PoStnlna plažama t,
Cena 1 DH»
Hah z<MuŽHieH& VzUnotcc in Hocošce to tešila sam*
I/C’£>l>ltO'/	(H
edinstvena
Jug&slaviia
Letna naročnina znaša 40-— Din. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilniei št. 18.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 81-09.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1933.
Ste«. 31 — Leto II.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Zapušča nas
V zadnjem času je bilo rjz Ljubljane službeno premeščenih več višjih oficirjev, med njimi tudi polkovnik g. Ljuba Novakovič. Iz svojega dosedanjega položaja kot referent za ar-
tiljerijo pri Dravski diviziji odhaja sedaj za komandanta samostojnega artiljerijskega diviziona v Valjevo.
S svojim neumornim sodelovanjem pri Podrobni organizaciji, posebno naših nacionalnih in viteških društev, si je to nad vse lju-
beznivi oficir, rodom Črnogorec, pridobil v Sloveniji tako popularnost, kakor do sedaj malokateri njegovega stanu. G. polkovnik Novakovič je bil duša našega pokreta v Stre-Ijačkih družinah sirom vse Dravske banovine, je deloval z največjo vnemo v odbora Ljubljanskega Sokola, bil agilen član Slovenskega lovskega društva, Jadranske sitraiže ter neumorno deloval pri neštetih slavnostih ob razvitju zastav, otvoritvi domov in povsod, kjer je bilo treba naglasdti narodu nacionalno važnost takih prireditev ter vzbujati ljubezen za »kralja in domovino«.
Seveda je tudi Narodna odbrana štela g. polkovnika med svoje odlične člane. Oblastni odbor NO, zbran na sivoji seji dne 31. julija, se je od svojega odhajajočega brata poslovil z vso prisrčnostjo. Predsedujoči podpredsednik je v vKnešenih besedah slavil zasluge brata polkovnika za ves nacionalni pokret v Dravski banovini, miu želeti vso srečo v novem delokrogu in ga prosil, da ohrani Slovenijo v uajleipšem spominu, kakor bo tudi ona njemu ohranila vedno hvaležen spomin za njegovo nacionalno udejstvovanje. Globoko ginjen se je g. polkovnik Novakovič zahvalil v daljšem govoru za vso našo pozornost, naklonjenost in veliko prijateljstvo, češ, da se je v treh letih bivanja med Slovenci pri nas popolnoma udomačil. Zato odhaja s težkim srcem iz Ljubljane, ker v vsej državi, ki jo pozna od Vardarja do Triglava, ni nikjer našel boljšega razumevanja in večjega navdušenja za svoje čdeje kot pri naprednih Slovencih in v našem društvenem življenju, prav posebno v Narodni odbrani, kateri kot najvažnejšemu nacionalnemu društvu želi največ razmaha in uspehov v dobrobit nam vsem ljubljene Jugoslavije.
Iskreno in prisrčno kliče Narodna odbrana bratu polkovniku v slovo: »Na veselo in srečno svidenje!«
Avstrija, Nemčija in katoliki
Gospod Dollfuss je zopet posetil Rim. Neposredni povod potovanja je bilo podpi-Sflnje konkordata med Avstrijo in Vatikanom. Konkordat je izzval nezadovoljstvo pri avstrijskih in nemških protestantih, toda s *em ugovorom je Avstrija postavila bazo za ®vojo bodočo ustavo, po kateri naj bi se država v bodoče organizirala v katoliškem duhu.
__ Toda gospod Dollfuss je imel še eno misij?, v kateri je uspel, da je pripravil Mussolinija, da se ne protivi širjenju Hitlerjevega vpliva v Avstriji. Mussolini je zagotovii Doll-fussu, da se Italija ne bo protivila širjenju rasizma v Avstriji. To popuščanje Mussolinija se je zapazilo za časa poslednjega avstrij-sko-nemškega spora. Italijanski tisk je dobil odredbo, naj se drži nevtralno. Italija dobro ve, da vsi Avstrijci simpatizirajo s Hitlerjem. Gospod Goring je dal gospodu Mussoliniju garancijo, da hitlerizem v Avstriji ne pomeni Anschluss. Toda Goring in Mussolini sta tiho prešla preko dejstva, da pomeni progresivna hitlerizacija v Avstriji novo platformo za bodočo skupno akcijo in da novi pokret v spajanju Avstrije in Nemčije ne bo prežet s prijateljstvom napram Italiji. Italija danes zapira oči pred dejstvom, da dela Nemčija v Avstriji to, kar hoče.
Kakor se vidi je Italija pred Dollfussom Popustila ne samo Nemčiji, temveč tudi Avstriji. In to v dobi podpisovanja pakta četvorke.
Od! kod in zakaj je prišla ta sprememba? Predvsem pakt sporazuma štirih ni formuliran v duhu Mussolinija. Nadalje ta pakt pomeni veliko zmago Hitlerja v zunanji politiki. Neoborožena Nemčija je uspela, da vzame iz italijanskih rok inicijativo v vprašanju novih mednarodnih odnosov Na to se je pojavil še drugi moment. Katoliška cerkev, ki je še nedavno preganjala in preklinjala Hitlerja in rasizem v Nemčiji, danes ponuja polno pomoč Berlinu. Danes vlada Vatikan suvereno ne ®amo v Rimu, temveč tudi na Dunaju in Berlinu. Toda je še drugi vzrok, zakaj je bil Mussolini popustljiv pred Dollfussom. V Londonu zaseda svetovna gospodarsko ekonomska konferenca. Toda ima zelo malo izgle-
na dober uspeh in sicer iz sledečih razlogov: Anglija in Amerika se pripravljata na ločno ekonomsko borbo. Dalje nobena večja sila nima jasnega in določenega programa dela za konferenco. To pomeni, da niti ena ?ila nima predloga, ki bi bil rešilni za izhod ’z ekonomske krize, v kateri tiči ves svet. London bo prej velika arena, kjer se bodo pojavili borci, na čelu z Anglijo in Ameriko, £ot pa kak svetovni ekonomski parlament, ^laba stran svetovne konference v Londonu
je tudi to, da bo ta konferenca prej politična kot ekonomska. Z obzirom na vse te momente se tudi Sovjeti pripravljajo, da odigrajo vlogo prvega reda. Kakšna bo ta vloga, more se že v naprej povedati.
Mussolini ve, da se bo leta 1935 vršil v Saarski kotlini plebiscit. Toda to ni ugodno za bodoče življenje novo ustvarjenega pakta četvorice, ki predvideva desetletni mir. Vsi ti omenjeni momenti že sedaj uče fašistični režim, da je za Italijo bolje, da popusti v vprašanju Anschlussa, da bi v odločnem času imela za seboj Nemčijo in Avstrijo, ki se danes pripravlja, da postane aktivni činitelj v Srednji Evropi. Poleg tega se je pridružila še zelo aktivna delavnost Vatikana.
Kako velik je pomen in moč katoliške cerkve v Srednji Evropi, vidimo samo iz enega primera. Znano je, da vodi katoliška cerkev odprto borbo s cionizmom. Kljub temu neprijateljstvu se je vendar Vatikanu posrečilo, da je prepričal Jude v Gdansku, da niso za časa poslednjih volitev glasovali za poljske kandidate, temveč za pristaše Hitlerja. Dalje Judje, ki so doživeli težka razočaranja z novim nemškim režimom in državno avtoriteto Reicha, iščejo na vse načine, vendar v polni diskreciji, da se sporazumejo z rasisti. K temu jih sili še poslednji, toda neuspeli, bojkot nemške robe. Ta bojkot je bil na nekih tržiščih za Nemce celo koristen, kajti poedinim proizvodom so se cene zvišale.
Ne samo italijanskemu fašizmu, pod čigar režimom ječi vsa zemlja, temveč tudi Vatikanu je potrebno duhovno in idejno edinstvo naroda v Nemčiji in Avstriji. Da ne pride fašistični režim do bankrota, mora iskati svojo rešitev v zunanjih komplikacijah. Italiji je potrebna Nemčija in Avstrija. Brez teh držav revizionistična akcija Rima ne bi imela nikakega uspeha. Dalje Rim ne more izbirati med Berlinom in Parizom. Berlin nudi izmenjave, Pariz pa mir. Berlin oblju-buje teritorijalne spremembe, Pariz pa predlaga ekonomsko sanacijo sveta. Kajti Italija ni še dokončala svoje kulturne misije niti po kolonijah, nove kolonijalne obremenitve pa bi jo finančno uničile.
Vatikan je danes prevzel inicijativo Rima v problemih Srednje Evrope. Vatikan ne more in noče pozabiti, da je bila osnova germanske kulture in nemške državne ideje vedno v katoličanstvu. Toda Berlin in Dunaj nudita Vatikanu vedno večjo katoliško aktivnost v srednji in jugovzhodni Evropi.
Nemški katoliški tisk, ki je še nedavno napadal Hitlerja, ga sedaj brani. Dunajski habsburško-katoliški list »Schoncre Zukunft«, ki je prej napadal rasizem, piše: Stara nem-
ška državna ideja mora znova vzcvesti in pretvoriti nemški narod v centralni in vodeči narod v novi srednje-evropski zvezi držav. Dolžnost je katoliške stranke, da zato idejo deluje. Ta stranka je dosti grešila, toda sedaj je njena dolžnost, da dobro dela.«
V istem smislu piše katoliška »Augsbur-ger Zeitung«: »Nekaj novega se mora ustvariti tudi pri nas. Stari vodje katoliškega cen-truma se morajo umakniti, da se ideologija stranke osvobodi zastarelih oblik«.
»Reichspost« piše v zvezi s katoličan-stvom proti »shizmatikom« (to je pravoslavnim); Mi moramo delati proti njim z istim orožjem kakor Moskva«. Tudi monakovska »Allgemeine Rundsflhau« in »Bayerischer Kurir« razpravljata v istem duhu. Katoliški pisatelj Eberle pravi: »Katoliška cerkev je zgodovinsko in organsko zveiana s srednjo Evropo. Nemčija mora pričeti z živahno katoliško akcijo, kakor jo je zamislil Seipcl in kakor jo izvaja dunajska »Reichspost«.
Ta program Seipela in Reichsposte precizira profesor Dr. Muth tako-le: »Obnova Evrope in mira zapadnih držav se more ustvariti samo preko svobodne zveze držav in narodov srednje in jugovzhodne Evrope pod nemškim vodstvom. Zato se mora obnoviti Reich kot center zapadno nemške kulture.
V teh mislih je vsa vsebina nemške revizionistične akcije kakor tudi prikriti smisel avstrijske ideologije gospoda Dollfussa, ki obnavlja danes stari črno-žolti imperijalizem. Linzer Volksblatt dopolnuje gornje ideje: »S pomočjo črno-bele-rdeče zastave in ideje, ki nosi grb Friderika II. je olicijelno zavarovana ideja Anschlussa, kajti Avstrija mora znova delovati na uresničenju svoje kulturne misije«. Alpenlandische Monatsschrift pravi: »Dollfuss je pokazal Berlinu, da imamo pred očmi eno in isto skupno usodo, ki se je ne more več partikularistično tretirati. Nikdar ni bil velikonemški pokret tako jak, kakor danes, ko vsa Evropa veruje, da vodi Avstrija neko politiko proti Berlinu, Reichu m Hitlerju.«
Pokojni Seipel je potrosil s trdoglavo upornostjo ogromno moči, da zruši dogovor
o	miru. Vrhunec tega njegovega dela je v ideji pakta četvorice, ki jo svet pripisuje Mussoliniju. In danes vidi vsa Avstrija v Dollfussu naslednika Seiplovih idej. Za pan-germansko idejo je bolje, da revizijo mirovne pogodbe izvaja Italija, ki dolguje še južno
Tirolsko, kakor pa da bi na sebe prevzele mržnjo Evrope današnja Avstrija in Nemčija. Kajti koncem vseh koncev bo Rim s svojo revizionistično politiko izigral samega sebe na račun pangermanizma in obnove dunajskih različnih »D rangov«.
