ljudi in da bo pošteno vzgajal svojo rodbino, ne da fod se mu bilo treba bati, da ga čez sedem ali osem let poteim, ko ga je bila zadela vojaška služba, zi net zadene nov vojaški nabor. Gospod Gulden, kateremu ni bil posebno povšeči povratek starih kraljev in starega plemstva, pa je trdil, da so ti ljudje v tujih deželah pač duvolj trpeli, da iizprevidijo, da svet ni samo zanje vn da morajo spoštovati naše pravice. Tudi to je nvislil, da bo cesar Napi. lecm toliko pameten, da bo dal mix . . . Pa se je motil: vnvili so se Burboni s svojimi starinvi nazori in cesar je samvo čakal irgod¦nega trenutka, da se rnaščuje. Konec.