1 Leto XIV. [ Štev. 85 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 25-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.40« Maribor, petek 12. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena S 1 din 1.— | Izkrcavanje Angležev na Norveškem Srditi boji za posest posameznih norveških dovoljujejo ustvaritve STOCKHOLM, 12. aprila. Reuter. IZ UDDEVALLA JAVLJAJO, DA SO OPAZILI VEČ ANGLEŠKIH BOJNIH LADIJ PRED VHODOM IN V OSLO-FJORDU, KAKO IZKRCAVAJO SVOJE ČETE NA OTOKE IN OBALO. STOCKHOLM, 12. aprila. Reuter. (Avala). IZ NORVEŠKE PRIHAJA VEST, DA SE JE ANGLEŠKIM ČETAM POSREČILO IZKRCATI SE BLIZU NARVIKA, V JUŽNI SMERI. ANGLEŽI SI PRIZADEVAJO, DA STOPIJO V STIK Z NORVEŠKIMI ČETAMI. PRAV TAKO SO SE IZKRCALI ANGLEŽI BLIZU BERGENA TER SKUPAJ Z NORVEŽANI RAZVILI FRONTO. STOCKHOLM, 12. aprila. Havas. PO TELEFONSKEM POROČILU LISTA »NYA ADGLIGT ALEHANDA« IZ BERGENA, SO NORVEŠKE ČETE VČERAJ MESTO ZAVZELE IN NEMCE DELOMA PREGNALE IN DELOMA ZAJELE. »DAGENS NYHETER« PA POROČA, DA SO NORVEŠKE ČETE ZNOVA ZAVZELE HAMAR, A ANGLEŽI SO ZASEDLI NARVIK. Boji pri Elverunu in Haiarju mest in strateških postojank — Poročila ne jasne slike o položaju STOCKHOLM, 12. apr. Havas. (Avala1). Norveška brzojavna agencija javlja uradno: Mobilizacija norveške vojske se v vsej državi sistematično nadaljuje. Čim so utegnili organizirati čete, so napadli Norvežani Nemce, ki so hoteli zavzeti Etverun. Nemci so se umaknili do Eids-VoHa, kjer so bili prisiljeni k nadaljnjemu umiku. Norveško vrhovno poveljstvo hiti z organizacijo državne obrambe in je prepričano, da mu bo uspelo, pregnati sovražnika. Čete, ki so prodirale v Elve-runu in Hamarju, so bile pod vrhovnim vodstvom nemškega vojaškega atašeja v Oslu. Hotele so zajeti norveško vlado in parlament, kar se jim pa ni posrečilo. V naglici zbrano norveško obrambo gojencev vojne akademije so podprli delavci in kmetje. S skupno pomočjo se je norveškim oddelkom posrečilo, v polurnem boju prisiijti nemške čof e k umiku. Ko so dospela ojačenja redne vojske, so Norvežani izvedli napad, v katerem je padel tudi poveljnik nemških čet, mnogo nemških častnikov in vojakov. Norvežani zaustavili nemške čete STOCKHOLM, 12. apr. Reuter. (Avala^. Poveljnik norveških čet, ki so zbrane južno od Tromsoa javlja, da je prodiranje nemških čet severno od Narvika na VVest-landu (Vesteraalen) ustavljeno. Upravnik tadio postaje v Oslu, ki je dospel na Švedsko, je izjavil, da so se norveški narodno socialistični odpadniki polastili postaje v Oslu že v torek. Po vesteh, ki pri. hajajo v švedsko obmejno mesto Charlot-tenburg, se je Norvežanom posrečilo, da 8o v okolici Osla na več krajih razorožile nemškg čete. Razdejanih je več mostov. Vlada je izdala po radiu proglas, v katerem obsoja delo izdajalcev, ki so hoteli vreči domovino pod jarem Nemčije in poziva narod, da se postavi napadalcem v bran. Delavska stranka je naslovila na svoje pristaše apel, naj pristopajo v vrste branilcev domovine. STOCKHOLM, 13. apr. Reuter. (Avala). »Aftenbladet« piše po dobro poučenih virih, da se zbirajo Norvežani in prosto, voljci v okolici Osla ter da komaj čakajo, da se odločilno spopadejo z Nemci. Pod Elverunom in Hamarjem bo skoro prišlo do večje bitke. Vlada, parlament in dinastija se je zatekla v Nyberg Sund blizu švedske meje. Nemci poskušajo na raznih točkah preprečiti mobilizacijo. Marsikje jim je to uspelo, ker imajo po izdajalski vladi točne informacije, kje je spravljeno orožje in strelivo, ki bi ga hoteli vreči v zrak. Nadaljnji razvoj bojnih operacij STOCKHOLM, 12, apr. STA. Norveška mobilizacija se v redu razvija. Na severu so pri Narviku nemške čete popolnoma obkoljene, na morju pa odrezane po an. gleški mornarici. Norvežani imajo veliko (bednost v ozemlju, kjer je najuspešnejše orožje strojnica. V drugih odsekih so po. rušili vse mostove, železnice ter poškodovali ceste. Pri Hammarju so vrgli nemške čete za 7 km proti jugu. Norveška vlada daje sedaj navodila in ukaze preko radijske postaje Tromsoe. Pri Elverunu pa se boji še bijejo. Videti je, da so dobili Nemci pojačanje iz Danske. Mobilizacija in javljanje prostovoljcev STOCKHOLM, 12. apr. Dopisnik agencije Reuter javlja, da mu je predsednik norveškega parlamenta, Hambro, ki se mudi v Stockholmu, dejal, da se mobifi. *acija dežele izvaja v naglem tempu. Nor. veški vojni obvezniki prihajajo točno pod zastave. Javljajo se tudi prostovoljci, tako tudi iz Finske. Narod je pripravljen, bočiti se brez ozira na to, koliko časa bo vojna trajala. Vlada je dobila ponudbe Pomoči od strani angleških, francoskih in danskih prostovoljskih edinic. Predsednik izjavlja, da je operacijska cona Nemcev na Norveškem omejena na okolico Osla. Listi pišejo, da so neresnične vesti o prodiranju Nemcev ob železniški progi iz Trondhjema v smeri k Dombasu. TORONTO, 12. aprila. Reuter. Norveški generalni konzul je izjavil, da se mu je prijavilo doslej okoli 10.000 prostovoljcev, ki žele oditi na pomoč Norveški. Italijanska poročila o položafu AMSTERDAM, 12. apr. Stefani. Po zanesljivih vesteh javljajo, da znaša šte-nemških čet ua Norveškem nekaj l)ad 50.000. Po morju so pripeljale nerade ladie 48.900. letaka pa «000 mož. Ma-^štcvllne čete, ki o zavzele Bergen in Trotu«!)jem, se bodo težko dolgo branile pred mobiHzIr-r«'' '-'"■veško vojsko. V teku prvih 24 ur so Nemci zavzeli oblasti južno in Južnozahodno od Bergena in Krisdiuisunda. Vesti švedskega Izvora, da se vodi v Kattegatu velika pomorska bitka je izmišljena. Niti eni angleški ladji se ni posrečilo priti dalje od Skageraka. Položaj se razvija v korist Nemcev. Danska je mirna, prav tako Švedska, Belgija in Holandska, ki so pripravljene storiti vse za obrambo svoje dežele. STOCKHOLM, 12. apr. Havas. Na južnem Norveškem imajo Nemci izkrcanih 20.000 mož. Vesti, da Nemci prevažajo vojake z letali, so izzvale v Trondhjemu in okolici bojazen. Nemške letalske operacije BERLIN, 12. apr. DNB. Nemški bombniki so napadli snoči ob slabih vremenskih prilikah angleške bojne ladje 200 km severnozahodno od Trondhjema. Z vseh ladij je bilo otvorjeno nanje ostro streljanje. Sovražna letala niso mogla preprečiti napada. Nosilec letal je bil poškodovan po težki nemški bombi. Neka anglešks križarka je bila zadeta z dvema bombama. Računajo, da je bilo od eksplozije bomb poškodovanih še več angleških ladij. Na povratku so nemška letala opazila dim na angleškem nosilcu letal, prav tako je bila neka križarka nagnjena na stran. BERLIN, 12. apr. DNB. Jutrnji tisk pi- še o uspehih nemških letalskih sil ter komentira neuspele poizkuse zaveznikov, izkrcati se na norveških obalah. Ostro polemizira z zavezniško propagando, ki hoče vreči krivdo za napad na Norveško na Nemce. Jasno je, da se je Velika Britanija pripravljala, zasesti Norveško. Zato je začela s polaganjem min. Na osnovi sklepa vrhovnega vojnega sveta je poslala Anglija v Bergen pet svojih ladij s topovi, strojnicami, strelivom in drugim vojnim materialom. Bombe nemških letal so preprečile Angležem, da bi se zasidrali v Bergenu. Norveške kraljevsko rodbina v nevarnosti STOCKHOLM, 12. apr. Reuter. Mesto Nyberg Sund, 28 km od švedske meje, severnovzhodno od El ve runa, kamor se je zatekla kraljeva družina z vlado in parlamentom, je popolnoma razdejano. Nemška letala so ga napadla in odvrgla mnogo eksplozivnih bomb. Letalci so streljali na mesto tudi s strojnicami. Ubitih je več meščanov. Kraljeva družina je z vlado in parlamentom zapustila mesto ter se podala proti Švedski. Ko je bi! princ, prestolonaslednik Olaf z zunanjim ministrom na kosilu v nekem gradiču, je prišlo šest nemških letal in odvrglo 25 do 30 bomb. Bombardiranje je trajalo celo uro. Šola je popolnoma uničena. Kraljeva družina se je z vlado odpeljala v avtomobilih. Toda letala so se medtem spet vrnila. Princ Olaf je izstopil iz avtomobila, da bi nudi! nekemu ranjencu pomoč in pri tem zaostal. BOJ DO KONČNEGA OSVOBOJENJA STOCKHOLM. 