To potrjuje še bolj potovanje von Pappe-na v Rim. On je zaključil konkordat z Vatikanom. In to ravno danes, ko evropski tisk piše, kako je papež abdiciral pred Hitlerjem.
Hitler je predvsem uspel, da prepriča Jude, ki so ostali v Reichu, kako je potrebno, da izjavijo, da so vse vesti o preganjanju Judov lažnive. Hitler je uspel, da je socialdemokratska stranka izstopila iz druge internacionale in da je 'dala izjavo svoje lojalnosti. Hitlerju je uspelo, da je opemogočil ne samo Hugenberga, ki je intimen prijatelj Hindenburga, temveč tudi 'vso njegovo stranko, prežeto s pangermanizmom. Hitler jo uspel, da je uničil katoliški centruin, ki je bil vedno lojalen in ravno tako tudi narodno stranko v Bavarski. Na vse to ni papež protestiral, kajti Hitler dela v Nemčiji isto, kar Mussolini v Italiji. Mussolini je mnenja, naj se da cerkvi mnogo več kolikor je dala do sedaj katerakoli politična stranka, ki je osnovana na katoliških idejah. Mussolini in sedaj tudi Hitler nudita a konkordatom papežu neko stanje, ki naj objame ves Reich, vse katoliške in protestantske kraje. In to je popolna zmaga papeža v Nemčiji. Hitler daja s konkordatom cerkvi pravice z močnejšo in večjo sankcijo, s sankcijo mednarodnega prava. V zameno za to ponudbo pomaga papež Hitlerju, da izvaja svojo idejo: »Vse sa državo in preko države«.
Ne moremo torej reči. da je Hitler premagal papeža, ali papež Hitlerja,. V jedru sta oba s složnimi močmi pričela novo akcijo preko katoliške cerkve v srednji Evropi. In ta ideja je sledeča: »Vedno je pangermaniimu bila osnova katoličanstvo. Vedno |<e> bilo ka-toličanstvo v službi imperijalističuega pan-germanizma. Na tej bazi je Wilhelm širil svojo mož v svetu. Na tej basi je Dunaj izvajal svoje rasne »Drange«.
Tako Dollfuss kakor Hitler v tihi složnosti znova obnavljata, pod blagoslovom papeža in Rima, pangermansko moč v vsej Srednji Evropi. Tega naj se zavedajo tudi naši domači katoliki, ki se toliko navdušujejo in hvalijo zadnji konkordat med Nemčijo in Vatikanom.
Naši Kočevarji in drž. jezik
Dne 12. 6. 1933 je izdala kr. banska uprava v Ljubljani na vsa podrejena mesta služben nalog glede uporabe tujega, zlasti nemškega jezika v državnih samoupravnih uradih. Tu je vendar enkrat odločno rečeno, da je po čl. 3 ustave uradni jezik le srbsko-hrvatsko-slovenski in se morajo tega uradnega jezika posluževati principijelno vse stranke brez ozira na svojo narodno pripadnost, kadar občujejo uradno z našimi uradnimi osebami. Kdor biva že 15 let na ozemlju kraljevine Jugoslavije, ta se je moral doslej naučiti našega jezika oz. bi se ga bil mogel naučiti, če bi bil to hotel. Če tega ni storil, naj nosi posledice. Privesti mora seboj v urad tolmača, ki prevaja jugoslovanskemu uradniku nemške besede takega državljana. Izjema je dopustna za gotovo dobo le pri takih državljanih, pri katerih se more iz njih visoke starosti, duševnih defektov ali drugih posebnih okolnosti domnevati, da nepoznanje uradnega jezika ni posledica kake zlonamernosti, upornosti ali celo omalovaževanja nacijonalnega značaja naše države. Le v takih primerih sme naš uradnik v uradu uporabljati tudi kak neuradni jezik, če ga zna. Enak predpis velja napram ino-zemcem, ki tudi v drugih državah ne morejo govoriti v lastnem jeziku in morajo vedeti, da je dravska banovina sestavni del kraljevine Jugoslavije, ne pa bivše Avstrije.
Kakor pozdravljamo to naredbo naše kr. banske uprave, moramo predvsem z žalostjo in gnjevoin ugotoviti, da je naravnost sramotno za nas Slovence kot del svobodnega državnega naroda kraljevne Jugoslavije, da je morala še v letu 1933 iziti taka naredba. Nimamo ponosa, migamo z repkom pred vsakim tujcem in smo srečni ter ponosni, če lahko domačemu Nemou ali nemčurju. zlasti pa inozemcu dokažemo svojo »zapadno kulturo« in svojo visoko internacijonalnost. Prepričani smo, da tudi ta uredba sama na sebi ne bo izkoreninila zla, ki izvira iz prirojenega suženjskega razpoloženja. Treba bo ostrejših, najbrž tudi drastičnih sredstev, da bo nastopila preorijentacija pri naših ljudeh. Slabost naših ljudi je dajala potuho našim in inozemskim Nemcem, vsled slabosti naših uradnih predstavnikov so se ti domači
in tuji Nemci lahko še vedno čutili kot nekak Herrenvolk, ki stoji visoko nad nekulturnim Balkancem.
Interesantno pa je, kako so reagirali na to naredbo naši Nemci. Gottscheer-Zeitung od 20. 7. 1933 prinaša kritiko te uredbe, ki jo prinašamo v doslovnem prevodu:
»Tej uredbi banske uprave, koje pro-vedbo smo morali čutiti zelo močno zlasti mi kočevski Nemci kot pretežno podeželsko ljudstvo, moramo dodati nekoliko opazk. Naša deželica je vendarle jezikovni otok in je gotovo razumljivo, če je njenim prebivalcem težko priučiti se državnega jezika v oni meri, ki je potrebna za gladek potek razgovorov na uradnih mestih. Priučitev kakemu jeziku zahteva vaje, za katero pa' manjka ravno našemu prebivalstvu vsak predpogoj vsled nemožnosti potrebnega občevanja. To čutijo naši podeželski ljudje in so vsled tega tudi hvaležni in polni priznanja napram onim uradnikom, ki poznajo in vpoštevajo naše razmere. Trditev, da je nepoznanje državnega jezika dokaz nestrpnosti in nelojalnosti. je obžalovanja vredna zmota in se tudi ne moremo prilagoditi mnenju, da bi država v tem oziru z uslužnoetjo proti tako voljnemu prebivalstvu ne zgubila ha svoji avtoriteti prav nič več kot v primeru, če je kak član nacijonalne manjšine pred sodiščem zaslišan v svojem materinem jeziku. Ta poslednja jezikovna svoboda je predpisana v mirovni pogodbi, kar omenjamo le mimogrede. Imenuje se naj nam le enega Kočevarja, ki bi smatral iislužnoet državnih funkcijonarjev pri službenih razgovorih kot znak pomanjkanja samozavesti! V 15 letin obstoja svoje domovine smo imeli dovolj prilike spoznati v pisarnah toleranco posameznih uradnikov in moremo z veseljem in hvaležnostjo ugotoviti, da smo v veliki večini slučajev naleteli vedno na razveseljivo razumevanje s strani uradnikov. Ti gospodje pač vedo, da uradništvo ni namenjeno samo sebi in da služi državi najbolje tedaj, če ne za-grenjuje lojalnim državljanom življenja še bolj. ko je itak že dovolj težko. Če je mogoče danes brez strahu primerjati patriotizem in lojalno zadržanje Kočevarjev napram državi patriotizmu in lojalnemu zadržanju državne-
ga naroda, potem je to razveseljivo dejstvo gotovo tudi zasluga uslužnosti uradnih organov. Če se naj v bodoče po nalogu najvišje banske uprave prekine dosedanje razmerje, ki se je tako obneslo v prid države in prebivalstva, in naj bo to preskušeno postopanje v bodoče dopustno le še v prav posebnih izjemnih primerih, potem ne izgleda ta odločba baš srečna za državo in prebivalstvo. Zloba, trma, preziranje državne suverenite-te? Ali nismo imeli prilike dokazati nasprotno in ali smo morda zamudili to priliko? Ali ne stoji kot najbolj zanesljiva priča naše patriotske neoporečnosti tik ob kraljevem prestolu oni, kateremu smo dali svoje zaupanje s 100% volilno udeležbo? Če se danes — tako pravi razglas — v slovenski javnosti pojavljajo glasovi, ki predbacivajo Kočevarjem prezirajoč namenoma navedeno dejstvo, nelojalnost, potem moremo brez videza domišljavosti tem glasovom svetovati, naj pometajo pred lastnimi vrati in naj se ne pečajo s pezdirjem v našem očesu, dokler niso iz lastnih oči odstranili bruna. V do-sedaj provedenih preiskavah o pregreških proti lojalnosti ni šlo skoro nikoli za Nemce. Nismo se nikdar pomišljali dati državi, kar ji pripada in tega tudi ne obžalujemo. Toda tudi vsak drugi bi občutil kot žaljivo presenečenje ugotovitev, da je tudi merodajno mesto tako naglo pozabilo našo iskrenost in naše lojalno zadržanje in da nam hoče kazati palico, čeprav smo smeli kljub vsej ponižnosti pričakovati priznanje.
Naši uradniki govore skoraj brez izjeme lepo nemščino in tudi v bodoče ne bo državi težko preskrbeti nas s takimi uradniki. Dopuščanje uporabe našega materinega jezika smo smatrali in cenili vedno kot uslužnost in nismo po lastni vednosti storili ničesar, kar bi utemeljevalo ukinjenje te uslužnosti. Morda pa imajo prav oni. ki trdijo, da je ta sprememba v dobrem mišljenju merodajnih upravnih mest o nemški manjšini utemeljena v zunanje-političnih dogodkih. Politični razvoj gre vendar svojo pot brez ozira na vprašanje, s kakšnimi čustvi ga spremljajo inozemski Nemci in nima z njihovim patriotizmom nobene zveze. Če pozdravlja danes del nemške manjšine dolgo zaželjeno ujedinjenje nemškega naroda, potem zavzemajo isto stališče ugledni Jugoslovani, katerim ne bo vsled tega nihče očital nelojalnosti.
Če bo obravnavana naredba ostala v veljavi, postane lahko bič prebivalstva, česar pa gotovo ne namerava. Gotovo ne bo na pr. odgovarjalo ugledu in interesom države, če od daleko došli kmetič, ki je zbral svoje zadnje dinarje, da zadosti svoji davčni obvezi, ne bo dobil zaprošenega pojasnila, ker se ne bo hotelo razumeti njegovega jezika. Do takih izrastkov, ki jih je treba obsojati že iz zgolj človeškega stališča, pa bo prišlo, če bo ostalo prepuščeno uvidevnosti posameznih uradnikov, ali naj dovolijo uporabo neuradnega jezika ali ne.
Po našem mnenju ne odgovarja drakonska ostrost v uporabi čl. 8 ustave pod nobenim pogojem interesom države s tako velikimi nacijonalnimi manjšinami. V tem smislu zahteva tudi novi občinski zakon poznanje državnega jezika le za prvih 6 članov občinskega sveta. Ker pa se tudi ostali člani pri sejah ne bodo odrekli pravice, udeleževati se debate, in je s tem uporaba neuradnega jezika dovoljena za medsebojno občevanje celo funkcijonarjem samoupravnih teles, potem je tem bolj dopustno razširiti ta običaj tudi na ostale prebivalce v občini.
Kolikor se nanaša uredba na tuje državljane, moramo podčrtati mednarodni običaj, da se poslužujemo v uradnem občevanju z inozemskimi gosti enega ali drugega svetovnega jezika. Naši uradniki imajo prednost, da obvladajo nemški jezik in bi bilo nezdružljivo z interesi tujskega prometa ter tujcem uprav nerazumljivo, če bi bila uradnikom zabranjena uporaba onega jezika, katerega se je moral naučiti vsled državnih predpisov in se predava na šolah še vedno kot obvezni predmet. Vse države s tujskim prometom so si danes osvojile temeljni princip, da nudijo svojim gostom za denar, ki ga prinesejo v deželo, v čim večjem obsegu vse prijetnosti življenja. Če bo prišlo enkrat do tega, da se bodo čutili tujci pri nas kot doma neglede na vprašaje, naj je ta »doma« sestavni del avstrijske, francoske ali nemške države, potem bomo smeli smatrati ta njihov čut s polno pravico kot globok poklon pred ugledom in častjo svoje države, pred čutom dolžnosti njenih uradnikov in inteligenco njenih prebivalcev. Obravnavana uredba pa nas seveda ne bo približala temu idealnemu stanju.«
Tako Gottscheer-Zeitung! Svoj odgovor priobčimo v prihodnji številki.
Pšenica naše zlato
Karteli in trusti
V	današnjih Časih težke ekonomske de-cprearje in splošne gospodarsko-politične zmede se desto in mnogo razpravlja o najrazMč-mejših vprašanjih, ki se jim — opravičeno ali neopravičeno — pripisuje kako sokrivdo na sedanji gospodarski krizi. Tako se zlasti v aadnjam času prav dosti sliši o kartelih in truetih, pa ne bo od več, če z naslednjimi Podatki doprinesem nekaj v boljše razumevanje tega problema.
Na splošno so karteli in trusti, kapitalistični sindikati, t. j. združenja (dogovori) velikih podjetij isto ali vsaj sorodne stroke, z glavnin namenom ščititi lastne stanovske interese in onemogočiti nezdravo medsebojno, konkurenco.
Tako so se karteli in trusti širili z neverjetno naglico od ene industrije na drugo, od ene dežele do druge. (Prav kmalu, p® je ‘bistveni namen teh udružeuj obledel, ker so skušala udruženja, ne samo onemogočiti nezdravo medsebojno konkurenco, ampak izločit1 vaatko konkurenco 9ploh in si ustvariti ■pogoje ipopolnega monopola v svoji stroki, ter zavladati tako nad trgom, diktirati mu cene, kakovost in tudi množimo karteltranih izdelkov. Naravno je, da se je proti temu, tipično 'kapitalističnemu ipojavu, prav kmalu dvignil protest in odpor in so bile posamezne države primorane zaščititi interese mase konzumentov, 'ki bi bile sioer prepuščene na milost in nemilost, izkoriščanju velekapita-lizrma. Tako je bil v Ameriki sprejet zakon proti trustoon že 1. 1890 (Sherman Aot). Ali, volk menja dlako, značaja pa ne! Ameriški trusti so se spreminjali v svoji zunanji obliki, da se na zunaj prilagode zahtevam zakona, ali 'bistvo je ostalo vedno isto in bo ostalo isto tudi za naprej. Slična dotočila zakona proti takim udruženjem kapitala najdemo tudi v drugih državah, n. pr. v francoskem .kazenskem zakonu (§ 419). V zadnjem času je bil sprejet zakon o kartelih tudi na Češkem, govori pa se o osnutku takega zakona tudi pri nas, pa je želeti, da bi naš zakon izločil slabe strani kartelov, v kolikor je to eploh .mogoče.
Karteli so nemškega izvora, kjer so se razvil; oajpreje med premogokopnimi podjetji, ikimofu pa tudi med onimi, vseh drugih važnejših industrij Nemčije in vseh ostalih evropskih držav.
Postopek, ki se ga poslužujejo karteli za dosego svojih namenov, je približno sledeč:
1. Posameznim članom kartela se določi gotovo ohmočje za njih poslovanje, v katerem izvajajo ti člani nekak monopol pri prodaji svojih izdelkov.
2. Dostikrat se določi posameznim članom tudi višino njih proizvodnje, t. j. limit produkcije, !ki 'jo član ne sme prekoračiti.
3. Največkrat se karteliranuim proizvodom določi tudi prodajno ceno, kd se jo določi na • podlagi produkcijskih stroškov onih podjetij, ki vrše proizvodnjo v slabših okolnostih in pogojih, kar je vsekakor v korist teh podjetij, ker bi sicer v režimu proste konkurence morale popustiti ceno na skrajni mogoč limit, ki je skoraj enak produkcijskim stroškom. Ona druga podjetja, ki imajo boljše produkcijske pogoje, pa imajo poleg običajnega dobička, še en višek, neko rento, slično kakor
v poljedelstvu Richardova renta.
Za točno (izpolnjevanje vseh obveznosti, k: jih prevzame posamezni član napram kartelu, se običajno določijo tudi kazni in globe. Kljub temu, pa efekt takih kartelov, dostikrat ne dosega pričakovanih uspehov, pa se k gornjim točkam mnogokrat doda še četrto, ki določa, da se zamore vršiti prodaja proizvodov kartela, le posredstvcm osrednjega urada aili pa celo to, da odkupi kartel od posameznih članov vso produkcijo in vrši tako vse posle prodajne organizacije karteliranih podjetij.
Trusti so daleko večjega obsega in mnogo važnejšega pomena. Domovina jim je Amerika, kjer so se silno razširili 'in zavzemajo, radi svojih ogromnih kapitalov in vsestranske kapitalistične moči, dostikrat vznemirjajoče obsege. Trust (staroangleški izraz, ki pomen ja zaupanje) je otrok velekapitala, ki daje pogoje iin možnosti nagromadenja bajnih zneskov, ki so mogoči samo v deželi vseh možnosti, v Ameriki, kjer je mogoče tudi to čudo zadnjega stoletja — milijarderji, kakor v posmeh in roganje sedanji splošni demokraciji.
V	nasprotju s karteli, so trusti popolna koncentracija produkcije, prodaje im splošne organizacije določenih dobrin, ki si postop-njema ustvarjajo popolen in dejanski monopol. Radi svojih ogromnih obsegov in razpoložljivih milijardnih sredstev izvajajo trusti na trg, glede oen, množine in kvalitete pravi diktat. Kjer se pojavi kako konkurenčno podjetje, ga ugonobe z nizkimi cenami pod produkcijskimi stroški, da tako pozneje zavladajo kakor jim drago in ustrahujejo slednjič celo konzum, ki .se mora služiti, hočeš nočeš, le pri njih. Da imajo trusti pri svoji vse-stranski premoči nezaželjeme vplive tudi na politično življenje držav, je samo po sebi razumljivo, ker se pač ves svet vrti okrog zlatega teleta in je pri vsej demokraciji svet še vedno zelo podkupljiv. Velekapital pa ne pozna na svojem pohodu nobenih zaprek, ne izbira sredstev in unixi vse, kar mu pride na pat, saj ima za to najučinkovitejše orožje — zlato.
Glavni namen trustov je torej ustvariti si vse pogoje za izvajanje dejanskega monopola, izkoriščajoč vso svojo okolico. Trusti ustvarjajo z ene strani velekapital in velekapitaliste, z druge pa mase del. proletariata, ki je 'brezskrupolov prepuščen na'milost in nemilost kapitalu. Končni cilj trustov pa je omogočiti svojim članom bajne dohodke in ustvarjati razne »kralje«, kakor kralje petroleja, jekla, železa, premoga itd.
Za izbero sredstev, ki se jih poslužujejo ta velekapitalisticna udruženja, za dosego svojih ciljev, velja gesto — cilj posvečuje sredstva —. In trusti v tem pogledu ne poznajo skrupolov niti obzirov; od najnižjiih, najpodlejših, dostikrat oelo kriminalnih pre-stopkov (znana afera in škandal mesnih konzerv v Čikagu), vse tja do najprebrisanejših in prekanijivuti načinov in koruptivnih sredstev, vse jim pride prav in gre v račun. Velekapital ne pozna enakopravnosti, ne človekoljubja, pripravljen je vedno pognati milijone in milijone ljudi v vojno vihro dn pogin, le če je to njemu v prid in korist.
(Nadaljevanje prih.)
NAJVAŽNEJŠI IZVOZNI PREDMET NAŠEGA POLJEDELSTVA
Uredništvo znanega strokovnega časopisa »Pol joprivrednii glasnike, naglasa v zadnji posebni izdaji,^ .posvečeni našemu poljedelstvu, pomen pšenice kot enega najvažnejših činiteljev naše nacionalne ekonomije. Pridelava cereailij .predstavlja sploh najpomembnejši del našega poljedelstva.
V	času, ko naši kmetovalci spravljajo z ■polja v shrambe bogato žetev pšenice, bodo tudi naše bralce zanimali podrobnejši podatki o tern našem — zlatu.
Tako dr. Mirko Korič, ravnatelj poljedelske opazovalne postaje v Osijeku, trdi v isti izdaji »Poljeprivrednega glasnika« na podlagi dolgoletnih poskusov doma in v inozemstvu, da se pri nas prideluje najboljša pšenica ter so za to podani glavni pogoji: svojstvo zemlje same, potem podnebje in vrsta pšenice.
Naša domača pšenica je najboljše kakovosti, znana pod imenom »banatska« ali »potiska«. Ona je dobila veliki ugled v celem inozemstvu, čeravno ni tako plodonosna za pri-detovalca-poljedelca in to zavoljo relativno malega števila zrn na klasu in dosti slabe slame. Zaradi tega se pri našem poljedelcu kaže namera, da namesto te odlične kvalitetne domače vrste seje razne proizvodne izbire, več ali imanje tujega izvora, katere nimajo iste kakovosti, pa so primernejše zavoljo fiziološke vrednosti, ker rodijo obilnejše, imajo močno slamo in so manje napadane od žitne rje. Vsled tega dr. Korič brani obdržanje pšenice prve kakovosti, boječ se, da se ne uvede brez načrta ona bolj praktična pšenica. Zavoljo tega predlaga, da se priporoča kvantiteta v onih ostalih 'krajih, ki ne morejo pridelovati kvalitete, da M na ta način naši izbrani kraji bili pripravljeni za pridelavo najbolj kvalitetne robe. V svrho izpopolnitve takega načrta kaže pisec na veliki uspeh kanadske pšenice, katera se pridobiva s križanjem in katera daje močno slamo, je imuna proti rji, dobro rodi in je z njo dosežena tako dobra kvaliteta, da je začela odrivati celo banatsko pšenico. Prvorazredna vrsta naše pšenice se prideluje na celem severoiz-hodu kraljevine in predstavlja za naše poljedelstvo veliko in nenadomestjivo bogastvo.