12. apr. STA. Norveški zunanji minister je izjavil, da nič ne more preprečiti Norvežanom, da se ne bi borili do končne zmage ter osvoboditve svoje domovine. Dejal je, da je Norveška sedaj zaveznik vseh. ki so v vojni z Nemčijo. Delavska stranka je izdala poziv na norveške delavce, naj se borijo z vsemi silami proti napadalcu. »Vlado« v Oslu proglaša za izdajalsko. Novi angleški letalski napadi LONDON, 12. aprila. Reuter. Letalsko ministrstvo je izdalo poročilo, da angleška letala stalno napadajo nemška oporišča v Bergenu in Trondhjemu. Na letališče v Stavangerju, kjer je veliko nemških letal, sta bila izvršena dva napada. Pri prvem napadu so nemške protiletalske baterije odgovarjale, vendar so angleški letalci z veliko točnostjo bombardirali letališče ter uničili petrolejski rezervoar. Pri drugem napadu so se angleška letala spustila tik nad letališče ter s strojnimi puškami obstreljevala nemška letala, ki so bila na prostem. Večje število letal je uničenih. LONDON, 12. aprila. Reuter. Poleg velikega hidroplana znamke »Dornier«, ki je bil sestreljen nad Severnim morjem, so v sredo zvečer nad Scapa Flowom Angleži sestrelili še 8 nemških letal. Od nedelje do danes je bilo sestreljenih nad Anglijo in Severnim morjem 21 nemških letal. Tu še niso všteta letala, ki so bila sestreljena nad Norveško ter 2 nad zahodno fronto. Od nedelje so Angleži izgubili 6 letal. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PAUL REVNAUD Potrdilo o zaprtju Otrantske ožine RIM, 12. aprila. LRP. Včeraj so tu potrdili vest, da je Italija v resnici položila I mine v Otrantski morski ožini, da bi tako j onemogočila vsak prihod angleških ali ■ francoskih bojnih ladij v Jadransko morje j ter vsako blokadno kontrolo z njihove! strani. Italijanske ladje so položile mine med Barijem in Brindisijem na eni ter Va-lono in Dračem na drugi strani, jugoslovanska vlada je bila o položitvi min in legi, obveščena. Italija je, kakor se na merodajnem mestu naglasa, trdno odločena upreti se vsaki blokadi na Jadranu, katerega smatra za zaprto italijansko-jugoslovansko morje. NEMCI ZASEDLI BORIMHOLM MALMO, 12. aprila. Havas. Potrjuje se vest, da so Nemci zasedli otok Bornhobn v Baltiku, južno od švedske, ki je pripadal Danski. • Churchill in Paul Revnoud n boji! na sev Angleški mornariški minister |e včeraj v angleškem parlamentu ©risas hlstor.at nainovejšili dogodkov in bojev na mor:u in v zraku — Istočasno Je govorii v Parizu francoski ministrski predsednik LONDON, 12. aprila. Reuter. Včeraj! popoldne jo podal mornariški minister Churchill v poslanski zbornici poročilo o akcijah angleške vojne mornarice. V svojem poročilu je dejal, da ;c bil nemški vdor na Dansko in Norveško že dolgo in temeljito pripravljen. Nemci so še več tednov in celo mesecev prej zbirali transportne ladje in čete za ekspedicijo na sever. Anglija je za vse to vedela, ni pa vedela, kdaj bodo Nemci svoj sunek izvršili in proti komu, ali proti Holandski, Danski, Norveški ali Švedski. Ogrožene so bile vse enako. Niti one, ki so šle Nemčiji najbolj »a roko, niso mogle biti varne. V ponedeljek zjutraj so zavezniki izvedeli, da sta izbrani za napad Danska In Norveška. Vendar zavezniki prej niso hoteli kršiti nevtralnost severnih držav. Šele v zadnjem hipu pred nemškim napadom so položili mine v norveške teritorialne vode. NAPAD PREJ PRIPRAVLJEN Nemci trdijo, da so napravili izpad proti Danski in Norveški zaradi teh naših min, toda sedaj je dokazano, da je bila nemška akcija pripravljena in se je tudi dejansko pričela že pred našimi minami. V zadnjih tednih so poslali Nemci v norveške vode več praznih transportnih ladij, v katerih se je skrivala nemška vojska. To je najlepši dokaz tudi za druge nevtralne države, kakšni nevarnosti so izpostavljene, in naša krivda ni, ako prosijo prepozno za pomoč. PRVI SPOPADI NA MORJU Angleška domača bojna mornarica, ki se je prej mudila drugod, je bila pred petimi tedni poslana zopet v Scapa FIow. V nedeljo zvečer je dobila naročilo, naj bo v stalni pripravljenosti. Izvedeli smo namreč, da je del nemškega brodovja na poti na sever. Istočasno je en del dobil nalog odpluti k Narviku in tam položiti mine. Rušilec »Glcwnorm« je naletel »a dva nemška rušilca in na neko drugo vojno ladjo. Bii je po vsej verjetnosti potopljen. Nemške ladje so zbežale. V torek so angleške ladje zahodno od Bergena napadla nemška letala. Dve križarki sta bili laže poškodovani, a sta ostali v akciji. Oklopnico »Rodney« je zadela težka bomba. Proti križarki »Aurora« je SPOPAD S »SCHARNHORSTOM* Severno od Narvika je v torek 33.000-tonska oklopnica »Renovvn« naletela na nemško oklopnico »ScharnhorsU (26.000 ton) in 10.000-tonsko križarko razreda »Hipper« ter več rušilcev. »Renown« je pričela streljati in čez 3 minute je sovražnik odgovoril. Po 9 minutah je bil »Scharnhorst« zadet in je prenehal streljati, razen iz enega topa. Nemška oklopnica se ie pričela umikati z veliko naglico, vendar je bila zopet zadeta in se je dvignil z nje velik oblak dima. Nato ie nemško brodovje izginilo v umetni megli. »Renovvn« je bil le laže poškodovan. NAPAD NA NARVIK Pri napadu angleških rušilcev na Narvik v sredo je bilo poškodovanih ali potopljenih več nemških ladij, a tudi mi smo izgubili dva rušilca in dva sta bila poškodovana. Dalje je bil izvršen letalski napad na nemške križarke pred Bergenom. Ena je biia zadeta. Pri nemškem napadu na Scapa Flo\v je bilo sestreljenih 6 nemških letal. 18 angleških letal je včeraj zjutraj s torpedi napadlo luko Trondhjem ter zadelo neki nemški rušilec. Do tedaj nismo zavzeli Trondhje-ma ali kake druge norveške luke. Boji se še bijejo. Glede vdora na Dansko in Norveško je pa Churchill dejal, da je trdno prepričan, da je Hitler napravil prav tako veliko napako, kakor Napoleon 1. 1808., ko je napadel Španijo. 80JI V SKAGERAKU IN KATEGATU Dalje je poročal, da je dobiia mornarica nalog zasesti dansko Farorsko otočje, ki je velike strateške važnosti. Prav tako pazi Anglija na Island, kamor ne sme priti noben Nemec. Nato je poročal o bojih v Skageraku in Kategatu Podrobnega poročila o tamkajšnji akciji ni podal, pač pa je dejal, da zavezniki ne bodo dovolili, da bi Nemčija tam čez prevažala čete in material na Norveško. Angleške podmornice so potopile že celo vrsto nemških transportnih ladij. Nemčija je od tod že sklenila umakniti vse svoje trgovske ladje. Doslej so izgubili že najmanj 12 transportnih ladij. Poleg tega smo potopili več nemških podmornic. Nemško brodovje je pohabljeno. Te nemške operacije pa so najbrže le uvod v večje operacije na kopnem. Verjetno je, da se pričenja prvi pomembnejši del vojne. Toda mi gledamo z zaupanjem v nadaljnji razvoj. ciio izvršenih ps. napadov, a so se vsj onesrečili. Zsdct in hudo poškodovati ;s pa bil rušikc »Gurfcha«. ki se i& pozneje potopil. Rušilce »Zu!u« je pa potonil neko nemško podmornico. ODMEVi CHURCHILLOVEGA GOVORA LONDON. 12. apr. Reuter. Angleški listi z navdušenjem pozdravljajo Churchillov govor ter pravijo, da imajo popolno zaupanje v admiralite.o. »Times« piše, da so uničene nade na nova presenečenja. V Ameriki časniki komentirajo losebno dejstvo, da Nemci niso še izdali nobenih poročil o bitkah v Skageraku. NEMŠKI GLAS H GOVORU BERLIN, 12. apr. DNB. Sporočilo lor-la Churchilla v spodnjem domu. da je bila pred Bergenom zadeta angleška oklopnica »Rodney«. je zbudilo v Berlinu veliko zanimanje. Poučeni berlinski krogi namreč dobro vedo. da je bila ta vojna ladja zadeta pri zračnem napadu nemških bombnikov na Scapa Flo\v 16. marca ter jo ni bilo mogoče še uporabljati za boj. »Churchillova taktika ima namen, prikriti svetu izgubo težkih ladij pred Bergenom. Svet naj bi bil še dalje varan glede dejanskih izgub angleške vojne mornarice in neuspeha v zadnjih borbah.