Dr. Karič .posveča posebno pozornost sedanji 'svetovni gospodarski krizi, ki je vplivala na splošno zmanjšanje potrošnje in potegnila za seboj nadiprodukcijo. Pravi, da nam more kriza povzročati napačno gledanje na vprašanje pridelovanja pšenice.
V	zvezi s 'krizo se zadnji čas čujejo glasovi, da bi trebalo nehati s sejanjem pšenice in namesto nje pridelovati druge bilke. Tukaj je, trdi pisec, težko reči, katera bilka bi bila sposobna, da ibi nadomestila pšenico, in to iz mnogih razlogov, cd katerih prevladuje listi, ki velja za samo pšenico: tudi drugim bilkam bil nekega dne zagrozila katastrofalna kriza. Današnja kriza je nenavaden pojav ter se ne moremo za nekoliko mesecev naprej z gotovostjo odločiti za spremembe, toliko manj, ker se je potrošnja pšenice v normalnih razmerah razvijala naglo in je vedno bolj širila svojo važnost na’ svetovnem tržišču. Pisec ne veruje v dolgotrajnost krize in zaupa naporom, da se ista odpravi ter predvideva veajo važnost pšenice na svetovnem tržišču.
V	teh predvidevanjih opozarja dr. Korič interesente v naši državi, da nas novoustvarjena situacija po preteku krize ne najde nepripravljenih,
»Mi imamo,« pravi, »prvorazredno zemljo in podnebje, tudi pridnega in marljivega kmetovalca, samo ta mora poznati vse pogoje, pod katerimi more pšenica prinašati največji donos. Gre za obdelovanje in gnojenje, da bi se zemlja privedla do takega stanja, da more nuditi najboljše pogoje za razvoj pšenice. Poleg tega morajo naši poljedelski strokovnjaki proizvesti po vzorcu v Kanadi, novo vrsto pšenice. Tudi pri nas bi morali omogočiti delo našim selekcijskim zavodom, ker bodo malenkostni stroški v najkrajšem času prinesli stoteren dobiček.«
Na koncu članka najdemo zelo zanimive podatke. Tako glede razširjenosti pšenice v Evropi v razmerju z Jugoslavijo, vidimo, da znaša posejana površina v Evropi 29 milijonov hektarov, od katerih pride na našo kraljevino 2 milijonov hektarov. Vrednost enoletne žetve pšenice pri nas, ako vzamemo za podlago proračuna povprečno ceno 180 Din za kvintall, znaša okoli 3 milijarde dinarjev. Izvozni presežek pšenice znaša 30 do 50.000 vagonov. V letih 1927. do 1931. smo izvozili skupno 13,068.619 kvintalov za vsoto 2784 milijonov 720.295 Din. Tako smo iz inozemstva dobili letno za pšenico povprečno 557 milijonov dinarjev. Rekordni izvoz je bil 1. 1929.: 1.229,912,368 Din. Naša pšenica se največ izvaža v Čehoslovaško, Avstrijo, Francijo in Grško. Poleg pšenice same so veliki dohodki od izvoza pšenične moke in otrobov (okoli 15-83°/o v 1. 1929., okoli 7-10°/o v 1. 1930 in okoli 9-96°/o v 1. 1931. Potemtakem je pšenica od proizvoda našega poljedelstva najvažnejši predmet našega izvoza.
Grehi zelenih miz
Svetovno klanje je zdramilo Evropo, najbolj pa one narode, ki so kljub velikim žrtvam za dosego pomandranja sovražnika, na polju svobode bili krivičnim potom primorani račune plačati. Da je bila ost zaveznikov zmagovalcev v prvi vrsti namenjena ravno nam Slovanom, se je takoj pokazalo, isto na Poljskem kakor tudi v ostalih pokrajinah južnih Slovanov. Ko so bile osrednje velesile od zaveznikov končno poteptane, se je pojavilo vprašanje, kako svojo priborjeno nadoblast zavarovati. Znano je, da se je Italijanom ponudilo za vstop v svetovno dirko najprvo od centralnih zaveznikov znaten del naših južnih pokrajin, enako se je nudilo isto od nasprotnega vojujočega se tabora, s tem je bila tudi naša prikrajšana svoboda zapečatena.
Takoj po končani krvavi dirki sta se pojavila dva mogočna tabora med zmagovalci. Na eni strani Francozi kot poborniki in prijatelji vseh Slovanov, na drugi strani Italijani in Angleži, najnevarnejši barantači, ki so se bali popolne svobode vseh Slovanov. Dočim so drugi zavezniki izven evropske skupine ostali le še na papirju kot zmagovalci, je padla usoda razdrapane Evrope v roke trojici, pri kateri je izgubila Francija na vplivu in tako bi popolna svoboda Slovanov došla v milost ali nemilost slovanskih nasprotnikov.
Kdor misli, da so bili in bodo najnevarnejši sovražniki Slovanov Nemci, ta se precej moti. Res je, da so in ostanejo Germani krvni sovražniki slovanstva, oni so javni, odkriti naši sovražniki. Odkritega nasprotnika se ni toliko bati kot skritega hinavca. Kdor misli, da krivda svetovnega klanja zadene v prvi vrsti Nemce, se precej moti. Kdor je zasledoval v zadnjem predvojnem desetletju razvoj evropske politike, bo potrdil, da pade največja odgovornost za svetovno klanje Angležem. Angleški kapital je bil, ki je dobil konkurenta v Nemčiji. Šlo je Angliji obdržati svetovno nadmoč, kako se tega zla otresti, ki izpodkopava temelje angleške nadmoči, je bito delo skrite in jako previdne angleške diplomacije. Angleži so bili tisti, ki so na skrivnem podpihovali nemški »Drang nach Osten«, podpihovali podjarmljenje slovanskih narodov na eni, na drugi strani pa hujskali oficietno Rusijo kot zaščitnico vseh Slovanov, naj se temu upre. Angleški kapital je igral glavno vlogo na vzhodu kakor tudi na zahodu, v svesti, da se ostale velesile med seboj uničijo, ter s tem zasigurajo ogroženo nadmoč angleškemu kapitalu ter v zvezi s tem angleški politični nadmoči.
Načrti zahrbtne angleške diplomacije so leta 1914. dozoreli in posrečilo se je evropsko grmado zanetiti. Tedaj se je začelo podvojeno delo angleškega šovinizma. Ze par desetletij prej izkristalizirani načrti so se začeli praktično izvajati in milijoni funtov so romali po skritih potih v carsko Rusijo, da se zaneti tudi tam odpor ali revolucija v
državi, da se tako z enim udarcem uničita kar dva nevarna tekmeca naenkrat. Delo one spretne angleške diplomacije se je deloma tudi posrečilo in slovanska Rusija je postala pozorišče bratomorne igre. Kakor vsaka še tako dobro opremljena človeška akcija pokaže šele nazadnje svojo slabo stran, tako so se tudi spretni angleški diplomati urezali. Podcenila se je moč osrednjih vojujočih se sil in Angleži so imeli smolo, da se je žalibog načrt v Rusiji prehitro vresničil. Potom Rusije je razbremenil osrednje sile in angleški načrti so bili resno ogroženi. Zahrbtno ne-vošljivost in izdajstvo napram Slovanom, so morali sedaj Angleži s svojo krvjo plačati.
Zopet je moralo govoriti angleško zlato, da se je zajamčila zmaga deloma zavoženi akciji. Osrednje sile so bile pomandrane in angleški načrti so bili do pičice vresničeni. Na eni strani uničeni gospodarski in politični veliki tekmec — Nemci.
Ko je prišlo do zelene mize na mirovni konferenci, je bilo takoj opaziti nekak nelojalni pojav onih angleških diplomatov napram različnim slovanskim skupinam. Dozdaj še nekako prikriti sovražniki Slovanov, so pokazali svoje nasprotstvo javno. Videlo se je, kako so roko v roki podpirali italijanske osvojevalhe metode napram nam južnim Slovanom. Z enakimi sredstvi so podpirali še komaj s težavo premagane Nemce, ko se je šlo za teritorijalna vprašanja bratske Poljske izpod nemškega jarma. Več kot dva milijona poljske krvi je po zaslugi angleških in italijanskih konferenčnih diktatorčkov postalo plen onih nenasitnih Nemcev. Cela mirovna konferenca je bila neka velika igra, barantanje s slovanskim življem. Tu se ni šlo, kako trajno ponižati težko premagane Nemce, tu . se je šlo za načrt, kako izpodkopati slovan-sk\ vpliv v Evropi. Oni diktatorčki okoli zelene mize so se zavedali, da so Nemce za zmeraj ponižali, a zavedali so se tudi, da pride po naravni poti, prej ali slej, velikan Slovan, čigar naravno silo tudi pozlačeni a«; gleški funti ne bodo mogli ukrotiti. Da si svojo diktatorsko dobo vsaj nekoliko podalp šajo, so si ustvarili krivični senžermenski mir, kojega pogoji kratijo različnim slovanskim skupinam svojo svobodo. Dočim so oni diktatorčki odstavili dinastije Hohenzoltern-cev in Habsburžanov v Nemčiji in Avstriji, so pustili nemško hohenzollernsko našim slovanskim bratom Bolgarom s ciljem, da bi bila s tem uničena sloga južnih Slovanov.
Brati nacionalisti, dolžnost naša je, da budimo našo mlado generacijo k vztrajanju. Slabi časi in splošna kriza nas nikdar ne bo pogubila, če bomo zvesto čuvali naše narodne svetinje. Naša naravna slovanska sila koraka zmagujoč kot val ognjenika, ki ga umetna sovragova sila ne more ukrotiti. Pripravljajmo se na častno vstajenje »od Baltika do Balkana ter od Tilinenta pa do Urala«.
J. P. K.
Z obhodov
Jesenice
DOMAČE BLAGO NA TRG
'V neki trgovini na Jesenicah še danes prodajajo razglednice, na katerih je prelepljen sta rosla vni napis:	Assling—Banhnhof
IIlit Karaivanken (Krain). Kaj, ko bi dotični trgovec poiskal fotografa Pavlina na Jeseni-ki' razpolaga z zelo čednimi fotogralič-niini posnetki našega mesta? So res 50 par dražje take razglednice, a so vendarle delo našega domačega človeka. Pa tudi lepše so, °©prav jih ni založila — kakor zgoraj omenje-ne — Firma Purger & Co v Miinchenu.
Nove mesto
Feuer, Feuer... Dotičnemu podjetniku to je občini sami — ki širi pot na novo sejnKšče, bi svetovali, da se pred streljanjem ^P°zarja ljudstvo s slovensko ali jugoslovansko besedo, nikakor pa ne z znakom »Feuer, reuer, Feuer.«
Neki upokojenec v Trdinovi ulici si več-p^t poetovi gramofon s ploščo >Gott erhalte, V^tt beschiitze«. Za sedaj toliko, drugič — <e boano še slišali to »prekrasno« melodijo — bo tudi njegovo ime odmevalo.
Koprivnik pri Kotev!«
NaSa VHLa sokolska četa v kopriv-
NIKU PRI KOČEVJU
čftvj6^ sodelovanju matičnega društva Ko-Je dne 6. avgusta 1933 prvi letni javni na-P> «i bo obenem tudi manifestacija naoio-na®* zavednosti tukajšnjih Slovencev. Po Ua«ra(pu ^ vrgj,[a prosta zabava.
Jsem, ki se želijo z nedeljskim izletom •	čistega zraka in na ražnju pečene
^£Qjeitine, i priporočal mo, da to priliko iskori-sti:]o ter da se ogledajo naše idile v Kočev-ski Svaci.