« Poročilo Paula Repauda PARIZ, 12. aprila. Havas. Včeraj popoldne je govoril v francoskem parlamentu ministrski predsednik in zunanji minister Paul Reynaud o najnovejših dogodkih, zlasti na evropskem severu. Paul Reynaud je dejal, da je Nemčiji sedaj enkrat za vselej zaprta pot, po kateri je dobivala železno rudo iz Norveške. Vzdolž vse Norveške se bijejo Srdite pomorske in letalske bitke. Parlament in javnost bosta natanko obveščena o poteku in rezultatu teh bitk, pa naj bo tak ali drugačen. Vojne ladje v boju ne morejo in ne smejo dajati podrobnejših poročil, zaradi tega tudi poročila, ki jih vlada sprejema, niso- zadostna, da bi o njih lahko poročala. Vendar lahko izjavi, da je bila zavezniška akcija dobro zasnovana in se razvija zelo ugodno. Doseženi so bili že veliki uspehi. Nasprotno pa ie bila akcija s strani Nemčije zasnovam na zelo slabih računih, kajti vsa zgodovina vojn dokazuje, da se noben lak korak ne more končati dobro. V bojih sodelujejo z zavezniki tudi norveške bojne ladje, ki so se že sijajno izkazale. Po dotlej dobljenih poročilih je nemška mornarica v teh bitkah izgubila 4 križarke, 1 podmornico, 1 rušilca in 12 drugih ladij. Angleži so medtem izgubili 4 svoje bojne ladje, Francozi pa nobene. Pr; operacijah sodelujejo tudi poljske bojne ladje. O vsej bitki pa bodo v kratkem objavljena podrobnejša poročila. Napovedovanje ofenzive na zaW* ^ “SC!*1 ■ 9 LONDON, 12. aprila. Reuter. (Avala), da je glavn« napad angleških ladij na Francoske ugotovitve — Ukrepi v Holandiji stališče Belgije Odločno PARIZ, 12. aprila. United Press. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je francosko vrhovno vojno poveljstvo opazilo v zadnjem času znake, ki govore, da se pripravljajo Nemci na zahodni fronti na veliko ofenzivo. AMSTERDAM, 12. aprila. LRP. Na Holandskem se zaradi zbiranja nemških čet na meji pričakuje vsak trenutek splošna mobilizacija. Princesa Julijana in princ Henrik sta zapustila z otroki dvor in se preselila v Haag. AMSTERDAM, 12. aprila. »Exchange Telegraph«. Holandska je segla po novih obrambnih ukrepih. Med drugim je zasedla z močnimi oddelki baterij vso morsko obalo. V šeldi so postavljene mine. To pomeni, da Holandija v slučaju napada ne računa samo na vdor s kopnega, ampak tudi na poizkus izkrcanja z morske strani. Prav tako je bila odrejena tudi evakuacija obmejnih krajev in večjih mest. Eva- kuacija, je že v polnem teku. BRUSELJ. 12. aprila. LRP. Z uradnega mesta izjavljajo z ozirom na razne govorice, da Belgija ne bo sprejela nobenega predloga za zaščito ne z ene ne z druge strani, ampak se bo dalje bojevalat za svojo popolno nevtralnost. Politika Belgije je bila od vsega začetka vojne jasna in bo taka ostala tudi tako dolgo, dokler bo mogoče. Samo v slučaju napada bo to svoje stališče spremenila in zavzela mesto tam, kjer vidi zaščito svojega obstoja. BRUSELJ, 12. aiprila. Belga. Vojni minister general Denis je izjavil, da bo vsak napad na Belgijo krvavo odbit. Tudi ni misliti, da bi se belgijska vojska umaknila z meje, da bi branila druge položaje. Bivši holamteki predsednik dr. Colijn je dejal, da ni mogoče, da bi kdo Holandsko tako presenetil z napadom kakor Dansko. Tudi najmočnejši napadalec ne bo uspel. »Times« prinašajo članek svojega urednika za pomorska vprašanja, v katerem avtor trdi, da je bila med potopljenimi nemškimi vojnimi ladjami v Oslofjordu tudi križarka »Gneisenau«. STOCKHOLM, 12. aprila. Reuter. Da 2^ščiti svoje obale, je švedska admirali-teta ukazala položiti mine ob primorju od 57° 15’ do 58" 25’ severne širine, nekako med Varbergom in Uddevallo. LONDON, 12. aprila. Reuter. Admirali-teta ni izdala po Churchilovem govoru še nobenega poročila, vendar se je izvedelo, je glavni napad angleških ladij Trondhjem. STOCKHOLM, 12. aprila. Reuter. Na južni in zahodni obali je voda izvrgla na stotine nemških mornarjev, ki so utonili pri bitkah v Kategattu. Vlada je storila nove obrambne ukrepe, položila mine ob švedski obali ter ukazala zatemnitev južne švedske. NARVIK. 12. aprila. DNB. Tukajšnji ribiči trde, da so opazili na morju veliko vojno ladjo v plamenih. Prihitele so druge vojne edinice, da bi jo rešile. Ogibanja o prihodnji nemški akciji LONDON, 1-2. aprila. Asociat.ed Press. V londonskih političnih in diplomatskih Krogih, kakor tudi v javnosti, debatirajo sedaj največ o vprašanju, kakšna bo prihodnja Hitlerjeva akcija. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali predstavlja skandinavska akcija osamljeno dejanje ali pa le začetek splošne nemške ofenzive na vseh straneh. Ako obvelja zadnje, potem bi to pomenilo, da se je HHler prepričal, da Nemčija ni sposobna za dolgo vojskovanje in zlasti ne za vzdržanje še ene zime in mora zaradi tega staviti vse na eno kocko: poizkusiti izvojevati naglo in odločilno zmago. Edino, kar je mogoče na to reči, je, da so zavezniki temeljito pripravljeni na vsako eventtialnost, pa naj izvedejo Nemci le-' talski napad na Anglijo, ofenzivo na Ma-giuotovo črto, vpad v Holandijo in Belgijo ali pit v kako drugoT nevtralno državo. RIM, 12. aprila. LRP. Po poročilih iz Budimpešte in Bukarešte so Nemci koncentrirali sedem svojih divizij v okolici Krakova. Prav tako se opaža močno nemško vojaško gibanje vzdolž vsega severnega dela Karpatov, kolikor so v nemški posesti. INTENRIRANJE NEMCEV V ARGENTINI BUENOS AIRES, 12. apr. Havas. Deset članov potopljenega »Admirala Grafa von Spee« so internirali na nekem argentinskem otoku. IZ AMERIŠKEGA PREDSTAVNIŠKEGA DOMA WASHiNGTQN, 12. apr. DNB. Več članov predstavniškega doma je stavilo predlog, naj bi parlament ne šel na počitnice pred junijem, da bi tako iale sledil zunanjim dogodkom. POSPEŠENA DOBAVA AMERIŠKIH LETAL WASHINGTON, 12. aprila. Havas. Zedinjene države Severne Amerike so z ozirom na najnovejše dogodke v Evropi sklenile čimbolj pospešiti dobavo vojnih letal Angliji in Franciji. V tem smislu so bile izdane posebne odredbe in naročila tovarnam letal. Posebno bodo Zedinjene države dobavile zaveznikom večje število najnovejših najhitrejših letal, ki dosegajo brzino 850 km na uro. Dobavljene bodo dalje neke nove znamke, katere so pričeli v ameriških tovarnah izdelovati šele v zadnjem času. NADALJEVANJE BALKANSKE KONFERENCE LONDON, 12. aprila. Havas. Konferenca lorda Halifaxa z angleškimi poslaniki balkanskih držav se bo nadaljevala jutri in v ponedeljek. FINCI ZOPET V PETSAMU HELSINKI, 12. apr. FTA. Sovjetske čete so včeraj zapustile pristanišče Pet-samo, katerega so takoj nato prevzele linske čete. GAFENCU NA POTI V RIM RIM, 12. apr. Reuter. Po poročilu rimskega radia, je romunski zunanji minister Gafencu kljub prej nasprotnim vestem vendarle že odpotoval v Rim. PADLI ANGLEŠKI MORNARJI LONDON, 12. apr. I^euter. Admirali-teta je izdala listo 66 padlih mornarjev. Sest jih. je bilo ubitih v akciji, 25 pri službi, ostali na so utonili. REŠENCI Z RUŠILCA »GURKHA« LONDON, 12. apr. Reuter. Preživeli člani posadke angleškega rušilca »Gurk-ha«, ki so ga potopila nemška letala, so se izkrcali na škotski obali. Mnogi mornarji so v boju z valovi pomrli, ostali so dospeli premraženi na breg. Prebivalstvo je sprejelo brodolomce z občudovanjem in prisrčnostjo ter jim nudilo takoj tople obleke in hrane. Nato so jih poslali na domove. Posadka »Gurkha« je streljala na Nemce, dokler ni potonil krov pod vodo. S člani posadke je prišlo na obalo tudi 70 nemških vojnih ujetnikov, ki so jih poslali v taborišče. DANSKI LISTI SMEJO IZHAJATI -STOCKHOLM, 12. aprila. STA. Nemški poveljnik na Danskem je izjavil, da danski časniki lahko izhajajo, če ne bodo napadali Nemčije in okupacije, če pa se bo to zgodilo, ne bo mogel takih prestopkov trpeti. NAVODILA NORVEŠKIM LADJAM PARIZ, 12. aprila. Havas. Norveške ja-djc, ki' so na odprtem morju ali v tujih pristaniščih, so dobila navodila, kako se morajo ravnati, da ne bodo nasedle vestem radia lažne vlade v Oslu. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno n vetrovno vreme. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Včeraj ie bi!a najvišja temperatura 10.5, danes najnižja 1.0, opoldne pa 7.0. ilovice Ne pozabite na regulacijo Ščavnice Jogostoma se razpravlja o potrebi regulacije Pesnice, ki povzroča zaradi poplav vsako leto posestnikom, ki imajo svoja posestva ob potoku, občutno škodo. Zaradi tega je regulacija omenjene reke nujno potrebna. Poleg Pesnice pa '°i bilo istočasno potrebno pristopiti k regulacijskim delom potoka Ščavnice, ki sknraj enako kot Pesnica vsako leto ob vsakem večjem deževju in spomladi ob kopnemu snega prestopa bregove in pre- plavlja rodovitne travnike in njive. Ob zevala banovina z denarjem, namenjenim lanskoletnih spomladnih poplavah je vtida uničila mnogim posestnikom skoraj ves pridelek sena. Ob potoku so zaradi stalnih vsakoletnih poplav manjši predeli travnikov zamočvirjeni, kjer raste le slabo seno (šar). Vse to pa bi bilo mogoče odstraniti z uravnavo vijugastega toka struge. Delo za regulacijo bi naj prevzela posebna vodna zadruga, ki bi jo naj vzdr- za javna dela. Pri regulacijskih delih bi se naj zaposlili naši domači brezposelni sezonski delavci, ki so prejšnja leta odhajali v tujino in ki bi se jim v tem slučaju nudila primerna zaposlitev in zaslužek doma. Na ta način bi bili obvarovani mnogi posestniki vsakoletne škode poplav, na dmgi strani pa bi bil rešen važen socialni problem odvisnega odstotka naših domačih delovnih moči. Pred novim občinskim zakonom IZ DOSEDANJIH NAČRTOV JE RAZVIDNO, DA BO ZA BODOČE OBČINSKE VOLITVE VELJALO TAJNO GLASOVANJE Iz Beograda nam poročajo, da so v teku vse priprave za nov zakon o obči- nah, ki bo postavil življenje v občinah na demokratične osnove. Včeraj popoldne sta imela dr. Maček in dr. Konstantinova daljšo konferenco, na kateri sta razpravljala o izpremembah oz. o novem zakonu o občinah. Tozadevno obstajata dva načrta, eden velja za področje bano- vine Hrvatske, drugi pa za ostale pokrajine v državi. Poleg nekaterih važnih določi! predvideva načrt tudi tajno gla- j sovanje za občinske volitve. V odločujočih krogih zatrjujejo, da se bo po novem zakonu življenje v občinah spet normaliziralo, postavilo na demokratične temelje ter uredilo v duhu vzajemnega sodelovanja med vsem! občani. Tufci v grafični obrti nepotrebni Ob sodelovanju zastopnikov tiskarnar-iev in grafičnih delavcev se je v Beogradu nadaljevala anketa grafične obrti. ‘Med drugim je anketa obširno razpravljala zlasti o vprašanju vajencev ter zaposlitvi tujcev v grafični obrti. Zastopniki so bili soglasni v tem, da je treba Število grafičnih vajencev čimbolj omejiti, da se tako prepreči ustvaritev večjega kadra brezposelnega grafičnega delavstva. Anketa se je postavila na stališče, naj se dosedanji zakonski predpisi Slede grafičnih vajencev in učencev spre-niene, iti sicer naj bi bila v bodoče določena štiriletna učna doba, potrebna naj- manj absolvirajia nižja srednja šola. Kar se tiče tujcev, ki so zaposleni v naši grafični obrti, je na anketi splošno prevladovalo mnenje, da so nam ti popolnoma nepotrebni. V grafični obrti imamo sedaj dovolj lastnih odlično izobraženih ljudi, ki pa se ravno radi tujcev ne morejo uveljaviti, ker morajo biti na podrejenih mestih. Ta, za nas tako škodljiva okolnost, naj se čimprej popravi. Posebna deputacija je po anketi izročila ministrskemu predsedniku Cvetkoviču in podpredsedniku, dr. Mačku spomenico z zahtevami grafične obrti. c Borza dela. 10. aprila je bilo v evidenci skupaj 920 brezposelnih, moških 773, žensk 147. 31. marca jih jc bilo skupaj 1061, moških 903, žensk 158. — Delo je na razpolago: 6 hlapcem, 5 poljskim delavcem, 2 navadnim delavcema, i krojaču, 10—15 deklam, A poljskim delavkam. 10 kuharicam, I natakarici, 1 služkinjam in 1 postrežniei. c Staro Weinerjevo trgovino s steklom in porcelanom na Glavnem trgu bodo opustili. c Umrla sla v bolnišnici 7 letni sin posestnika Vinko Krumpak iz Laž pri Sv. Petru na Medvedovem selu in 58 letni banovinski cestar Franc Hrovat iz št. Vida pri Grobelnem, ki ga jc na cesti pri delu zadela kap. c Bratranec ga je zabodel z nožem. 30 letnega posestnika Ferda Zdolška iz Dobja pri Dramljah je v prepiru zabodel njegov bratranec- Franc Zdolšek z nožem v levo stran prsi. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Plaz zemlje je zasul pri delu 05 letnega delavca Mihaela Pešaka iz Dobrove pri Konjicah in mu zlomil nogo. c S kolesa je padel na Ostrožnem 31-letni delavec Ivan Lednik iz Dobrave pri Celju. Poškodoval si je roko, da je moral iskati ijomoei v bolnišnici. Cefie Skrb za olepšavanje mesta in okolic© -- Med .mnogimi društvi', na katerih je Celje: zelo: bogato, imamo tudi agilno ' 1'ujsko-prometno in olepševalno društvo. 'Komai je zadihala zopet vesela spomlad, 'h je društvo pridno na delu, da olepša , s cvetličnimi nasadi in drugimi napravami rnesto in bližnjo okolico. Živahno je vrvenje v mestnem parku, kjer se urejujejo in zasajajo grede s cvetlicami, sna-žijo pota in vse kar je potrebno, da dob: mestni, vrt. ki je za Celje res nekaj po^ sebnega, svojo lepoto in privlačnost, društvo pa skrbi tudi v notranjosti mesta za lepe cvetlične nasade. Tako je Prav lepo urejen park pri kolodvoru, cvetlična nasada pri Celjskem domu in Mestni hranilnici ter pri mestnih šolah. Zelo lepi izprehodi so po gozdu nad mestnim vrtom na Reiterjevem hribu. Pota pred par leti uredili ter namestili na raznih točkah klopi. Tem potem bi bilo Potrebno vsako leto posvečati vso paž-'njo, da bodo ostala v dobrem stanju. Na 'levem bregu Savinje je lep kostanjev drevored. Ta okoliš, je zelo miren in bi bilo zelo umestno, da bi se v tem drevoredu namestilo nekaj klopi, kakor so pred leti že bile. Klopi so doslužile, novih se pa ni namestilo. Mnogo se je storilo v svrho olepšanja tudi na Hribu sv. Jožefa, kjer je nastal po zazidavi eden najlepših delov mesta. Prebivalstvo se za izpre-hode prav rado poslužuje lepih potov, ki so urejena pod novo krožno cesto v gozdičku. Nekaj klopi je tam že .nameščenih, bilo pa bi potrebno namestiti jih še nekaj. Seveda vse to niso zahteve* so samo želje, ki jih bo društvo v okviru svojih finančnih možnosti skušalo v bodoče uresničiti. Zahtev je mnogo, zato je to važno društvo potrebno vsestranske finančne podpore, da lahko deluje in izvršuje svoje načrte, kakor si jih v vsaki sezoni zamisli. Donava še narašča Prve vesti o upadanju Donave in njenih glavnih pritokov so bile prezgodnje. Po dežju, ki je padal v zadnjih dneh, so vode spet narasle in se ponekod še širše razlile. Donava je zlasti narasla pri Smederevu in Dubrovici, kjer so udarile vode do cerkve, ki je nad 3 km oddaljena od obale. Donava je v nekaterih predelih poplavila še večje komplekse žitnih polj. Po dosedanji sodbi je v Vojvodinji in Sremu 320.000 oralov zemlje pod vodo. SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI V ZAGREBU Danes je odpotovala v Zagreb skupina slovenskih književnikov, ki bodo na posebnem večeru slovenske besede brali iz svojih del. Vse hrvatsko časopisje posveča temu obisku- slovenskih književnikov v Zagrebu veliko pozornost, poudarjajoč ,da bo na ta način vzpostavljena med Hrvati in Slovenci še močnejša vez, ki bo globoko zarezala v medsebojne od-nošaje in sodelovanje. n Cc bodo zagrebški mesarji povišali mesne cene, bo Gospodarska sloga sama odprla mesnice in nudila prebivalstvu dovolj mesa po zmernih cenah. n Tovarno steklenih vlaken za izolacijo kotlov in cevi bodo zgradili v Beogradu. To bo prva tovarna te vrste v državi. n Blaznež v banki. V blagajno mestne hranilnice v Hjelovaru jc prišel neki blaznež, ki je potegnil samokres in zahteval od blagajnika denar. Uradniki so kmalu spoznali, da imajo opraviti s slaboumnim človekom. Končno so ga stražniki ukrotili in spravili v zapor. Tam pa jc hotel zadaviti nekega moškega, ki je bil z njim zaprl. o Javni notar dr, Dušan Senčar v Prevaljah je zopet prevzel notarsko pisarno in uraduje vsak dan dopoldne in popoldne. o Položitev temeljnega kamna novi vojašnici v Slovenjem Gradcu bo v nedeljo, 21. aprila, ob 11. dop. Narodno občinstvo se vabi, da sc udeleži slovesnosti. o Mladinski pevski zbor pri Sv. Marjeti niže Ptuja je priredil v nedeljo 7. aprila, pod vodstvom učitelja Staniča javni pevski koncert. Prijatelji petja in mladine so z obilnim aplavzom dajali svoje priznanje zboru, ki je zapel 12 Adamičevih odri. Pregljevih pesmi, o Sv..