Krško
Pred kratkim so nas posetili delegati ^Ladinskega odseka banovinskga odbora
•	0- iz Ljubljane. V sokolski dvorani se je zbrala mladina iz Krškega, Vidma in Stare '"tei ter članstvo N. 0. Z veseljem in navdušenjem smo poslušali predavanja naših tovarišev br. Sancina, Dominko ta in Juvana. Snov, •kd so jo obravnavali, ni aktualna samo za mladino; predavanja o mladinskem pokretu N. 0., agrarnem vprašanju in proletariatu so bila zelo podučna tudi m članstvo N. 0. Objektivno pa poročamo, da smo pogrešali marsikoga. Največ je krivo temu, da smo biM Prepozno obveščeni o prihodu delegatov. Krajevna odbor N. 0. ee predavateljem prav iskreno zahvaljuje za-njih požrtvovalnost m ll!m kJiče: na svidenje!
Mladina iz Krškega in okolice se bo kmalu zopet zbiala na ustanovnem sestanku mla-d;nske sekcije. Mladina — mimo!
Zagorie
Naša ugotovitev v »Pohodu« z ^ dne 25. junija t. 1. je zadela v živo, radi česar ie ga. Anka Mitterhammer poslala nekako pojasnilo ali zagovor, v katerem priznava Vse kar je bilo v »Pohodu« objavljeno. Tako ji prav za prav nismo delali nikake krivice (če bi preje doznali za njeno nujno pojasnilo, izjavljamo, da bi v »Pohodu« nikdar ne bil priobčen). Njenih družinskih razmer se niti z besedico nismo dotaknili, ker nas ne zanimajo in se zanje prav nič ne brigamo. ^ svojim dopisom smo hoteli gospo le opo-*°riti, naj pred vsem svojega sina nauči dobro slovenščino. Gospa trdi, da je svoje otroke vzgojila v jugoslovanskem duhu. Če 1® to res potem ne moremo razumeti:
TEŽEK TRENUTEK
Polkovnik v pokoju in — jaz. Sediva v njegovi sprejemni sobi. Pred nama je črna *ava. Razgovoril se je... Iz vsake njegove besede kakor da bi prižgali prameni vedno znova preživi jamega navdušenja in junaštva, P<*no9no presitanega trpljenja in umik. .
Da. Pripoveduje o vojni. 0 grozotah. 0 breaprimemih činih male a hrabre armade.. Ki je bdla kakor iz jekla in je že po svojem nastanku s krvjo in smrtjo pridobivala korak za korakom svojo zemljo in vedno višje in sirje razvijala prapor svobode.
»In neki naš armadni zbor« — je nadaljeval s povzdignjenim glasom — »se je boril eden proti petim, da proti peti turški pre-tnoči in je vzdržal brez prestanka dvajset ur v ognju!.. .«
In njegovo dušo in vse njegovo življenje kakor duše in življenja vseh, ki so to preiive-so razoraLi aledovi teh velikih trenutkov ln zarili v njih kri do smrti.
»Glejte, naj vam nekaj pokažem, če vas danima...«
»Prosim.«
Vstaneva.
Vodi me k steni, kjer vise razne foto-K^alijo.
»Glejte, od nas desetih sem jaz edini ^al živ. Izvolite pogledati!.. .«
. Gledam. Deset častnikov po vrsti drug ob ^ugem. Vsi z nasmehom na ustih, kakor bi
z radostjo pripravljeni na vse.
Z bolestjo v srcu obračam oči od njih.
»Tako je šla vsa naša generacija!.. In ptein ta, ki je prišla za nami! ... In po nji vnetja... Dokler ni prišla vrsta na najmlaj-
•	Na svet... Glejte!...«
. Pr jel me je za roko in me vedel k fo-£rafiji, ki je bila v pozlačenem okvirju.
1. da je (mogoče sedaj ne več) gospod sin Gizelher še v praksi na pošti porabljal nemščino. Pri tej priliki bi pa zelo radi vedeli za tiste stranke v Zagorju, ki našega jezika sploh ne razumejo. Takih ni!
2. da gospoda sina Gizelherja Sokol Zagorje ni sprejel v vrste svojega članstva;
3. da je gdč. hčerka Elza absolventka drž. uč. šole v Ljubljani kmalu po položitvi mature uporabljala pri igri z žogo na vrtu Topliške šole v družbi neke druge absolventke učiteljišča, blaženo nemščino, v zgražanju delavcev, ki so zaposleni na lesnem skladišču T. P. D. . (gospod urednik, v slučaju potrebe priče na razpolago!).
Zloba, maščevanje ali kaj, ni tudi to, če smo opozorili gospoda upravitelja Topliške šole, da poučevanje šolske dece v nemščini po učiteljici, ki poučuje na isti šoli ni dovoljeno, pa naj bo to v šolski sobi ali v privatnem stanovanju — nikjer.
Zadnji del Vašega odgovora, cenjena gospa, pa se čita tako kakor bi mi hoteli nekaj o šviba Švaba dolžiti gospoda upravnika zagorske pošte gospoda Helmicha, o katerem vsak zagorski otrok ve, da je Sokol nacionalist. Veste gospa, nekaj o šviba švaba-nju se tiče Vašega gospoda sina. Ta je prevečkrat pozabil, da je na pošti uradni jezik slovenski ali srbohrvatski, dasiravno ste ga vzgojili v jugoslovanskem duhu. Vam bomo pa zelo hvaležni, če nam preskrbite naslove onih ljudi v Zagorju, ki slovenščine absolutno ne razumejo (gospod urednik, v slučaju potrebe priče na razpolago!).
Gospa Anka, »Pohod«, ki ste ga dobili na vpogled, ste vrnili?
Toliko v pojasnilo javnosti
»Neznani dopisnik«.
Maribor
»MARIBOR — ZADEVA PRIMORJE«
»Pohod« je priobčil v svoji številki od 7. januarja 1933 pod naslovom »Maribor — zadeva Primorje« ipoziiv na uredništvo, naj sporoči imena Primorjanov, ki so onečastili iirne Priimarje v Trstu. Med navedenima imeni se je nahajalo tudi ime Pavla Zemljaka. Izjavljamo, da g. Zemljak Pavel ni onečastil imena Primorje, ker ni nastopil dne 26. decembra 1932 pri prijateljska tekmi med ASK Primorje in SK Tniestina v Trstu.
Uredništvo.
Sladki vrh ob Muri
NARODNI DAVEK LEP VIR DOHODKOV ZA NARODNO OBRAMBNO DELO
Naša javnost se je po prevratu vdala v -misel, da narodno obrambno delo v svobodni domovini ni potrebno. To mnenje je seveda zelo pogrešno. čeravno smo svobodni, vidimo ozir. sono morali videti, da naši sovražniki doma in v Inozemstvu še vedno niso odložili orožja in še vedno preprečujejo narodno prebujenje naših ljudi posebno ob meji in v samih trgih ter mestih naše ožje domovine. Priznati moramo, da ne delajo tja v en dan, ampak dobro organizirano. To organizacijo vodijo razna narodno-obrambna društva z »Stid-marko« in »Schulvereinom« na čelu. Ti dve društvi imata cgrcimne dohodke. Seveda bi si vsakdo mislil, kako je v današnji krizi mogoče, da zberejo med narodom toliko denarja. Je že res, da tudi masa naroda dosti da v na-lodno obrambne namene ali glavni vir do-hodkov so razne tovarne in banke, ki dajo lepe stotisoče v ta namen. Med temi podjetji je gotovo tudi marsikatero iz naše Jugoslavija ki ima svojega gospodarja v Avstriji ali v Nemčiji. Naša ljudje bogatijo s svojimi oilji te ohole nemške gospodarje in ti dajejo potem
i	j i1 113 ie bil častnik. Mlad kakor mlad hrast. Krepak in ravan. V komaj vidniaii t>rki pod nosom. Oči z globokim zamišljenim pogledam. Iz njega je žarela krasota najlepše mladosti. Težko je biilo obrniti o6i od njega.
»Vidite,« je vzdihnil bolestno.
»Kdo je to?«
»Moj nečak ... Poročnik ... Najboljši iz svoje armade. Ni bilo lepšega ...«
»In je padel!«
»Padel... Na Ceru ...«
»Na Ceru ...?«
>.®a.?ia Ceru... In to sliko hranim za spomin. Kot svetinjo jo čuvam ...«
Vrneva se k mizi. Sedeva ...
Naenkrat so se odprla vrata in prihitela je v sobo deklica.». Živa, razigrana kot ptička. Plavolaska, srčkana, ljubka. V prvem razcvetu. Bilo ji je komaj petnajst let... Pod pazduho je imela zavitek. Tenak, podol-gast . . .
Veselo, živahno, neprisiljeno in brez zadreg se je priklonila in preletela nas s kratkim pogledom ...
»A ti ei prišla ...« jo je pozdraviil dobrosrčno. »Pojdi sem, da te seznanim z gospodom ...«
Priihtela je k meni in mi mimogrede podala roko.
»To je moja hčerka ...« je nadaljeval.
»Mojih sinov ne poznate... Tudi oni bodo takoj tu ...«
Ne oziraje se na naju, kakor da ni nikogar v sobi, je pristopila h klavirju in začela
ijati zavitek. Iz njega je vzela fotografijo. JNa to se je ohrnila, stopila k saki njegovega mrtvega nečaka, jo snela s stene i n jo začela jemati .iz okvirja.
Polkovnik se je naglo obrnil. Opazil je, kaj dela, in začudeno vstal. Pristopil je k nji:
lepe tisočake, v namene, kd služijo proti našim narodnim interesom. Poglejmo si samo naše zavarovalne zavode, ki ‘imajo krasna jugoslovanska imena kakor »Jugoslavija«, »Jadran« itd., v resnici pa so po večini samo italijanska ali nemška podjetja, ki tu pri nas zbirajo lepe milijončke, ko, se končno tudi proti nam uporabljajo. Isti položaj zavzema naša industrija, ki je po veliki večini nemška in se tu živi bogato od naših žuljev, a dobiček pa roma zopet ven iz države, ki se tudi vporablija proti našim narodnim interesom.
Naše narodno obrambno delo se ne more razvijati kljub temu, da smo v svobodni državi, kakor bi bilo želeti, to pa samo radi tega, ker primanjkuje denarnih sredstev. Naš narod je majhen in ne more dati toliko na-rodno-obramibnim društvom, da bi ta lahko velikopotezno delala v naših narodno ogroženih krajih doma in v neodrešeni domovini v Italiji in Avstriji. Samo z lepimi besedami in govori narodno obrambno delo ne doseže pravega uspeha, posebno pa ne pri naših ljudeh, kjer se vrši narodno obrambno delo vlada beda — tu je potrebna tudi materrijelna pomoč. Tako delajo Nemci še danes. Pridobivajo naše mlačne ljudi tudi materielndm potom, ne samo duševnim. Imajo tudi uspeh!
Ker pa naša narodno obrambna društva nimajo denarnih virov in jih tudi od mase ne morejo dobiti, se mora dobiti kakšen drug vir, ki bo izdaten.
Vpeljati bi se moral za vsa podjetja, v prvi vrsti pa za ona inozemska, pa naj si bodo to tovarne, zavarovalnice in slična, narodni davek, ki naj ga plavajo podjetja od čistega dobička, ne pa mogoče zopet naši delavci.
Ako se pri teh podjetjih poedimci preko mere bogatijo, naj tudi nekaj odstopijo narodu v blagor. Vzemimo, da ima eno podjetje čistega do/bička 3,000.000 Din, naj bi bilo, ako bi plačalo samo pol odstotka narodnega davka. Ono ne bi tega niti občutilo, naša Oiril-metodova družba v Ljubljani pa ba spravila letno čedno vsoto za narodnoobrambni sklad. Stavljam ta predlog vsem merodajnim faktorjem v razmišljanje in 'mislim, da ni neizvedljiv.
Film naše zemlje
JAVNO VPRAŠANJE
Zastopnik firme Prane Bar, sinova d. z o. z. v Ljubljani, znani nacionalni deiavec dr. Egon Stare, je razposlal upnikom te firme poziv, naj pristanejo na nudeno poravnavo. Vprašamo g. dr. Egona Stareta, iz kakšnih razlogov je pisal ta poziv v nemščini tudi ljubljanskim upnikom?
SLOVENSKA NARODNA CERKEV
Slovenska starokatoliška služba božja se vrši vsako nedeljo in vsak praznik v kapeli starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti štev. 9 v Ljubljani. V Mariboru in v Celju pa zaenkrat le priložnostno parkrat na leto, navadno v Narodnem domu, kar se vsekdar v lokalnih časnikih sproti objavi.
Starokatoliška cerkev ni nova cerkev in ne nova vera, temveč je le nadaljevanje one edinstvene katoliške cerkve, kakor je bila do usodnega Vatikanskega cerkvenega zbora leta 1870. Na tem cerkvenem zboru je razglasil rimski škof (papež), da je on po božjem naznanilu in odredbi vrhovni poglavar in nezmotljivi učenik celokupne Kristusove cerkve. Razglašenju tega nauka se je protivilo veliko škofov, ki so zastopali ogromno večino katoliškega sveta, pa so bili preglasovani od mnogoštevilnih škofov latinskih držav, posebno Italije, Španije in Južne Amerike. Katoličani, kateri so ta nauk sprejeli, se imenujejo »rimski katoličani«, katoličani pa, kateri so ostali pri starem katoliškem nauku, se zaradi tega imenujejo »starokatoliki«.
»Kaj to delaš?«
»Ven bom vzela to fotografijo!«
» Zakaj ?«
»Borni dala tole tja.«
»Katero.«
»To — le.« In pokazala mu je sliko.
»Kdo je to?«
»Neki filmski igralec...«
»Kateri?...«
»To je Willy Fritz. Filmski igralec.«
»In?«
»Ljubljenec občinstva...«
»In?«
Njegova presenečenost je rastla.
»Hotela sem ga dati v okvir...«
»In tega ai hotela vzeti ven?«
»Zakaj pa ne?«
»In veš, kdo je to?...« Njegov glas se je tresel.
»Vem. Tvoj nečak, ki je pal v vojni.«
»Da. Padel v vojni. Padel za domovino. Za nas. Za tebe.«
»No, jaz ga ne morem oživeti.«
»A moreš vsaj ohraniti nanj svet spomin v svoji duši...«
»A kaj bi imel od tega? Saj je tako ali tako mrtev ...«
Kakor okamenel je stal še trenutek in gledal nanjo.
Potem se je obrnil k meni. Imel je težke oči... Kalne. Kakor da bi prosil razjašnjenja, pomoči. Potem se je zganil, se zmajal, napravil nekaj korakov proti divanu, sedel, se zgrudil — pritisnil je roko na čelo in — molčal, kakor da ne bo nikoli več izpregovoril.
Mučem trenutek! ... le zame — ne! Razumel sem o tem hipu njega in sebe in vse nas, k: odhajamo — a enako sem razumel njo in vse, ki jih je rodil in jih rodi današnja čas.
Starokatoličani se od pravoslavnih vernikov razlikujejo le po obredu, v verskem oziru so si pa edinstveni. Od države je starokatoliška cerkev priznana veroizpoved in s tem vsem ostalim ravnopravna. Naša starokatoliška cerkev je torej prava slovenska narodna cerkev.
PROPAGANDNI KOLKI ZA NAŠO ZASUŽNJENO ZEMLJO PREPOVEDANI
S prepovedjo rabe znamkic od strani zunanjega ministrstva sledi še prepoved ministra prometa. Pismo, ki ga je prejela poštna direkcija v Ljubljani se v celoti glasi naslednje:
Ministarstvo saobračaja
P. T. br. 52284
17. jula 1933. g.
Dravskoj direkciji pošte i telegrafa
u Ljubljani.
Povodom pretstavke Kluba jugosl. primorskih akademika u Ljubljani broj 85. od 10. o. m., kojom moli za odobrenje, da se na poštanskim pošiljkama pored pošt. ma-raka mogu lepiti kao prilepnice markica koje je taj klub štampao u cilju propagande, Direkcija če molioca obzirom na naredbu ovoga Ministarstva Pov. P. T. broj. 774 od 29. maja ove godine izvestiti, da se njegovom traženju nemože iza6i u susret.
Ima veze sa izveštajem te direkcije Pov. broj 1569./II. a od 7. VII. o. g.
S to prepovedjo bo trpel klub poleg moralne še ogromno materi jalno škodo. Vendar pa je naša mladina dobila za svoje iredentistično delovanje bratska tla Češkoslovaške republike, kjer bo, o tem smo uverjeni, v kratkem času razprodala vso svojo zalogo. Vse nacionalno občinstvo obenem opozarjamo, da ne lepi več imenovanih znamkic na poštne pošiljke. Dravska poštna direkcija je dala vsem svojim poštam nalog, da pisma, opremljena z znamkicami, brezpogojno vrne pošiljatelju.
POMANJKANJE SLOVENSKIH 0DVETNI*-KOV V LJUBLJANI.
Zdelo bi se neverjetno, da bi domači zavodi ne mogli najti primernega zastopnika iz vrst domačih, slovenskih odvetnikov v Ljubljani. Bo pa to že res, saj je znan in ugleden ljubljanski denarni zavod poveril svoje zastopstvo ljubljanskemu odvetniku — Nemcu, ki tega tudi nikdar ni skrival. Če ne bo pomagalo to opozorilo, bomo navedli v prihodnji številki ime tega našetga domačega denarnega zavoda in ime dotičnega odvetnika.
USTANOVITEV STREUAČKE DRUŽINE V PREDDVORU
V	nedeljo, dne 23. julija 1933 se je ustanovila v Preddvoru Streljadka družina. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo večje število prebivalcev domače vasi in iz bližnje okolice.
Predsednik pripravljalnega odbora bral Jocif Peter je prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno pa delegate uprave Strelskega okru-ga iz Ljubljane g. pukovnika Novakoviča, člana uprave ljubljanskega okruga Streljačkih družin banskega svetnika g. Orehka, podpredsednika okruga in g. Roša. okrugnega tajnika.
Po pozdravu je g. pukovnik Novakovič ob napeti pozornosti zbranega članstva razložil pomen in važnost strelskih družin. Strelci imajo namen braniti svoje, a nikakor ne napadati tuje.
Gospod banski svetnik Orehek je naglasil, da strelske družine absolutno niso proti veri, pač pa zahtevajo, da se na prižnici oznanjuje ljubezen ne pa sovraštvo. Mi gojimo ljubezen do domovine in hočemo neraz-družljivo državo z brati za mejo pod žezlom kralja Aleksandra.
Po govoru g. banskega svetnika so se delegati poslovili, posebno prisrčno pa se je poslovil g. pukovnik Novakovič od vseh 3tfel- , cev, slovenskih planin in bratov Slovencev sploh, ker odhaja na novo službeno mesto.
Po odhodu delegatov je članstvo soglasno izvolilo za predsednika neumornega Jo-cifa Petra, šolskega upravitelja v Preddvo.u. Gorenjske strelske družine je zastopil referent narednik vodnik g. Ločniškar.
INFORMATIVNI SESTANKI 0MLADINE NARODNE ODBRANE
Kot je sigurno znano večini članstva Narodne Odbrane, je sklenil banovinski odbor Omladinske sekcije Narodne odbrane prirediti tekom letošnjega poletja niz širših informativnih sestankov širom Dravske banovine. Ti sestanki imajo namen informirati javnost, posebno pa omladino .o potih in ciljih omladinskega pokreta Narodne odbrane ter s tem pospeševati osnovanje (ustanovitev) omladinskih sekcij pri vseh krajevnih organizacijah.
Kot referenti nastopajo člani banovinskega odbora, ki imajo referate: o pokretu samem, o njegovih pogledih na agrarne probleme in končno o njegovih pogledih na probleme dela in kapitala. Dosedaj so se vršili taki sestanki v Laškem, v Žalcu in v Krškem. Vsi so ob obilni udeležbi omladine iz vseh stanov dokazali, da mlada generacija še ni izgubila popolnoma svoje borbenosti, ampak samo čaka. Kot viden rezultat teh sestankov pa so osnovane povsod omladinske sekcije Narodne odbrane, ki bodo sigurno vestno izpolnjevale svojo dolžnost.
Krajevni odbor NO za Št. Peter—Vod-niat—Moste v Ljubljani priredi javno zborovanje v petek, 18. avgusta ob 8. uri zvečer v kino-dvorani Sokolskega doma v Mostah. Vabimo članstvo in nečlanstvo.
Peci j a Petrovič:
Stran 4.
»POHOD«
Štev. 30.
Bodočnost Jugoslovanov na Primorskem
Ob priliki tabora Primorskih emigrantov
v Črnomlju, podajamo tudi mi sledeče misli
o naših nesrečnih Primorcih.
Vsem je poznana civilizacija in. kultura Primorcev, vsi vemo, na kako visoki stopnji je bila njihova vsestranska izobrazba in kako visoko so stali v kulturnem in gospodarskem oziru. Od dobe prosvitljeuosti pa vse do leta 1918 so oni stali v ospredju ne samo slovenskega, temveč vsega jugoslovanskega narodnostnega pok reta. Goriška, Trst in Istra so dajale vedno le najboljše sinove jugoslovanskemu narodu na razpolago v borbi za njegove pravice. Spomnimo se samo pred kratkim umrlega nepozabnega Vekoslava Spiučiča. In koliko drugih jugoslovanskih prvakov je še rodila uboga primorska mati, ki so prvačili na vseh poljih civilizacije m kulture v jugoslovanskem narodu.
Primorski Jugoslovana so dosegli visoko stopnjo civilizacije predvsem po geografskem položaju svoje domovine. Znano je, da je civilizacija večja, čim severneje se od južnih pokrajin pomikamo in nasprotno, da se tem bolj manjša, čim južneje leže pokrajine dotičnega naroda. Na podlagi tega bi morda lahko sklepali, da so Primorski Jugoslovani, predvsem slovenska veja z ozirom na ostale Slovence, nekoliko manj civilizirani. Kajti Primorska leži v istim na najjužnejši točki .slovenske domovine. Z ozirom na to dejstvo bi morda morali priznati severnejšim Slovencem nekoliko več resnosti v razglabljanju vsakdanjih političnih in gospodarskih vprašanj.