>iar|e5a ob Pesnici. Pretekli . torek smo pokopali dimnikarskega pomočnika Stefana Korošaka, ki je bil odličen delavec in radi svoje poštenosti obče priljubljen. o Opat v Raihenburgu jc podal ostavko. 2e lani avgusta je odšel v Francijo opat. rajhenburškega samostana Placid Epalle ter prisostvoval neki konferenci. Sedaj je opat sporočil trapistom, da odstopa kot opat. Novi opat je Pij Novak iz Kozjega* TI , v, ]> 5252 obglodanih drevesc. Iz statistike, n Umor zagrebškega odvetnika. V Vi* ki jo' je zbrala občina Grajena, je raz-nogradsla ulici v Zagrebu je neznanec na vidno, da so zajci v letošnji hudi zimi utici s stirmn revolverskimi streli ubil od- in visokem snegu obgrizli 5252 sad. drevesc, vernika dl. Zdravka Lenca, ki je kmalu Oglodali so do 10 let stara drevesa. Ta po prevozu v bolnišnico izdihnil. Za mo- ko so samo v tej občini prizadeli doly>-rilcem sc m sledu. • uhlji okoli 300.000 din škode. n 120letna starka Joka Zaričeva živi j p O se spiaši konj. Ko je 08 letni v neki vasi pri Slavonskem Brodu. Star-', preužitkar ' ' Ptuj Nevaren vlomilec za zapahi Po vsestranskem poizvedovanju in pod veščim vodstvom komandirja breške stali. ce g. Potočnika se je posrečilo ujeti mladega vlomilca Volnija Franca iz Ravnega polja pri Sv. Kungoti. Ko se jc graščak Lipitt Rali iz Sp. Brega vrnil po več tednih iz inozemstva, je bil nemalo iznenaden. Razkošno opremljene sobane so bile prazne. Z nepovabljenim gostom je izginila zlatnina, srebrnina in specialne puške v vrednosti 30.000 din. Breški orožniki so šli na delo in zasledili roletnega zasebnika Volnija Franca, rodom iz Češke. Dovršil je meščansko šolo. Nato je bi! ves čas brez posla. Storilec je priznal dejanje. Ukradene stvari so deloma našli pri njem, deloma pa jih je že raz-pečal po raznih krajih. ka je kljub izredno težkim razmeram v katerih .je živela, dosegla tako visoko starost Joka je še zelo krepka in skrbi za; svojega 80 let starega sina, ki jc bolan. Čelan Franc iz Zlatoličja na Dravskem polju stal med senskim vozom in zidom, sc je splašil vpreženi konj, Pri lem ga jc voz stisnil ob zid, da si je zlomil rebra. Ljubljana c LoSerija. V korist gradnje novega do nia Koroških borcev v Celju je ministrstvo Taka borba proti draginji ne bo zalegla Draginja narašča in čedalje bolj vzne- dovolilo prireditev loterije v Celju, dne.; rnirja prebivalstvo, ki se pri tem vpra- .junija.. Loterijo bo priredila krajevna j §uje? £aj pa- protidraginjski odbor, ali Jigamzacija .v >_ \e Ju- j nima nobene moči in sredstev, da bi ta val M onemogočil navi-hedeljek ob' 20. Predaval bo univ. prof. 'Janje cen vsaj najpotrebnejših ztvil itd. dr. Boris Zar nik o temi „Ivaj nam pri-j Spričo sedanjega stanja je treba ugoto-hovednjejo okamenine o postanku živili viti. da delovanje protidraginjskega od-Jm,r. Predavanje bo' s skiopt.čmmi sl,- bora pr| najbo,j5i volji ne more imeti '(■".Mesino kopališče bo v nedeljo, 14. ! uspeha, ker je tu velika ovira pomanjklji-t- m. zaprto zaradi prekinitve loka po! vost same uredbe za pobijanje draginje, 'heslni elektrarni. Po tej uredbi je protidraginjski odbor c Mesina občina celjska razpisuje do- havo 100 komadov betonskih cevi 10 cm hremeru. Ponudbe jc vložili do 17. . . „ c Predavanje SPD pod naslovom „Or- uveljaviti z izvršilno močjo, Sedanja -';ncyski otoki ' bo v četrtek. IS. I. m.j, —i«M.wwiai————— ;>'> 20. v predavalnici Ljudske univerze v KNEGINJA OLGA V LJUBLJANI 1 - ;sam0 posvetovalni organ, ki nima nobe-. nili sankcij, da bi mogel svoje sklene tudi uredba ne ustreza pogojem za uspešno pobijanje draginje, zato je odbor tudi že zaprosil bansko upravo za osnutke novih odredb za pobijanje draginje in špekulacije. da bi jih preučil in stavil svoje pred- loge. Z ozirom na to težko stališče, ki ga imajo protidraginjski odbori, ko nikakor ne morejo uveljavljati svojih zahtev, seveda tudi ne pada nanje odgovornost za naraščanje draginje. ‘inkošij stalno oskrbovan. Snežne IHere /■, smučanje so zelo ugodne. , . Strelska družina prične redne strel- • l, Vaje v ostrem streljanju v nedeljo, j i '• •• m na letnem strelišču v Pečovni- "j11. Strelske vaje bodo odslej vsako ne- i 7'io in sicer dopoldne za elane, popol- i H‘ za- mladinski odsek. : je 1 mala za prospeh podjetij. članov in še nekaterih drugih umetnikov, i dejanko ..Vrata morajo biti odprta ali za- ki se udeležujejo sedanje jubilejne raz-1 Prla ' I>ol(?8 loSa h°člo podali tudi nekaj stave. Celotna serija, obsegajoča okoli! vcitacij >)0l)l,luniih francoskih pope v- 70 vsakovrstnih reprodukcij izbranih I U° , ... , umetnin i„- i i- ' i -i a ^veia slovenskih zadrug ima v pont - ume nui, se bo prodajala tudi v posebnih udjek, 15. t. m, ob 10. dop. občni zbor JicriMi škatlicah, ter bo stala samo 100 j v dvorani Delavsko zbornice. Med drugim din. Fe zbirke kakor tudi posamezne ; ,ie lla dnevnem redu tudi izprememba pra-razglednice se bodo prodajale v Jak. pa- viI po zak ° «osP zadrugah, viljonu in po vseh trgovinah, kjer se pro-; ,.a lz v£rnue je bil premeščen v Ljub-dajajo razglednice. liano učitelj Albert Ivanič. ____ j a Gledališče mladih priredi drevi v fran- ... „ . ... ... ., , . čiškanski dvorani premiero Cankarjeve: a Društvo slovenskih likovnih umetni- .J.epc Vide v režiji Z Sintiča, posebnost mkov.ie s svojo veliko jubilej no razstavo ; |>0 govorilni zbor, ki ga je naštudiral vzbudilo pri umetnosti ljubečem občin-i Jože Borko stvu nepričakovano zanimanje. Razstava ; _________ NAKODNO CLl-DALISCF. V UUBI.JAM Drama: Petek: Zaprto Sobota: Asmodej. Hed A. Opera: Petek: ni večerne predstave Sobota: Gostovanje Comedie I rancaisc. nam pokazuje nazorno razvoj naše umetnosti s' zadnjih, štiridesetih letih. Opozar-! --------- j jamo na prvo vodstvo v razstavi, ki ga I SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST i''«» v nedeljo, I I i. m. akad slikar NA RAZGLEDNICAH ;IvaH ,VavP°lle“. -Tema je zelo zanimiva in aktualna zlasti z ozirom na sedanji . svetovno: politični položaj in bo predavatelj obravnaval vsa vprašanja, ki so v zvezi 7. geografskim položajem in se ličejo. neposredno- Romunije,- Bolgarije, Turčije in Grčije, posredno pa tudi naše ;države-m Pomanjkanje kolonialnega blaga je zaradi vojnih zapleti jajev na naših tržiščih vedno večje. Zlasti primanjkuje; riža, Lunine in vanilje. Kave je sicer še, vendar pa je zelo draga. m Uprava mariborskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev vabi vse rezervne oficirje iz Maribora in okolice na družabni večer, ki ga prirode oficirji mariborske garnizije v čast premeščenih ak-livnih oficirjev, kakor tudi rezervnih oficirjev. kateri dokončavajo orožne vaj J* Prireditev bo v soboto, 13. I. m., ob 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma. — Vstop prost, obleka poljubna. m Mariborski mesarji še niso dobili dovoljenja za povišanje mesnih cen. Vložili so sicer prošnjo na bansko upravo vendar doslej še ni bilo rešitve. m Zveza kulturnih društev v Mariboru ima lo nedeljo ob 10. občni zbor v Narodnem domu. m Ribji trg je bil danes precej dobro založen. Sardelice so prodajali po 11, sardone po 12 do 14, girice po 12, očade po 18, mole po 18, barbone po 28, sipe po 14, rake po 34, belice po 8—10 din kg in venec žab po 2 din. m Glasbena Matica. Občinstvo sc opozarja, da sc dobe vstopnice za koncert Obrednih pesmi" od dane« naprej v papirnici A. Koren v Gosposki ulici. V Ptuju je lako zanimanje za ta koncert, da je že prvi dan bila polovica vstopnic razprodana. m Danes bo pogreb trgovke Amalijo Vertnikove, članice Sokola Maribor Malica že izza predvojne dobe. Sokolstvo bo ohranilo pokojnico v najlepšem spominu ter se ji oddolžilo s pogrebom. m Brivska zadruga ima 29. t. m. ob 20. pri Povodniku občni zbor. Mariborsko gledališče Petek, 12. aprila: Zaprto. Sobota, 13. aprila, ob 20.: „Cigan baron1'. Znižane eenc. Nedelja, 14. aprila, ob 15.: „Gejša“. — Ob 20.: Literarni večer Umetniškega društva iz Ljubljane. Radio Sobota, 13. aprila Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; plošče, 12.30 poročila; 13.02 plošče; 12 14. poročila; 17. otroška ura,. 