Vendar pa je tu posegel vmes še neki drugi faktor, ki je povzdignil Primorce, predvsem tiste, ki žive neposredno tik ob morju, do najvišje stopnje kulture in civilizacije, ki jo je sploh mogoče doseči v Srednji Evropi. To je že omenjena neposredna bližina morja. Usoda je hotela, da se je domovina Slovencev, najsevernejših Jugoslovanov, stvori la neposredno tik ob najsevernejši točki Jadranskega morja. Tu se je razvilo četrt milijonsko trgovsko mesto Trst, ki ga lahko smatramo kot okno, skozi katerega gleda, odnosno je gledala, vsa Srednja Evropa v dalnji svet. Ob severnem Jadranu sta se križali srednjeevropska in sploh evropska civilizacija ter južnoevropska kultura in umetnost. Iz severne resne Evrcpe so semkaj segali vplivi resnega gospodarskega stremljenja v tehniki, agronomiji in trgovini, z juga pa so segali valovi udejstvovanja na vseh poljih lepe umetnosti.
Iz tega sledi, da je karakter Primorcev mešanica severnoevropske resnosti ter južnoevropske živahnosti. Kakor je v prirodi vsako križanje koristno za ojačitev posamezne organske vrste, tako je tudi človeškemu karakterju koristno križanje tn prepletanje resnih in veselo živahnih vpMvov, Odtod diči primorski karakter na eni strani smisel za resno gospodarsko stremljenje, na drugi Strani pa dovzetnost za umetniško udejstvovanje, ki je nujno potrebno, poleg reelnega mišljenja, za lepoto človeške duše in človeške misli.
V	značaju Primorskih Slovencev se jasno izražata obe sestavini izklesanega človeškega značaja. Ker govorimo o splošnem značaju naroda, oglejmo si v splošnem njegovo civilizacijo na eni In kulturo na drugi strani. Visoko civilizacijo diči pred vsem šolstvo. Za Primorce lahko trdimo, da so imeli od vseh slovenskih rojakov najmanj analfabetov, v predvojnem mlajšem rodu pa nobenih več. V kmetijskem oziru zahteva največ umskega napora vinogradništvo in umno kletarstvo. Tudi tu so bili Primorci na višku. Saj sta njih gcriška rebula in kraški teran sloveli, kot najboljša vina v vsej Srednji Evropi. Znano je, da zahteva delo po tovarnah talentiranejše in umnejše ljudske moči kot delo na polju. Tudi tu se je Primorc izkazal v ogromnih tovarnah papirja in svile v Podgori pri Gorici, kot izboren kamnosek v daleč naokoli znannh kamnolomih kraškega mramorja v Nabrežina ter bot izboren strojni delavec v ogromnih ar-eenalih in ladjedelnicah v Trstu in Tržiču.
Geografski položaj je izobličil primorskega malega človeka še v drugi zelo važni panogi gospodarstva, s katero se ne bavi noben drug slovenski rojak, to je v težavnem in napornem ribarstvu, ki žal premnogokrat zahteva neposrednega boja s smrtjo. Bližina morja je nudila Primorcu priliko, da se je bavil še z drugim poklicem, ki zahteva poleg telesne moči tudi mnogo umne pomoči. V tržaški luki in na tržaških ladjah je mrgolelo slovanskih in hrvatskih mornarjev, ki so potovali bodisi kot navadni mornarji, bodisi kot strojniki, ali oficirji v dalnji svet ter nositi domov ogromno znanje in izkustev, pa tudi lepih denar-cev.
Od vseh stanov zahteva največ pretkanosti in zvijače trgovski stan. Kje drugje v bivši avstroogrski monarhiji je bila trgovina bolj razvita kot v Trstu. Mnoge, največje in najimovitejše trgovske hiše s prekooceansko trgovino so bile v jugoslovanskih rokah. Vzporedno z bogastvom kake družine koraka tudi njen nivč izobrazbe in kulture, čim več bogatih družin ima kak narod, temveč izobraženih in civiliziranih članov 'ima dotični narod. Pa ne samo v Trstu, tudi po ostalem Primorju je bila trgovina dobro razvita. Saj se v Primorju pridelujejo izključno pridelka, ki so za prodajo. Rekli smo že, da se primorski kmet bavi pred vsem s pridelovanjem grozdja in južnega sadja ter zelenjave. Pri takih proizvodih ne zadostuje, da se jih samo dobro pridela, temveč se jih mora tudi dobro prodati. Kajti samo od vina in sadja naš primorski kmetovalec ne more živeti. Naši Primorci so si v tem oziru sami znali pomagati. Ob trgatvi je mrgolelo vinskih trgovcev po primor-
skih krajih, ki so se v živahnih pomenkih pogajali za ceno sladkega vinca. Kako si je Pr imorec znal pomagati pri prodaji svojega južnega sadja in zelenjave, vidimo iz sledeie-ga: Zaradi prdrodne lepote dežel v nemških Vzhodnih Alpah se je tu ob prekrasnih jezerih razvil zelo živahen tujski promet. Letoviščarji imajo navadno vedno dosti denarja s seboj. To so Primorci vedeli in so poslali svoje žene ali odrasle hčerke kot branjevke v vsa letovišča na Tirolskem, Salzburškem, Koroškem, štajerskem in Avstrijskem. Sami pa so ostali doma ter pošiljali sadje in zelenjavo v letovišča. Ženske so na tujem barantale in izkupdčile lepe denarce ter jih pošiljale svojcem domov. Ko je končata letoviščarska sezona, so se vrnile in se poprijele doma zimskega dela. V svetu se niso nabrale samo denarja, temveč so se pri tamkajšnji gospodi tudi izobrazile. Drugi so zopet posegli po drugovrstnih kupčijah. V Goriški pokrajini je zelo dobro razvita neka posebna metoda za kionserviranje suhih češpelj. Najprej se jih olupi, potem okadi v žveplenem dimu in nato posuši. Nato se jim odvzame koščice in se jih spravi v posebne zabojčke. Te se potem zelo dobro proda. Pošiljali so jih celo v oddaljeni Hamburg. Količina domačih češpelj pa ni zadostovala za to kupčijo in so zato Primorci odpotovali na Hrvatsko in v Bosno, kjer so tamkajšnjim domačinom jemali zaslužek tako-rekoč izpred nosa.
Vidimo, da je prišel Primorec s svojo živahno kupčijo v dotike z različnimi tujimi ljudmi, po avstrijskih pokrajinah z Nemci, doma pa s sosednimi Furlani in Italijani. To prekupčevanje je zahtevalo tudi znanje jezikov. Zelo mnogo Primorcev, pa ne samo izobraženo! temveč tudi navadni ljudje, so za silo znali, poleg materinega jezika tudi nemški in italijanski. Pred vojno je kupčija dobro uspevala in je zato v Primorju vladalo blagostanje. ZaTadi tega so imeli Primorci ne samo smisel, temveč tudi priliko, da so svoje otroke pošiljali v mestne šole in jih dali izobraževati. Poleg navadnih osnovnih, meščanskih in srednjih šol so imeli še mnogo strokovnih, tako kmetijskih, trgovskih, obrtnih in mornariških šol. Vse to je gnalo civilizacijo Primorcev do naj,višje dosegljive stopnje.
Druga sestavina v značaju Primorca je njegova visoka kultura, njegov smisel za poezijo in glasbo, ter za slikarstvo in kiparstvo. Ti štirje kulturni elementi se razvijajo najraje v pokrajinah, ki se pred vsem .ponašajo z milimi klimatskimi prilikami. Vblažena toplina zraka, večno sonce na jasnem modrem nebu, osvežujoč! morski vetriči, tople zvezdnate noči, bujno večno zelena flora, vse to napravi človeka romantičnega in dovzetnega za lepote tega sveta. Vsa okolica Sredozemskega morja se povsem ponaša s takimi klimatični-mi pogoji. Že v davnih časih so se ob njegovih obrežjih naselili narodi z visoko razvito kulturo in umetnostjo. Povsod v Egiptu, Grčiji, Italiji in Španiji vam saje iz vsakega po človeški roki obdelanega kamna poezija nasproti. V teh pokrajinah se vse vedno, veseli Božjega stvarstva. Večni sončni žarki so privabili iz zemlje nešteto raznovrstnih cvetic, po katerih skakljajo in srkajo sladki nektar raznobarvni metuljčki in čebelice, .po večno zelenih vejicah oljke in lavorike skakljajo veselo žvižgajoči ptički, z morskimi valčki se poigravajo ribice vose-lo pcskaikujoČ jjznad morske površine, vse se raduje in vse se ljubi. Vse to ni moglo ostati brez vpliva na tamkajšnjega človeka. Tudi njega je narava potegnita v svoj veseli krog. Zato skuša Primorec že od nekdaj dati duška svojemu veselemu notranjemu razpoloženju. Svoja čustva skuša pokazati s .peresom, z glasom, s čopičem in z dletom. V vsem tem udejstvovanju so se vedno izkazovali tudi Primorski Jugoslovani. Zato tmajo za seboj visoko kulturo na vseh poljih umetnosti. Če se primorsko iz-obraženstvo ni aktivno udejstvovalo na ^ teh poljih, je vsaj pasivno segailo ipo umetniških proizvodih. Vsaka še tako majhna vasica jo imela svojo čitalnico, svoj dramatičen krožek, svoje pevsko ali glasbeno društvo. Tako je bilo pri najniijem ljudstvu. Izobraženstvo pa se je seveda tudi aktivno zelo živahno udejstvovalo. Primorski, zlasti tržaški gledališki igralci so znani po vsej slovenski domovini in primorski operni pevci so si celo ^ utrli pot do svetovnega slovesa. Dalje je primorski_ učiteljski pevski zbor lahko tekmoval z najboljšimi zbori v Italiji, ki so želi svetovni sloves. Kst se tiče poezije, done pesmice primorskih poetov, kakor sladiovo žvrgolenje in so v slovenski liriki zavzemala vedno eno prvih mest. Isto ,se je dogajalo v slikarstvu in v kroni vse umetnosti v kiparstvu.
Skratka, stremljenje po smotrnem gospodarstvu in dobrim zaslužkom se je vsemu .primorskemu elementu pridružilo še stremljenje po lepoti duše in po umetniških užitkih. Re» elni in idealni potezi primorskega značaja se je pridružila še tretja, njegova bojevitost. Primorec živi od svojega rojstva pa do svoje smrti v stalnem besednem in tudi dejanskem boju s svojimi italijanskimi sosedi. Pred vojno se je temu pridruž.Ta še nemška naklonjenost italijanskemu življu. Jugoslovan^ na Primorskem so stali osamljen^ v (političnih bojih proti združenim Nemcem in Italijanom. Ze kot otroci simo se morali po cestah pretepati z italijanskimi pobalini Na poti v šolo so nas čakali v večjih gručah ter nas niso pustili naprej, dokler nismo na njihov ukaz zavpili; »Evviva«. Dogajalo pa se je tudi nasprotno, da smo bili mi v premoči in smo ukazovali zavpiti »Živio«. Cesto je prišlo do pretepov in smo marsikdaj radi tega zamudili šo-
lo. Dalje smo drug grugega izzivali s pripetimi trakovi v stilu narodnih zastavic ter z naše strani z listi slovanske lipe, oni nas pa z bršljanom. V takih napetih odntošajih so rastli najmilajiši učenčki in viišješolci. Seveda so se iz take mladine razvili ekstremni narodni borci. In ta odločnost v boju za narodu© pravice je tudi ena glavnih potez v značaju primorskega življa, ki se je izkazala pr! vseh prilikah pred vojno in tudi prva leta po okupaciji. Ko so se vršale prve volitve v rimski parlament leta 1922, je primorsko ljudstvo šlo na volišče kot en mož lin si na mah osvojilo vseh pet mandatov, do katerih je imela pravico Julijska Krajina. Peti je bil sicer komunist, vendar pa je bil Slovenec in izvotljen s slovenskimi komunističnimi glasovi. To je bil naš plebiscit in odločna izjava vsem; rimskim mogotcem, dal smo jugoslovanskega rodu. Tega enodušnega tn soglasnega odpora so se Italijani dobro zavedali in niso dopustili, da bi prišlo pri mirovnih pogajanjih do plebiscita.