18. za delopust igra RO; 18.40 pogovor s poslušalci; 19. poročila; 20. zunanjepolitični pregled; 20.30 starih znancev nove prigode, pester večer; 22. poročila; 22.15 za vesel konec. — Beograd: 13.10 narodne pesmi; 14 .operetni odlomki, 14.30 zabavni koncert; 17.45 harmonika; 22. prenos glasbo iz kavarne; 22.50 plesna gl. — Sofija!: 18. narodna gl.; 18.60 mandolinski kvar* let ;20. mali orkester; 22. plesna glasba. — Praga: 19.25 dve harmoniki, 20.25 zabavni koncert. — Radio-Paris: 19. prenos opero iz Opere Comique, 24. popevčice; 1.00 lahka gl. — Milano: 17.15 novosti s plošč; 20.30 lahka gl.; 21. Verdijeva opera„Aida“. — Firenze: 19.30 plošče; 20.30 lepa gl j; 21.15 ples in ritem. — Budimpešta: 18.15 lahka gl.; 22.10 ciganska gl. — Bratislava! 19.30 lahka gl.; 20.20 pester spored. —-Bukarešta: 19.25 vokalni konoert; 20.15 pl. gl. — Beromiinsfcr (Curih); 18.20 violina in klavir; 20.15 prenos opere. Vlom v frančiškanski samostan Preteklo noč je bilo vlomljeno v frančiškanski samostan. Neznani storilec se ie vtihotapil v večernih urah v samostan in počakal, da so samostan zaklenili. Ko so sc vsi odpravili spat, je pričel stikati po samostanu. V zakristiji je s silo odprl tri omarice, vendar pa ni ničesar odnesel. Skušal je odpreti samostansko pisarno, kjer je blagajna, kar pa se mu ni posrečilo. V kuhinji je ukradel šunko in več jestvin, v shrambi za kolesa pa žensko kolo »Turnier« z ev. štev. 26977. Cerkovniku Valentinu Gajstu je odnesel fo- tografski aparat »Agfa« 6X9 in klobuk. Vlomilec je imel smolo, ker je izgubil vetrili in cunje, v katere je ime! zavite noge, da bi ne povzročal ropota. Nato je odšel na dvorišče in izginil v Marijini ulici. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v pisarno inž. Bogomira Ranca v Vetrinjski ulici 30/1. Vlomilec je odnesel železno ročno blagajno, v kateri je bilo 850 din gotovine in več listin. Skupna škoda pri inž. Ranču je 1080 din. m Srebrno poroko praznuje danes g. Franj« Lukeš z gospo II c I e 11 o. Slavljenca sta zaveden narodni par, g. I.uke.š jo znan odličen harfist, s sinom Božom sla tudi dobra Sadista in organizatorja, m Podpornemu društvu L realne gimnazije v Mariboru je nakazal odvetnik dr. Rudolf Ravnik mesto venca na grob pokojne, ge. Vcrtnik Amalije, posestnice in trnovke ‘>00'— rlin Komedija o energičnih ženah v Studencih trgovke, 200'— din. m Samo še do nedelje, 11. 1. m., ostane odprla razstava slik Zorana Mušiča in kipov Karla Putriha v Reli dvorani Uniona. Dela obeh umetnikov zaslužijo, da si jih ogledajo tudi list i, ki tega še niso storili. m Gasilsko alarmno napravo, ki si j( jc nabavila tukajšnja gasilska čela, žr J« jc nabavita tukajšnja gasilska čela, že montirajo po mestu. Na delu so uslužbenci mestnega električnega podjetja. Alarmna naprava ima centralo v Gasilskem domu ter ie zvezana z 10 telefonskimi aparati in 50 alarmnimi zvonci. Vod je dolg 7000 metrov. Dramski odsek Sokolskega društva v Studencih pripravlja obiskovalcem sokolskih gledaliških predstav prijetno presenečenje. V teh težkih časih je bolj kakor kdaj koli vsakomur potrebno, da se vsaj za nekoliko časa reši vsakdanjih skrbi in težav, ki ga more. Tokrat bo vsak, ki se ne brani prisrčnega smeha, prišel na svoj račun. Sokolsko gledališče v Studencih pripravlja namreč komedijo »UJEŽ«, delo slovitega pisatelja veseloiger, Branislava Nušiča. Studenčani se še dobro spominjajo na njegovi komediji »Navaden človek« in »Narodni poslanec«, ki ju je Sokolsko gledališče v Studencih predvajalo v prejšnjih sezonah z uspehom. Komedija »UJEŽ« pa bo vsled svoje duhovite in komične vsebine gotovo sprejeta še z večjim zadovoljstvom. To dado slutiti tudi noročila o uspehu, ki ga je ta veseloigra imela v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer je v teku zadnjih par me- j celo materinske dolžnosti: šivati gumbe, secev šla zaporedoma 24 krat preko odra pestovati dojenčke-in še marsikaj podob- m so vse predstave bile razprodane. »UJEŽ« jc komedija, ki ima precej zahtev. Vsak diletantski oder je ne zmore deloma radi velikega števila nastopajočih, deloma pa tudi radi mnogih karak ternih vlog in pa vsled posebnih režijskih zahtev, ki prekašajo običajne komedije. Vendar se dramski odsek ni ustrašil težav in z dobro voljo ter požrtvovalnostjo vseh nastopajočih premagal vse ovire. Po poldrugem mesecu vaj se bo »UJEŽ« predstavilo smeha željnemu občinstvu. »UJEŽ« je namreč skrajšan naslov za Udruženjc jugosl. emancipiranih žen ali pa še bolje: energičnih žen. Odbornice tega društva, vseskozi moderne in samostojne dame, povzročajo znatne neprilike svojim možem, ki morajo doma, v času. ko one hodijo na svoje seje mesto njih opravljati razna gospodinjska dela in nega. Kdo bi se ne smejal oboževalcu nebesnih planetov profesorju Laziču, ki mu Mars pred nosom popiha izpred daljnogleda, pa Simi Sušiču, uradniku glavne kontrole, ki prevaža dojenčka v otroškem vozičku in ga zaman tolaži s cucljem, da ne omenjamo burne seje odbornic »UJEŽ-a«, pri kateri celo ena omedl' in kmalu nato pozabi, da je omedlela.. ■ Drug za drugim se vrste duhoviti it* komični prizori in zapletljaji, ki spravljajo v smeh še tako resnega gledalca. V igri nastopa 20 oseb, poleg tega Pa še dva dojenčka, ki mestoma prav oglu-šujoče odločno izražata svojo voljo. Vodstvo kakor režija komedije je v rokah požrtvovalnega brata Škilana. Prva uprizritev »UJEŽ-a« bo drugo nedeljo, 21. aprila, ob 20. uri. 2an m uc st ■■■■HaUMBWWHFBggS^gi Tovarna, ki zaposluje samo žensko delavstvo Nekje na Francoskem ^zdelujejo uniformirane ženske s spretno nagLco vojna leiala V neki francoski pokrajini stoji velika tovarna iz opeke iti sama po sebi ni nič nenavadnega. Izgleda prav tako, kakor mnoge druge tovarne. V notranjosti pa je velika razlika. To je tovarna letal. Na stotine strojev je v njej. Med njimi hodijo belo oblečene mlade žene-graditelji-ce letal. Ta tovarna se razlikuje od drugih prav po tem, da so v njej zaposlene samo ženske. Žene same izdelujejo od najmanjšega pa do najkompliciranejšega sestavnega dela letal. Tiho in dostojanstveno hodijo med pojočimi stroj'. Njihove mehke roke so prav tako spretno na delu pri aluminiju kakor pri mehki svili v bogatih ateljejih. V tovarni je zaposlenih 1800 mladih delavk. Vsaka ima svoje odrejeno delo, ki ga opravljajo vešče in precizno. Še več. Strokovnjaki svetovnega slovesa trde, da so letala iz te tovarne v omogočeni boljša kakor ostala francoska le- tala. Tu so žene v uniformi. Kakor v opereti se sliši ta trditev, ki pa je resnična. Imajo belo uniformo, na glavi pa zavezan robec. Po rangu se te enako oblečene žene ločijo samo po tem, kako ima katera zavezan robec. Voditeljice posameznih skupin imajo v znak avtoritete okoli vratu modro ogrlico, sicer pa imajo vse trobojnico za službeno značko. Delo v tej ženski tovarni letal je sistematično razdeljeno. Ene pilijo, druge kujejo, tretje barvajo in prekuhavajo razne dele. Najmlajše žene pa sestavljajo krila letal. Pri razdelitvi in načinu dela so pazili, da delo ni preveč utrudljivo in da ni takšno, da bi škodovalo njihovemu | ženskemu organizmu. Niti eno orodje ni \ težje od enega kilograma. Tovarna ima tudi svojo strokovno šolo. V prostorni dvorani so šolske klopi, spredaj pa velika tabla in modeli ’e- tal. Žene, ki imajo veselje do dela v tej tovarni letal, morajo najprej v omenjeno šolo, kjer se seznanijo s konstrukcijo in izdelovanjem različnih letal. Ii tečaji trajajo teden dni. Seveda odpade že po prvi uri pouka pretežni del kandidatkini. Tekom sedem dni pa jih ostane od 20 samo 7. To so večinoma zelo mlada dekleta, ki jim je ostalo iz šolske dobe še največ znanja. Po končanem tečaju zaposlijo delavke po njihovi želji in sposobnostih. Za časa svetovne vojne je bilo v službi za narodno obrambo okoli 400.000 francoskih žena in deklet, sedaj pa se je to število še zelo povečalo. Takšnin tovarn letal v samimi ženskimi delavci je v Franciji zelo mnogo. Francoski minister, ki je nedavno pregledoval te tovarne, se ni mogel dovolj načuditi sposobnostim in vztrajnosti francoskih žena. n odi — Pripogni se vendar, prismoda! — Saj se ne morem, ker si mi uho pribil na desko! »Bojim se, da med nami žive dve, tri kače, ki so pripravljene za deset ali dvajset zlatnikov prodati dušo in svojo rodno domovino.« Swift. Biser lužnega morja: 1,800.000 din Avstralski iskalci biserov so v Južnem morju nedavno našli v morju biser, ki je bil ocenjen na 1,800.000 din. Doslej je bil najslovitejši biser oni, ki so ga 1874 našli pri Roeburne v zahodni Avstraliji. Poimenovali so ga »Križ južnega neba«, ker je obstajal iz devet redkolepih biserov, zraščenih skupaj v obliki križa. Lastnik je biser smatral za božje čudo in ga je imel več let zakopanega v zemlji. Končno ga je prodal nekemu trgovcu. Ta ga je 1886 razstavil na londonski kolonialni razstavi. Vsi so občudovali to prirodno čudo. Drug znameniti biser, ki je zdaj vkovan - adeško cesarsko krono, je našel neki > .rr- { 1* X* Evropec pri lahitiju. uomači poJ’.T1 1 so ga umorili na parniku in ugrabili ser. Premagali so tudi ostale potnike pobegnili z dragocenim plenom na motni otok. Neki angleški kapita kasneje dobil biser v svojo last, tnf pa so obesili na drevo. Po daljši c jadi je prišel biser v London. V družini Gaekvarov v Barodi v Indiji hranijo odejo, s katero je bil nekdaj prekrit Mohamedov grob. Odeja je obložena z biseri Malajcev, kar je znak, da je to pleme že davno pred odkritjem Cooka plulo k Avstraliji in iskalo ob njenih bregovih dragocene svetle predmete na dnu morja. TRIJE TEKMECI NEBA Vojskujoče se države na zahodu imajo tri vrste lovskih letal, Angleži znamke »Spitfire«, Nemci »Messerschmidt 109«, Francozi pa »Curtiss-Ha\vker« Angleško 150 milijonov km poti v dveh dne V velikem delu Evrope je bila letošnja Velika noč povzdignjena z nenavadno lepim pojavom severnega sija. Modra in rdeča barva sta se prelivali na nebu v lepo harmonijo barvnih nians, kakršne je v prirodi le redko opaziti. Izredno lep pojav so pa spremljale tudi magnetične motnje, brzojavni promet je bil precej oviran. Posebno močne so bile motnje v USA. Magnetske motnje so posledica električnih tokov, ki izhajajo iz nenavadno velikih sončnih pe enem do dveh dneh napravijo ti 150 milijonov km dolgo pot s son zemljo. V bližini zemlje jih magnt polje našega planeta odbija proti jem. V spiralah se bližajo spet zem stapljajo v ozračju več sto km vi kjer povzročajo pojav tečajne sveti V USA je bilo zaradi teh motenj milijon brzojavk zadržanih, da niso segle za praznike naslovljence. letalo ima motorje s 1.050 ks. nemško s 1.150 ks, francosko pa z 900 ks. Hitrost angleškega letala doseže 587 km na uro, nemškega 566, francoskega 484 km na uro. Oboroženo pa je angleško letalo z S strojnicami (vsaka strojnica lahko izstreli 1.200 patron na minuto), nemško letalo z štirimi strojnicami (ali pa z dvema strojnicama in dvema topovoma), francosko letalo s šestimi strojmeami. Secirat ‘e možgane znoreSih mravelj Prirodoslovec Goetsch, nemški učenjak, je nekega dne opazoval mravlje, kako so nenadoma napadle lastne sovrst-nice in jih jele neusmiljeno gristi. Mož je vzel nekaj teh mravelj ter jih pod drobnogledom seciral. Našel je v njih živčne dele prav takšne, kakor pri sesalcih. Toda, ko je pregledal možgane znorelih žuželk, je opazil na njih otekline, ki so povzročile motnje v živalskem ponašanju. Dejstvo, da se je posrečilo secirati celo mravljinje možgane, je gotovo novo dognanje v svetu moderne zoologije. Vpliv zatemnitve na stanje boln'kov Prijatelji zdravega spanca so prišli s sedanjo vojno do novega razkritja. Dognalo sc je namreč, da zatemnitev mest pospešuje zdravljenje bolnikov. Na kliniki v Monakovem so n. pr. proučavali dejstvo, da so bolniki zaradi zatemnitve legali zgodaj spat in postajali mnogo prej zdravi, kakor v normalnem stanju pred vojno. Bolniki, ki niso mogli priti prej tudi z uspavalnimi sredstvi do polnega počitka, se zdaj že do polnoči globoko naspe. S tem je potrjeno pravilo, da je zgodnje leganje v postelj mnogo bolj zdravo, kakor ono, ko se odpravi človek k počitku šele pozno v noči. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 45 Ne Glen in ne Robin nista vedela, od Kod ta nenadna izprememba pri Colinu Michellu, zakaj zre vsak večer v zublje na ognjišču... V ognjenih zubljih je Michell zrl vsak večer v lep ženski obraz/v oči, ki so sijale v prelepem žaru. V oči, nad katerimi so se obrvi ostro stikale. Nenavadno lep ženski obraz. Michellu se je zdel najlepši na svetu. Rriroden in ljubezniv obraz: nežna in mikavna usta so imela žalosten nadih tudi takrat, kadar so se smejala. Vsak večer je vasoval pri njem ta lepi obraz. Ko je zunaj ugasnilo življenje, je prišel k njemu, ko da se je izvil iz vročili zubljev, ki so se vili nad prasketajočimi poleni na ognjišču. Prihajal pa je tudi ob drugih prilikah. Celo podnevi, ko se je skušal Michell ves predati vsakdanjemu delu. Pa tudi v nočeh se je prikazoval iz sna prelepi obraz. Odkar se je bil pognal kot ris med suho travo in rešil z grozo v srcu Glen gotove smrti, ni bilo miru v njegovem srcu. Naj je počel karkoli, neprestano mu je lebdela pred očmi podoba Gleninega obraza. »Glen... Glen... moja draga Glen!« Ljubezen, ki ga je težila več mesecev in jo je zaman odganjal, je sedaj planila na dan z vso silovitostjo. Premagala je sicer tako hladnega moža in se kot biserni slap razlila čez njegovo srce. Zdaj je v grenki bolečini spoznal, da ne more prevpiti svojega srca, da so zaman vse laži, s katerimi je doslej ukanjal samega sebe. Ves ta čas je vpil v srce, da ni res, a ni bilo odmeva. Premočna so bila čustva, kakor veliko drevo so pognala korenine v srcu. Da, ko je Gleno prvič srečal na ladji, je pognala prva drobcena korenina. Takrat je bil še močan. Branil se je pred čustvi in proglašal, da nobeni ženi na svetu ne odpre več svojega srca. Toda Glen si je utrla pot v njegovo srce! V teh zadnjih mesecih, kar je bil spet na farmi pod tropskim soncem, so se čustva razrasla v neodoljivo silo ter ga popolnoma osvojila. Ljubil je Glen ... žpno, ki mu je v teh samotnih dneh pomenila vse na svetu, njo, ki je darovala svoje srce drugemu možu, ki ji je tako skopo vračal ljubezen. Michell, da, on bi ji dal vse! Toda bila je žena drugega. Za Michel-lov pošteni škotski značaj je ta okolnost pomenila resničnost, ki je ni mogoče iz- premeniti. Zakonske zveze ni mogoče raztrgati. Michell je bil tako vzgojen, in na tem se ni dalo ničesar izpremeniti. Zanj je bila njegova vzgoja sveta stvar. Filipa pa Michell ni imel rad. Ne more sicer reči, da bi ga sovražil, toda rad ga ni imel. Zdavnej je že bil ugotovil, da Filip farizejsko vrača Gleni njeno veliko ljubezen. Toda Glenison je tako slepo oboževala Filipa, da tega ni sprevidela. Večkrat si je Michell dejal, da je naravnost čudovito, kako more ta preudarna žena tako slepo ljubiti z vsem srcem, ne da bi ji razum pokazal pravo podobo. Sunkoma je vstal s stola, se zagrizel z zobmi v pipo ter z vsemi silami skušal odgnati misli. Toda resnice ni mogoče pognati čez prag: ljubil je Glenison... ljubil je ženo drugega moža. Ne, tega ne sme! Premagati mora to resnico. Izogibati se mora Filipove farme vse dotlej, dokler se mu ne posreči streti čustev. »Glen... Glen... draga moja Glen!« Kaj če je morda slišala te besede? Bil pa je prepričan, da Glen o tem ničesar ne ve. Takrat je bila preveč razburjena, da bi mogla razumeti njegove besede. »Glen... Glen... draga moja Glen!« Michell je v teli dneh, polnih nežnih čustev, stokrat in stokrat ponovil te besede iz srca ... * Po onem razburljivem in napetem dogodku se je Filip' z vsakim dnem bolj in bolj zanimal za malega Briana, če je le mogel, je tičal pri otroku, se z njim igral in počenjal vse mogoče norčije. »Bodi preudaren, Filip,« ga je svarila Glen. »S takim početjem boš otroka popolnoma raznežil in skazil. 2e sedaj se poznajo sledovi tvojega početja: kadar mu kaj prepovem, se že obrača k tebi, ker je prepričan, da bo pri tebi z željo uspel« Filip se je zadovoljno nasmejal. »Skušal se bom poboljšati,« je obetal svoji ženi. »Toda verjemi mi, kadar se upre vame s svojimi očkami, se kar ne morem upreti njegovim željam, četudi dobro vem, da bi mu jih ne smel izpolniti.« Glenison se je ozrla na otroka. Skoraj da je bil že leto star, odrasel dojenček. Neverjetno razumen in bister otrok. Daleč naokoli so govorili sosedi o njem s posebnim občudovanjem. Glen, ki je sedaj skoraj popolnoma pozabljala, da Brian ni njen otrok, je bila nanj izredno ponosna; silno ji je bilo všeč njegovo zdravje in ljubkost. »Ah — gospa Castlejeva, upam, da bo tudi mene obdarila sreča s tako lepim otrokom!« je vzklikala Joan Smythova, ki se je končno vendarle zaročila s sinom nekega bližnjega farmerja. Zadnji čas je večkrat obiskovala Gleno ter se spuščala ž njo v daljše gospodinjske pomenke. »Prekrasen in ljubezniv paglavček! Le poglejte ga, kako ljubko nas opazuje s svojimi lepimi očmi!« je občudovala otroka Berta Collistonova. Stran 6 »V e č e r n I k« V Maribor u dne 12, IV. 1940. važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Veceinika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! v Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEčERNIKA«. s Nemški plavalec Adoii Kieier je v Chicagu izboljšal svoj lastni svetovni rekord na 100 vardov brbluo od 57.(3 na 57.2. s Beograjska Jugoslavija je v Nišu premagala SK Železničar s (5:1 (1:0}. s. ZNP pripravlja poseben vlak ivi tekmo Madžarska — Hrvatska v Budimpešti. s. BSK-ovi igralci, ki so prvotno odpovedali sodelovanje v nogometni reprezentanci proti Nemčiji, bodo vendarle odpotovali na Dunaj. Mariborske drobne ve$is ^umjra K oceni »Naše zgodovine v slikah” Naj mi dovoli g. P. Pr. nekaj pojasnil h kritiki moje »Zgodovine v slikah«, objavljeni v »Večeiniku« pretekli mesec. Ljubezen do ožje in širše domovine ter razmere na našem pedagoškem področju -so bile povod, da sem se lotil te zgodovine na drugačen način, kot store to strokovnjaki. Zgodovinarje dvigne študij često v abstraktne svetove, ki so večini naše mladirte preoddaljeni. Mladina hoče naglih uspehov; ogreje, vživi in oblikuje se laže na podlagi živih primerov, ki jih lahko zagrabi, izsleduje, oživlja in siri z lastilo močjo. K temu so pa potrebne seveda še višje sile,ki sproste njeno dinamično tvornost, ji nakažejo snler, vzbujajo notranje zadoščenje ter obllku-cjo našega človeka v pozitivnem srni-' .slu. S svojo zgodovjiio sem želel nakazati 'mladini in vzgojiteljem pot doživljanja v samodelavnosti, jasno pojmovanje na podlagi nazornosti in preglednosti, povečanje zgodovine z drugimi predmeti, lažje delo in hitrejši napredek v preprosti načrtnosti, posredno pa soustvarjata trdno hrbtenico, ponos in plemenitost nase mladine, ki ji naj oživlja poznavanje narodne preteklosti, dvigni otin Ir* EFEKTNA LOTERIJA NAŠIH PO ŠTARjEV Menda vsi brez izjeme dnevno potrebujemo poštarje, ki so tesno povezani z vsem dogajanjem in življenjem. Zato je j popolnoma upravičeno, da se tudi po-, Star ji obračajo na javnost za protiuslu-da.\tičlie napake itd. Vendar upam, da go. Nižji poštni uslužbenci v Mariboru sem storil pomemben korak naprej v tej bodo priredili I. efektno loterijo z žreba-smeri in mi bo v največje veselje, če me njem 5. maja. Kljub temu, da so pripru-bouo sedaj sorojaki prekosili. V soraz- vili za srečnike nad 200 res lepih in drame r ju z drugimi knjigami delo tudi nika-' gocenih dobitkov (avto, kompletno spal-kor ni drago ter ga šole lahko uspešno nico, motorno kolo, kolesa, šivalni stroj uvedejo kot pomožno učno knjigo, ki bo itd.) poštarji ne bodo prosili trgovce, hitri.aami in vzgojiteljem slajšala delo, saj dustrijalce in gospodarske kroge za pri-te vrste zgodovine doslej še nismo spevke in darila, pač pa zato pričakujejo, imeli. Kar tiče mehkega »č« v imenu, sta kri-; tik in javnost lahko pomirjena: vrinil se! je nehote pri korekturah, ki so jih vršili ] strokovnjaki. Delo so namreč pred izi-: dom pregledali in ocenili zgodovinarji, i pedagogi in člani glavnega prosvetnega j odbora v Beogradu. Prepričan pa sem, | da ta »e« ne bo pokvaril prave narodne 1 in državljanske vzgoje, kar pač vsebina knjige sama dovolj jasno označuje* Kar pa tiče pojmov »dober Slovenec« in »dober Jugoslovan«, upam. da sta oba pojma jasno in sveto zasidrana vsemu uči- i teljstvu v srcih. Želim le, da se ne upo-1^,, , rahljata po konjunkturi kot krinka, odno- $erae. deteljiia ju travna se sno dchiagoško a H bojno sredstvo brata mena- škropilna sredstva, proti bratu, femveč da licsebl5no zdri,- RMAUBUt zujeta vse blovence v nerazdružljivi slo- Meljska e. 12, telefon 20-83. gi z brati Hrvati in Srbi. Ivo Jančič, i—------------------~—‘--------------- BRITJE 2 din STRIŽENJE 3 din ciieje v brivnici »Rat/id« .tornai) sedai Meljska 1. 1901-1 da bodo ti krogi pridno segali po srečkah in se jim na ta način oddolžili za požrtvovalno delo v korist javnosti.' Srečke' bodo prodajali pismonoše, ki naj ;.ih stranke ne odklanjajo, zlasti ker gre dobie 1 v korist bolnih poštarjev in za njihov ku.1 turne ustanove. RECITACIJSK1 ŠN KONCERTNI VH-ČER Na tem večeru nastopi tenorist g. Lukman Slavko in režiser in član Narodnega gledališča iz Ljubljane g. Milan Skrbinšek. Znano je. da je naš splošno zna/ tenorist prirejal koncerte izven naše domovine ter se vrnil že zdavno domov. Priredil je do sedaj koncerte v Ljubljani, Tržiču in v Ptuju. Tako ga bomo ime’’ priliko slišat! v Mariboru. Pel bo pesu:' in arije, s katerimi je imel velik uspeh v Holandiji. Pri zadnjem koncertu v Ptuj'! je g. Lukman Slavko že! velik uspeh, posebno s pesmijo Pririccsita, ki osvo i. vsakega. Na sporedu so tudi prleške pesmi. O. Skrbinšek Milan bo recitiral domača in tuja dela. Spremljava pri klavirju kapelnik g. J. Jiranek. MALI OGLASI Cf.Nfc MALIM OGLASOM: V tnalih ofclasih %’ine vsaka beseda 50 uar najmanjša oristoJbina 23 oglase le din 9.— Dražbe ortklici dopisovanja in tenltovanHd odasi din I,— 00 besedi Naiman < roesek la te oslase »e din UK— Debelo tiskane besede »e računajo dvoloo Oclasni lave* enkratno objavo tnaša din 3.—. Znesek za male oglase se olačnle tako) ort naročilo, oziroma er* vDoslatl v olsmu skuoal t naročilom ali oa 00 opštnt ooložnlcl na Seknvnf račun žt 11.409. Za v«, oisnient odeovorfe eledf malih otrlasov »e mora orilofhl mamka ,*a * Jin ■■■■»■■PMilirariBrrilli^. Rasno SEMENSKI OVES jari ječmen, beli krompir: za Prodam uVK " MOTORNO KOLO znamke Pueh. 250 eein. po zelo nizki eeni prodam. Ogled Gosposka ul. 20. 2179-4 MOŠKO KOLO naprodaj. Ruška c. 7, Lešnik. , •' 2201-4 ALI ŽE VESTE! ' odigrala v nedeljo ^a Clazi|i kol najvažnejša tekma v celjski skupini prvega raZi-Oda. 'Začetek -ob ltl. Razen te bodo v celjski podzvezi -odigrali Se tekme. Hrastnik—-Olimp, KSK—lirežiee in Jugoslavija— Slure. v. . u s Državno prvenstvo v eross-ro v nedeljo v Ljubljani ha stadionu. Favorit med- posamezniki je Slovenec Kotnik (Čoncordia, Zagreb), medlem ko je. vprašanje klubskega prvaka odprlo. Naslov brani HSK Concoflia. s Meddržavna nogometna tekma Nizozemska—Norveška, določena za ‘25 maj, ja odpovedana. _ Prodam „ LEPO PARCELO s že betonirano kletjo, s 15 tisoč kom. zidne opeke, s(res no opeko, raznim lesom za stavbo. 2000 kg ugašenega apna in 7 podbojev za vrata, cena din 36.000.—. tovarniška ul.i Tezno. Ponudbe ua ogl. odd. pod »Parcela«. 2203-2 ska ul. 24. 2214-7 dvoriščno sobo s štedilnikom za dve osebi oddam stalnemu nameščencu. Mesečno 200 din. Stritarjeva ulica 5. 2215‘7 Službo ootos VAJENEC iz boljše hiše, z malo maturo-se sprejme pri Radio Starkeu Trg svobode 6_______2173-9 UČENCA — UČENKO sr-rejme trgovina »Mara«. Andrej Oset. Koroška c. 26. KiOBMKO' zmanjšam, zvečam, ketnu-n čistim, barvam ter fason ram po zadnii modi od di i 10-- do 28 —. BabošeK VMmf klobučar MARIBOR, VETRINJSKA ‘ kjer, E KONKURENCA tudi Vi ne smete izostatil d d., predsiuvuik Sl ANKO L) E I ELA a oni F RIBNIKAR v Mariboru liska Mariborsko tiskarna Maribor. Kopališka ulica 6. - leleton uredništva štev 25-67 in uprave stev Mariiioru 28-07. — Oglasi po ceniku — lii/l\upi«' se - 1’ošim čeko\m račun štev il 10V