Z reelnrlm pogledom na 'bodočnost, navdušeni za vse lepo in odločni v boju za svoje narodne pravice, so Jugoslovani na Primorskem leta 1918 .pričakovali Jugoslavije. Toda niso je pričakali. Podjarmljenost in suženjstvo, ki! je tlačilo ves jugoslovanski rod od časov njegove naselitve, pa do leta 1918, torej skozi dolgo dobo tisoč petsto let, tlači in mori še danes vso Primorsko. Današnji Primorski Jugoslovani gledajo na svobodno Jugoslavijo ravno teko, kakor so pred letom 1912 gledali zasužnjeni bosanski in makedonski Srb; na svobodno Srbijo. Kakor so bile tedaj oči vseh 'takrat še zasužnjenih Srbov obrnjeno proti svobodnemu Beogradu, tako obračajo danes podjarmljeni Primorski Jugoslovani svoje oči in stegujejo svoje Toke proti istemu mestu in prosijo, zelo goreče prosijo, nujne pomoči. Kajti tujec jih tlači in tišči s tako silo, kakor niso ne samo Avstrijci v Bosni in Madžari v Banatu, temveč niti Turki teko mučili Srbe po Makedoniji in Stari Srbiji.
Od Turkov kaj boljšega sploh ni bilo pričakovati, kajti oni so biili na maj nižji stopnji civilizacije. O kaki njihovi kulturi pa sploh ne moremo govoriti. Italijan pa se ponaša s svojo namišljeno dvatisočletno kulturo kot najbolj kulturen človek na vsem svetu. In ta »najkuiturnejšii« človek na svetu izzvaja najbolj barbarsko raznarodovanje nemočnega naroda in ga popolnoma uničuje na vseh poljih gospodarstva iin kulture. Gori smo videli, kako blagostanje je vladalo pred vojno v Primorski deželi. V teku zadnjih 14 let pa je Italijan na mah vse uničil. Vzporedno je uničeval vse šole, ukinil vse gospodarske ustanove, vse zadruge in hranilnioe in se krivično polastil njih imetja, razgnal vsa kulturna, bralna, pevska, godbena in dramatična društva, ubil Sokola, prepovedal .izdajo vsega jugoslovanskega tiska, tako knjig, kakor časopisov, vso našo inteligenco razgnal in pozaprl v ječe in konfinacije in se končno lotil tudi slovenske besede v cerkvi.
S tem je padel ne samo kulturni nivč Primorcev na najnižjo stopnjo, temveč je tudi njihovo celotno gospodarstvo prišlo na boben. Z novo krivično postavljeno mejo je bila vsa Primorska odrezana od srednjeevropskega hrupa, kamor je izvažate svoje vino in sadje. Zaradi tega danes ne vidite več po alpskih letoviščih naših Primorcev. Poleg tega pa je danes visoko ceno naših primorskih pridelkov popolnoma uničila zelo močna italijanska konkurenca. Dalije je našo Primorsko domovino preplavila italijanska delovna moč, tako, da so povsod po tovarnah in v javnih delih nastavljeni tujci iz notranjosti Italije. Ker je Trst izgubil svoje zaledje, je tudi tu trgovina popolnoma propadla. Danes v luki delo počiva, vlada brezdelje. Nič več ne vidite ogromnih prekooceanskih parnikov, natovorjenih z dragocenim blagom. Tako so uničene vse naše trgovske hiše v Trstu in s tem seveda ves naš živelj, kd je od njih živel.
Ljudstvo, pred vsem dorastla mladina ni imela več obstanka v teh krajih. Šla je s trebuhom za kruhom po svetu. Raztepli so se na vse štnri nebeške strani. Nekaj jih je pribežalo v Jugoslavijo, nekaj jih je odšlo v francoske rudnike, večina' pa se je izselila preko morrja v Južno Ameriko v Argentino, kjer polagoma hira na tamkajšnjih plantažah in v rudnikih. Učiteljstvo in irradmištvo so premestili! v notranjost, večino njih pa odpustili iz državne službe. Nekaj jih je pribežalo v Jugoslavijo in tavai kot emigrant od pisame do pisarne.
Jasino je, da je vzporedno z gospodarskim propadom propadla tudi vsa primorska kultura. Vsi naši pisatelji in duhovni voditelji so morali zbežati in so tako izgubila neposredni stik z narodom. Ne sme ee izvajati niti najnedolžnejše gledališke predstave ali koncerta. O kakih umetniških razstavah sploh ni govora. Naše kiparske umotvore pa so odstranili in uničil!, teko spomenik skladatelja Volarič« v Kobaridu in spomenik pesnika Vilharja v Postojni. Vse naše narodne arhitektonske zgradbe pa so požgali, tako Narodni dem v Trstu. Sedaj, ko je vse to barbarstvo, vandalsko delo opravljeno, so se spravili nad cerkev. Odstranili so jugoslovanske Škote, raz-gnali redovnike jugoslovanske narodnosti, zapirajo naše nacionalne svečenike ter so pričeli uvajati italijanske pridige in italijansko petje. In vse to italijanska katoliška cerkev mimo gleda.
Niti starodavnih slovanskih krajevnih in rodbinskih imen ne puste na miru. Poitalijančili so vse jugoslovanske krajevne izraze, teko, da se jim mora smejati vsak le nekoliko
izobražen človek. Še mrtvih ne ,puste na miru. Na pokopa Miših se morajo na križih izbrisati jugoslovanska imena in jih nadomestiti s poitalijančenimi.
V	osnovne šole ®o privedla italijansko učiteljstvo iz notranjosti. Ker je poučevanje jugoslovanske mladine zaradi nerazumevanja njenega jezika zelo otežkočeno in ker se narod še kolikor toliko upora tujim priroman-cem, prihaja italijansko učiteljstvo kaj nete; do v naša kraje. Vsak premeščeni italijanski učitelj smatra premestitev v Julijsko Krajino kot kazen in se je zelo brani. Zato pošiljajo k mam itali ansko učiteljstvo kot nekake izgnance v Sibirijo, ki so moralno in duševno pokvarjena ljudje. Najraje pošiljajo Kalaibreže in Sicilijance, ki so najbolj trde glave, da bi se priučili našega jezika. Istočasno pa so to ljudje, ki so jim moderne pedagoške metode popolnoma neznane. Poslužujejo se palice in drugih občutnih kaizni, da bi noše otroke čim-prej potujčili. Tudi so v moralnem oziru zelo pokvarjeni ljudje z vročo južno krvjo, ki zavajajo naše dečke in deklice tudi k nečednim sramotnim dejanjem.
Kdaj so se Avstrijci in Madžari, ali pa celo Turki obnašali tako napram zasužnjenim Srbom. Ko so Turki zasedli srbske pokrajine, so odrinili Srbe od političnega vodstva ter jih gospodarsko zasužnjili. Pustili pa so jim. njihov, jezik in tudi njihovo'narodno pravoslavno vero. Ko so jih svobodni Srbi, šumadined, po tolikih in tolikih sto letih osvobodili, so jih našli sicer gospodarsko in kulturno na zelo nizki stopnji, vendar pa še zmeraj narodno zavedne iin govoreče svoj narodni materni jezik. Za obstoj narodne samobitnosti je bolj nevarno suženjstvo pod »kulturnim« narodom kot pod barbarskim. Kajti »kulturni« narod se pri raznarodovanju poslužuje vseh .modernih učnr.h sredstev, s katerimi postane že prvi rod narodno nezaveden. Tista, mladina, ki se je na Primorskem rodila lete 1918, je danes stara že to let. Vso svojo mladost ni v šoli slišala niti ene slovenske besede. Kar ve od Slovencev, ve samo po ustnem izročilu svojih staršev in starejših ljudi. Toda od teh jo malo zavednih ostalo doma. Inteligenca, narodno zavedna, je morala zbežati in pustiti narod osamljen. Sedanja mladina sploh ne ve, da se lahko piše .tudi v slovenskem jeziku. Zalcsno je gledati njene šolske naloge, posebno samostojne sestavke. Misli slovensko, piše ii tali jamsko. Kakšna duhovna mešanica bo nastala iz tega, si lahko mislimo. Književne slovenščine ne bo poznala, doma sliši le nekak dialekt, ki ga ne bo nikoli pisala. Ker je njena mentalitete slovenska, se tudi pravilne italijanščine ne bo mogla nikdar pravilno naučiti. Da bo zaradi tega umstveno propadla, je jasna stvar. Tako ji bo onemogočeno segati po dobrih delih dn se ne samo razumsko, temveč tudi srčno ne bo mogla izobraževati.
Tega se Italijani dobro zavedajo im ženejo našo mladino vedno bolj v, podivjanost. Namesto kulturnih izobraževalnih krožkov prirejajo pod pokroviteljstvom proelulega »Dopo-lavora« izključno plesne prireditve, kjer se moški kakor ženske moralno pokvarjajo. Dragi faktor, ki našo mladino moralno ugomab-Ija, ije sistematično nasilje, s katerim fašisti uničujejo naše kulturne dobrine. Sedanja mladina je videla in doživela vsa preganjanja, vse poboje, vse požige in vse smrtne obsodbe. Jasno, da so se ji te metode tudi njej vcepile v kri. Ker je narodno nezavedna, kasnejši rodovi se nam bodo še bolj odtujili, ker moralno propada, ker prisostvuje nasilnim fašističnim metodam, se bo primorska mladina navzela divjega, da celo zločinskega temperamenta in namesto prejšnjih pridnih, idealnih, dobro vzgojenih in izobraženih Primorcev, bomo morali gledati nam p-nolnoana tuje janičarje .in potonice. Tako se je že prej zgodilo z beneškimi Slovenci, ki so padli leta 1860 pod Italijo. Še danes govore neko slovensko narečje, njihova miselnost pa je popolnoma tuja, italijanska. Poitalijančeni Slovenca so bili za časa svetovne vojne najboljši italijanski vojaki. Znan je bil »Matajurski« bataljon alpinov, ki je 'izvajal med vojno najdrznejša junaštva in kd je bil sestavljen iz samih Slovencev. Tako ginevajo naše duše za tujo stvar.
Mi pa, ki smo sem pribežati, moramo z vsemi močmi stremeti za tem, da to preprečimo. Prva in zadnja naša opora, da rešimo Primorske Jugoslovane, je močna in edinstvena Jugoslavija. Edino r^anjo sc lahko zanesemo. Če delamo za našo krepko Jugoslavijo, delamo istočasno za naše zasužnjene brate. S procvitom Jugoslavije lahko upam® na njihovo rešitev, 9 propastjo Jugoslavije pa bomo ne samo njih za vedno izgubili, tem*0, bomo tudi mi sami, ki smo sedaj svobod«', in naši potomci doživljali isto nasilno^ ra*«*"
rodovanje in barbarsko pokončavanje.
R. O.
Vlast	pcUnOCU-
ih Hoco&u bo CCŠifo SOHtO vtliUa, tnotna in edinstvena Jugoslavii*
Odgovorni urednik Miroslav MaielH. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo,