posamezna številka po iu vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, JI. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12 'dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no . . . sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10‘40, polletna K 5’20, četrtletna K 2-60, mesečna K —90; za Nemčijo celoletno K 12—; za : : ostalo inozemstvo In Ameriko celoletno K M-—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo ::: in soboto. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11. nad stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-poldne in od 4. do 7. zvečer. ::: lnserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen pro3tov, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 852. V Ljubljani, v sredo dne 8. julija 1914. Leto IV. Po strankinem zboru. Zaupniki jugoslovanskega organiziranega proletariata so odšli po dvadnevnem resnem delu domu z nalogo, da raztolmačijo sklepe strankinega zbora onim, ki so jih izvolili za delegate na zboru. Važna je ta naloga in tudi polna odgovornosti, zakaj sklepi strankinega zbora so za organizirano delavstvo zakoni, na katerih temelji vsa naša bodočnost. In ravno v tem, da je vse naše delo preračunjeno z ozirom na bodočnost, da ne drvimo za enodnevnimi uspehi, ravno v tem je globoka razlika med soc. demokracijo in meščanskimi strankami. S tega stališča naj presojajo jugoslovanski proletarci tudi najvažnejši sklep letošnjega strankinega zbora, sklep, da je odslej sedež strankinega izvrševalnega odbora Trst. Sodrug dr. Tuma je jasno, stvarno in vsestransko pojasnjeval na zboru pomen Trsta za našo stranko. V tem oziru nimamo ničesar več dodajati. Na nekaj drugega pa hočemo danes opozoriti naše delavstvo, zlasti naše zaupnike. Eden govornikov je omenil na strankinem «boru, da manjka našim somišljenikom politične izobrazbe m da zato tudi ni uspeval dnevnik. Govorniku so pritrjevali vsi delegatje, kar |e dokaz, da je to pomanjkanje opazil tudi že vsakdo v svojem kraju. Kje je krivda, da nimajo naši sodrugi toliko zanimanja za politično življenje, kakor to želimo? Morda je glavni vzrok v tein, da nima delavstvo za razmotri-vanje političnih vprašanj potrebne predizobra-tbe,^ da ve vse premalo o ustroju države in družbe, da so mu premalo znana zgodovinska dejstva, ki so obrazila današnje razmere, skratka manjka mu vezi med preteklostjo in sedanjostjo. Vsega tega mu seveda ne more dajati list, ker je namenjen list pač le vsakdanjemu boju. Vse to pa dobi iz knjig in iz našega znanstvenega glasila. Založba »Zarje« ima to-Hko raznovrstnih knjig in knjižic, da bi dobil vsak sodrug najtrdnejšo politično izobrazbo, Če bi imel le veselje in voljo do tega. Veselie in voljo do samoizobrazbe! To je drugo vprašanje. »Brez muje se čevelj ne obuje«, pravi star kranjski pregovor, in izobrazba ne pride sama po sebi, ampak treba jej je žrtvovati nekaj truda. Radi se izgovarjajo naši delavci, da nimaio časa za čitanje knjitf- Qotovo -}e, -danima noben delavec na razpolago po nekaj ur na dan za izobraževanje, saj se zato tudi bori socialna demokracija za krajši delovni čas, da pridobi delavec več časa za izpopolnitev svojega znanja. Ali če smo popolnoma odkritosrčni tedaj bo vsakdo od nas priznal, da mnogo prostega časa potratimo za stvari, od katerih ni dobička ne za duh ne za telo. Mislimo pred vsem na one ure, ki jih presedi delavstvo v zatohlih, zakajenih gostilniških prostorih. Kadar je pa glava omotena od alkohola, tedaj seveda ni veselja ne volje do dela. Marsikdo poreče morda: To je edino naše veselje, da posedimo po enkrat, dvakrat na teden v gostilniški družbi in popijemo nekoliko vina ali piva. Ni tukaj prostor, da bi dokazovali škodljive posledice alkohola, ki so ravno na delavcih še škodljivejše, ker je njihovo telo vse bolj oslabljeno od težkega dela kakor drugih ljudi in ker tudi zaradi slabejše prehranitve nimajo proti Sjtupu toliko odporne sile kakor ljudje, ki si pasejo život vsak dan z izbranimi jedili, če bi torej nasi sodrugi skrajševali svoje gostilniške »seje« vsakokrat le za pol ure in bi te pol ure posvetili samoizobrazbi, koliko ur bi bilo to n a leto, koliko znanja bi si osvojili. Tudi to moramo poudarjati, da socialna demokracija naravnost računa pri vsem svojem delovanju > tem in gradi na tem, da imajo njeni člani gotov zaklad političnega znanja. Zato Je naravnost naša strankina dolžnost, da si pridobimo to Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r. Z zanimanjem so ga poslušali. »Kakor menite,« je izpregovoril Bartoš. Bartoševka je precej vzela svetilko z mize, odprla duri in peljali so ga v preje Soumar-jevo sobo. Ozrl se je. Bartoševka pa je govorila: »Vse je tako tu. kakor je bilo, ko je odšel, samo naš Karel bo danes tu spal. Vse je tako. Lloveku bo vedno žal, dolgo mi ne izgine iz glave.« Nihče ni odgovoril. Ivan se je zagledal v praznoto, spomini so se mu porajali v notranjosti. Zamajal je z glavo. »Tu so še knjige.« Nato jc dejal, naj vse ostane, kakor je, da bi si pa le nekatere stvari dal prinesti. »Najpozneje črez teden dni pa pridem sem k vam.« XLII. Potem se je naglo vračal zopet na Vinograde. Lahko mu je bilo pri srcu, lahno v duši. Dolgo ze m občutil take zadovoljnosti kakor sedaj. Nekolikrat je postal, ozrl se po praznih ulicah, kjer so se izprehajali kordoni straž, kjer se je le tu pa tam pokazal samoten hodec. znanje in ga vedno izpopolnjujemo. Kadar bo imel vsak od nas ono predizobrazbo, o kateri smo govorili prej, tedaj bo vse bolje razumeval politične dogodke, njegovo zanimanje za politična vprašanja bo vedno živo in tedaj bo čutil tudi potrebo po dnevnem političnem glasilu. To delo pa mora vsakdo sam izvršiti, ker živi naša stranka pač v takih razmerah, da jej je zaenkrat nemogoče s celo vrsto predavanj po vsakem kraju dati delavstvu to, česar potrebuje in kar je predpogoj za uspehe in sadove. V vsakem kraju je gotovo kak sodrug, ki pozna pota, ki vodijo do izobrazbe. Sodrugi, obračajte se do njih, da vam pomagajo. Našim zaupnikom pa priporočamo najtopleje, da uravnajo vse svoje delo po geslu: Proč z alkoholom, ki ubija duha, ki leni voljo in zastruplja veselje do dela, temveč vsakemu delavcu v roke knjigo, da si obogati znanje, da se mu razširi obzorje in učvrsti socialistično spoznanje. Le po tej poti pridemo do cilja! Letošnji strankin zbor bodi kakor mejnik v zgodovini jugoslovanske socialne demokracije. Ce smo doslej zasejali seme socializma povsod, pa bodi odslej posvečeno naše delo negi tega semena, da obrodi stoteren sad. Novo središče smo si izbrali na strankinem zboru za naš delo, skrbimo, da postane to središče točka, od katere izhajajo na vse strani bogati viri bodrila za delovanje in h kateri se stekajo od vseh strani čvrsti studenci dovršenih del. Iz tajnikovega poročila na IX. stran-kinem zboru. Zboru predlagani račun o delovanju stran-Ke v zadnji poslovni dobi, ki je začela o binko-štih leta 1912. in ki jo zaključujemo s sedanjim strankinim zborom. Izrednih političnih dogodkov ni bilo v tej dobi, zato se je delo vršilo tud manj opaženo v notranjosti stranke brez glasnega vrišča. Če sem dejal, da so sodrugi posvetili svoje moči notranji izgradbi naših organizacij, potem je ta trditev povsem opravičena. Dokaz zato je pred vsem nešteto shodov, ki so jih priredile posamezne organizacije po vseh krajih in ki . SC£^txxUfi—no Acia»iOj» pjotioT cfl ~tT dočnost. Res je in tudi naša želja je, da, če bi se na tem polju še več zgodilo, bi še vedno ne bilo preveč. Da vsega tega ni opravil izvrševalni odbor sam je pač razumljivo, toda tega tudi nihče od njega zahtevati ne more. Če pa so to posamezne organizacije želele, je izvr-Ševalni odbor po svojih močeh sodeloval na en ali drugi način. V dokaz za to služi precej obrežna korespondenca, ki jo je imel in ki je bila vsa posvečena agitaciji in navodilom za njo. Pri važnejših dogodkih je izvrševalni odbor podajal potrebno inicijativo. V vednem stiku je bil z bratskimi strankami, posebno z nemško kot našo najbližjo sosedinjo in pa s hrvaško, s katero se vedno čutimo eno. Zastopan jc bil izvrševalni odbor na deželnih konferencah v Trstu, v Pulju, v Opatiji, v Dalmaciji itd. Odposlal je svoje zastopnike na strankina zborovanja nemške, hrvaške in italijanske stranke in pismeno pozdravil vse kongrese stranke, ki so se vršili v poslovni dobi. Zastopan je bil tudi pri pogrebu sodr. Schuineierja. Zastopnik izvrševalnega odbora je bil tudi na pogrebu sodr. dr. Dermote, moža, ki Je bil še na zadnjem našem strankinem zboru in ki smo ga vsi spoštovali ter stavili vanj velike nade. Poleg podrobnega dela je pa imela stranka opraviti tudi z raznimi volitvami. Tako smo im«ii ’eta 1913. na Kranjskem deželnozborske volitvfc.^Zaželjenega uspeha seveda tudi pri teh volitvami nismo dosegli, vendar pa smo šte- vilo naših’ glasov povišali, kar nam zbuja nove nade in nam potrjuje, da naše delo vzlic vsem neprilikam vendarle napreduje. V splošni kuriji smo kandidirali v enajstih okrajih. Dobili smo v posameznih okrajih:1 Ljubljana mesto Ljubljana okolica Litija-Višnja gora Idrija Jeseniue 842 glasov, 1012 glasov, 887 glasov, 1053 glasov, 1164 glasov. Postojna-Senožeče-Ilirska Bistri-ca-Vipava-Lož 166 glasov. Iz drugih volilnih okrajev ni bilo mogoče dobiti natančnejših podatkov, uradni podatki pa niso bili zanesljivi, ker so na posameznih voliščih, posebno tam, kjer nismo imeli svojih zaupnikov, naše glasove kar enostavno razveljavljali. Tudi to dejstvo nas sili na izpopolnitev naše pol. organizacje, da v bodoče zbrani-mo najraznovrstnejše lopovščine. Umetno ustvarjena moč v deželi je danes v rokah klerikalcev in to pove vse. Tako je sicer tudi po drugih krajih, toda ima svoje meje tam, kjer je delavstvo dobro organizirano in si zna čuvati svoje pravice in pridobivati ugled. Udeležili smo se volitve tudi v kmetski kuriji in sicer v volilnih okrajih Ljubljanska okolca, Radovljica-Kranjska gora in Idrija-Vi-pava. O izidu seveda ni mogoče poročati, ker so naše oblasti tako »objektivne«, da enostavno proglašajo vse manjšinske glasove za »razcepljene« in na ta način onemogočijo vsako štetje glasov. Gotovo pa je, da smo tudi v kmetski kuriji pridobili. V mestni kuriji smo postavili kandidate v Ljubljani in Idriji. Našim somišljenikom v ostalih okrajih je deželno zastopstvo priporočalo protiklerikalno glasovanje. Dalje smo kandidirali tudi v mestnih skupinah in sicer v Ljubljani in Idriji. V Ljubljani so dobili naši kandidatje od 64 do 101 glas, v Idriji je dobil naš kandidat 126 glasov in nam je manjkalo le 21 glasov, da bi prišel naš kandidat v ožjo volitev, v kateri bi potem sigurno zmagal. Poleg kranjskih deželnozborskih volitev so bile v poslovni dobi tudi deželnozborske volitve na Goriškem in je tudi tam stranka posegla samostojno v volilni boj. Volitev iz splošne kurije je bila 15. julija 1913. Stranka je postavila v treh okrajih svoje kandidate. Volil-cev je bilo 34.000. Oddanih srl:»e#v-jc trtfo -rentov, venavmrr 15.100, neveljavnih 189. Na kandidate naše stranke je odpadlo od 1661 do 1760 glasov. Če si ogledamo nekoliko statistiko, potem moramo konštatirati prav lep napredek, ki nam jasno kaže v bodočnost. 2. novembra leta 1908. smo imeli 616 glasov, 26. septembra 1909 že 1188, 9. decembra 1909 1236 in pri zadnji volitvi 1760 glasov. Naraščamo tor a j prav lepo in na Krasu bo kaj kmalu zavihrala rdeča zastava socializma. Za potrebne ožje volitve je stranka proklamirala strogo abstinenco, za kar je imela pač dovolj razlogov z ozirom na goriške politične razmere. V mestni kuriji stranka ni postavila lastnih kandidatov, pač pa je izdala parolo, da naši slovenski somišljeniki oddajo svoje glasove kandidatom italijanske soc. dem. stranke. Nadalje smo imeli v poslovni dobi tudi v Istri deželnozborske volitve. Puljska deželna organizacija se je v več dopisih obračala na izvrševalni odbor s prošnjo, da ji slednji priskoči povodom volitev z denarnimi sredstvi na pomoč. Izvrševalni odbor pa tej želji z ozirom na nepovoljen finančni položaj žal ni mogel ustreči. Končno naj še pripomnim, da so se vršile po umrlem klerikalnem poslancu Žitniku na Notranjskem dopolnilne volitve za državni in za deželni zbor. Stranka se te volitve ni mogla udeležiti in sicer iz enostavnega razloga, ker jej to gmotna sredstva niso dopuščala. Deželno zastopstvo je pač razmotrivalo vprašanje udeležbe vsestransko, ni se pa moglo odlo- i«-' M j aBMBBBHBHBBHBBBBBttBBSBMSHgSBSMSBBMgHBHa čiti za vstop v volilno borbo. Ker pa je spoznalo, da bi ne bilo v stanu pokriti stroške* če naj bi se agitacija razvila s tisto vehemenco,, ki jo volilni okraj nedvomno zasluži zato ni-* smo postavili kandidata. V volilnem okraju bi-* vajoči sodrugi pa sami tudi niso kazali prave bojaželjnosti, tako da ni bilo pričakovati vsaj tistih uspehov, na katere moramo v volilni borbi pod vsakim pogojem računati. V olajšavo izobraževalnega dela smo svo* ječasno ustanovili na Kranjskem kulturno or« ganizacijo »Vzajemnost«. Ta je lepo procvitala' in započela svoje delo tako temeljito, da s<* kmalu vzrastle po vsej deželi krepke podruži nice. »Vzajemnost« je priredila znanstvena: predavanje dne 12. aprila 1913 in na*to preda-* vanej povabila sodr. Cankarja kot predavatelja. Predavanje ni bilo všeč, visoki policiji, ovadila je predavatelja državnemu pravdni-štvu, ki je obtožilo Cankarja zaradi pregreška' proti § 305 kaz. zak. Sodrug Cankar je bil ob*' sojen na sedem dni zapora, »Vzajemnost« je pa bila razpuščena. Toda sodrugi niso obupali. Prosta politična or< ganizacija je započeto delo nadaljevala. Dne 21. septembra 1913 pa se je rodila naslednica »Vzajemnosti«, katero smo krstili na ime »Svo boda«. Glavna naloga stranke za bodočnost je, da' spopolni našo politično organizacijo, za kar nam bo nedvomno dal sedanji strankini zboi ne samo potrebnih navodil, temveč kar še bolj potrebujemo, potrebnih sredstev. Če naj podam kolikor mogoče jasno sliko o delovanju strankinega izvrševalnega odbora, potem se moram na kratko dotekniti tudi našega glasila. »Zarja« je provzročila marsikako težkočo izvrševalnemu odboru in mu otežko-čila njegovo pravo delo. Marsikdo bo morda dejal: Kaj so težkoče »Zarje« izvrševalnemu odboru grenile življenje, saj smo vendar poverili skrb za list za to postavljeni založbi in njena naloga je bila, da te skrbi nosi. Res je sicer to, vendar pa je dejansko stvar nekoliko drugačna, če uvažujemo, da je osebno izvrševalni odbor skoraj identičen z založbo in da je bila toraj skrb nerazdružljiva. Iz vsega početka je bil boj za obstanek »Zarje« težaven. Navdušenje za dnevnik se je vse prekmalu poleglo, sodrugi niso vztrajali pri smotreni agitaciji, ker -stT-fttnprenitro preplašili neuspehi. Gotovo pa' je, da je pomanjkanje politične izobrazbe med slovenskim proletariatom eden glavnih vzrokov, da nismo ohranili dnevnika. K temu je prišla še katastrofalna gospodarska kriza lanskega leta, na tisoče naših delavcev je postavila brezposelnost na cesto, odpadali so stalni naročniki in dnevnik je moral prenehati. Dejstvo je, da je izvrševalni odbor s pomočjo posameznih sodrugov vztrajal v težkem boju za obstanek lista toliko časa, kakor je bilo sploh mogoče. Iz poročila uprave lista boste slišali, da je delavstvo pomagalo z izredni mi prispevki v taki meri, da se moramo čti-riti. V poslovni dobi so tudi sodružice začutile potrebo svojega lastnega glasila in ustanovile so si svoj list, »Ženski list«. Izvrševalni odbor, je pozdravil to snovitev kot skrajno potrebno ter priporočal sodrugom, da ga širijo med žen-stvom, ki morda nikjer tako ne potrebuje politične naobrazbe kako ravno v naših krajih. List je pričel izhajati meseca majnika 1. 1913. ter je izhajal do konca leta. List je moral prenehati prav iz tistih vzrokov kakor »Zarja«. Pričakujemo pa, da ne opuste sodružice zapri-četega dela in da v bodoče razvijejo s čim večjo vnemo agitacijo ne le za svoj list, temveč tudi za čvrsto politično organizacijo, v kateri se bodo borile skupno z nami za boljšo bodočnost delavskega razreda. Izvrševalni odbor se je tudi pečal z letošnjim mednarodnim socialističnim kongresom, ki bo na Dunaju. Do gotovih zaključkov ni prišel. Prepušča stran- Zvezde so se mu zaft^ nad glavo. Toda iz njegovih oči je žarelo nekaj svetlega i iz njegovih oči, pomlajenih vsled te odločitve. Seveda je vedel, da in izvrSii nobenega velikanskega čina pravzaprav kakšen čin je to, preseliti se tja, kjer žive in stanujejo tisoči in tisoči drugih ljudi, da, milijoni ljudi na svetu? In vendar je bil to čin. Vsaj z malim korakom, vsaj s stopinjico se je približal baš tem ljudem, katere je videl doslej samo iz daljave, kvečjemu v bolnišnici ail na ulicah ali pri snuč-kovskih opekarnah, kamor jih je nekoč šel gledat njihove zelenkaste otekle obraze, njihove velike roke, razbrazdane, razpokane in spačene. Vsaj za stopinjo se je približal tem ljudem, kateri so tam pri opekarnah polegali v razcapanih oblekah na gleni, kateri so tudi bili člani naroda, tudi imeli svoje žene in otroke, tudi pravico do življenja in katerih nihče ni videl in ni hotel videti. In pri tem svojem blaženem občutku se mu je i sedaj, na ta način v srce vkradel tesen spomin na razpor notranjosti z zunanjostjo. Nekaj mu je govorilo — »no, no smejali se ti bodo, skomizgali z rameni, rekli, češ, ali še zdaj nisi prišel k pameti, iznebil se tistih pri-sinodarij, naučil se živeti trezno in po pravilih, kakor ljudje sploh žive, živeti reelno v sedanji reelni dobi, ti, ki boš kmalu postal zdravnik in od kojega bodo zahtevali, da bi z nekim samozavestnim, vzvišenim nastopom imponiral ljudem?« Nekaj mu je govorilo, da bo ta mali njegov korak izzval sožalno smehljanje. »Kako čuden Je svet kako so ljudje čudni! Saj vendar ni treba zato mnogo spoznanja, da bi izprevideli, da tako, kakor je, to življenje ni pravo, da ni prav, gledati brezbrižno na bedo in trpljenje drugih, kakor da se vse razume samo po sebi. Za to vendar ni treba mnogo razsodnosti, da oni, ki nimajo več, nego potrebujejo za svojo osebo, nimajo pravice jemati to »več« onim, kateri nimajo toliko, kolikor lx>trebujejo. Kdo je povedal ljudem, da je tako prav, kakor je sedaj? Kdo je dejal, da imajo to pravico, kar danes imenujejo pravico? Kdo je dal ljudem to pravico? Saj vendar čutim, globoko čutim v sebi, da je pravica drugačna!« V teh mislih je požuril korak, kri mu je silila v glavo. »Pa je vse tako narobe — — !« »Ali-----------« Tu je naenkrat obstal, uprl oči proti nebu. »Ali je pa to — volja Stvarnika, njegova ideja?« Zamračil se je, uprl pogled v tla in zopet korakal po ulicah. »Ali je to njegova volja,« je govoril sam pri sebi, »da se napolnjujejo polagoma le posamezna srca s spoznanjem, polagoma razsvitljujejo in razgrinjajo — in potem, potem enkrat, ko bodo vsi ljudje spoznali, ko bodo vsi prosvetljeni, jim da okusiti radosti skupnega življenja, o katerem človek sedaj le sanja? Ali bo tisto kraljestvo nebeško na zemlji?« Neprestano je zrl sam vase. Toda v srcu mu je že zopet jelo postajati ložje, v glavi se mu je jasnilo. Nekaj mu je pravilo, da pride res nebeško kraljestvo. Da, kakor bi je že sedaj čutil sam v sebi, kakor da mu že sedaj prihaja. Po obrazu se mu je razstrl smehljaj. »Da, tako je. Že sedaj je tu kraljestvo, že sedaj. Samo kdor hoče spoznati! Samo kdor hoče — že sedaj se lahko veseli, dviga, da dviga k Njemu k Njegovi ideji. Tu je Njegovo kraljestvo, i med tistimi je, kateri legajo spat baš tam pri opekarnah, kateri iščejo okrepča-nja drug pri drugem in verujejo, da pride rešitev, kako prihaja prvi maj, dan njih radosti in slave.« Šel je nekako radostno. Celo morje, neskončno morje blaženosti mu je lilo v prsa, in šel je, šel, ne da bi mogel komu zaupati neob-sež/iio svoje čustvo. Samo v nebo se je vedno zopet oziral, in v očeh njegovih se je odseval svit daljnjih zvezd. »Storil sem korak — in vse je tako gotovo, tako očitno.« XLIII. V pondeljek se je vršil Soumarjev pogreb' iz patologičnega zavoda ob dokaj obilni udeležbi dijaštva in mlajših delavskih krogov. Pogreb jc bil prirejen s precejšnjim poinpoin. skratka, pokazala se je tu zanesljiva roka aranžerja, kateri je peskrbel rakev, vence, trnovo krono, železne verige in velikanski palmovi list s prekrasnimi trakovi. jkinenfu zboru, da reši vprašanje udeležbe jugoslovanske socialno demokratične stranke na tem kongresu. Seje izvrševalnega odbora so se vršile po potrebi istotako seje razširjenega izvrševalnega odbora. Za splošnost namenjene sklepe smo objavili v listu, seveda ne vedno s tistim uspe-fiom, ki bi ga želeli. Pri tem mislim posebno na poziv glede vpošiljatve poročil deželnih zastopstev, ker je ravno izostanek teh do cela onemogočil tako poročilo, kakršno bi rabili. Eventualno sklicavanje na poročila v listu ne drži, ker ta poročila, za javnost namenjena, nikakor ne zadostujejo potrebam stranke. Računam pa na to, da bodo deželne organizacije podale na strankinem zboru svoja poročila in da nam bodo potem ta služila v direktivo za bodočnost. Nekatere podrobnosti, ki bi utegnile so-druge zaupnike zanimati, ki jih pa ne najdejo v mojem poročilu, bodo nedvomno našli v poročilu blagajnika in naj se z istim zadovolje. Ce ni moje poročilo popolno, ni to moja krivda. Deželne organizacije naj v bodoče pravočasno vpošljejo poročila izvrševalnemu odboru, potem bo tudi tajnikovo poročilo vse drugačno. Ker nimam pdrobnih poročil vseh naših političnih organizacij, zato tudi ne morem navesti natančnega števila politično organiziranih so-drugov. Približno imamo v naših političnih organizacijah 4000 članov. Preden zaključim, še nekoliko besed o praznovanju prvema majnika, ki vsaj v naših krajih še ni tako udomačeno kakor bi moralo biti. Internacionala je proglasila prvi majnik za delavski praznik in dokler je ta sklep v veljavi, je naša sveta dolžnost, da mu posvetimo vso našo pozornost. Upoštevajoč dejstvo krize je vendar mogoče vsaj na tem polju pokazati, da smo sami gospodarji svoje delovne sile in tudi pripravljeni na žrtve. Če spoznajo delodajalci našo neomajno voljo, potem vzraste naš ugled pri njih in upoštevali nas bodo vse bolj v gospodarskih in političnih bojih. Letos je bila mlačnost v posameznih krajih tozadevno precej očividna in to škoduje dobri stvari. Strankin zbor naj bi tora] priporočal sodrugom, da v bodoče opuste omalovaževanje važnega sklepa in da je dolžnost vsakega sodruga, da agitira za uveljavljenje sklepa svetovne internacionale. -- S tem končam svoje poročilo. Vendar! Z vladno predlogo o socialnem zavarovanju se bavi odsek poslanske zbornice za socialno zavarovanje že nad pet let. Avstrijsko delavstvo.je že skoraj izgubilo vero, da postane iz predloge kdaj zakon vsled neskončno dolgega razpravljanja, vsled dogodkov, ki so venomer motili in zavlačevali to veliko delo. Izginilo je že skoraj upanje vsem, da dobi vendar že enkrat tudi avstrijsko delavstvo svoje invalidno in starostno zavarovanje. A prav sedaj je prišel trenotek, ki nam vliva novo vero. V pondeljek se je zopet sešel odsek za socialno zavarovanje.^ki je bil proglašen kljub od-goditvi državnega zbora za permanenten in odsek ostane toliko časa na delu, da reši popolnoma predlogo. Delo, ki ga ima opraviti še odsek, ni ravno veliko. Razpravljati mora še o tretjem glavnem delu zakonskega načrta, ki ima določbe o invalidnem in starostnem zavarovanju, o zavarovanju zoper nezgode železničarjev in o jezikovnem vprašanju zavodov, ki bodo oskrbovali socialno zavarovanje. Ali v vseh teh vprašanjih je razpravljal že pod-odsek in glavni odsek bo opravil to delo na nekaterih sejah. Če ne bo motil odsekovega dela kdo nalašč, če nihče ne bo oviral dela s kakšnim nacionalnim prepirom, tedaj dovrši odsek delo v dveh tednih. Avstrijsko delavstvo seveda ne zre z neskaljeno radostjo na dovršitev tega dela. Gotovo je, da prinaša predloga delavstvu, mnogo: Starostno in invalidno zavarovanje, bolniško zavarovanje poljedelskih delavcev, delavcev na domu in poslov, izboljšave nekaterih določb sedanjega nezgodnega in bolniškega zavarovanja, vse to so pridobitve bistvene Vrednosti. Ali veiko delo socialnega zavarovanja pači to, da so socialni nameni žrtvovani političnim špekulacijam; spačila Je to delo tudi malenkostna sebičnost posedujočih, ki zavrača še vedno mnogo dobro utemeljenih zahtev; pači pa to delo tudi ono kratkovidno stiskanje Vlade, ki je nevidno, kadar zahteva mornariški poveljnik nove naddridnote, ki pa se pojavi prav energično tedaj, kadar je treba rešiti vprašanje, ali naj bodo deležne osebe, ki so stare 60 let ob uzakonitvi predloge, starostne rente ali ne. Čeprav ni zadovoljno avstrijsko delavstvo e delom odseka za socialno zavarovanje, vendar je njegova iskrena želja, da se dovrši to delo. V odseku, kjer že pet let obračajo vsako določbo semintje, so mnenja že davno okame-nela. če raztegne odsek svoje delovanje, tedaj to prav nič ne izboljša socialnega zavarovanja, ampak le zavlačuje. Kakor hitro pa pride od-s.ekovo poročilo pred poslansko zbornico, tedaj nastane popolnoma nov položaj: Na širši podlagi in pred novim forumom bo tam prilika za boj za uresničenje delavskih zahtev. Največjo težkočo, ki je bila v zadnjem letu socilanemu zavarovanju na potu, je že odpravil pododsek. Prepir za uradni jezik se je poravnal namreč s kompromisom. Nacionalisti vseh barv si bodo dobro premislili, preden poizkusijo ovreči ta kompromis v državnem zboru in preden začno nov boj. Nič ne bi škodovalo nacionalizmu bolj kakor naskok na socialno zavarovanje. Najmirnejši elementi bi tedaj mobiliziraTi proti nacionalistom, Če bi ^"poizkušali z jezikovnim prepirom zadaviti stvar samo na sebi. Vse bolj važno je, da pretresa odsek prav skrbno stvarna vprašanja, ki čakajo še rešitve. Predlogi pododseka o zavarovanju železničarjev zoper nezgode so krivični, nič ne more olepšati te krivice proti najštevilnejši stroki med delavstvom. Če ostane pri tem, da smejo voliti železničarji le eno tretjino članov načelstva svoje zavarovalnice | zoper nezgode, država pa, ki je delodajalka železn., 2 tretjini, tedaj so železn. oškodovani bolj nego vse ostalo delavstvo. Zakaj v pode-želnih zavarovalnicah zoper nezgode so vladni zastopniki nepristranski Člani načelstva med delavci in delodajalci. V zavarovalnici zoper nezgode so pa zagovorniki podjetnice. Še važnejše je pa vprašanje 0 prehodnih določbah za šestdesetletne. Noben poslanec ne bo mogel zagovarjati pred svojimi volilci, če glasuje za to, da se izključi na tisoče in tisoče iz invalidnega in starostnega zavarovanja le za to, ker so se postarali in osiveli preden je še sklenil parlament zakon. Ni krivda teh v delu onemoglih, če se je socialno zavarovanje tako dolgo zavlačevalo. Odsek za socialno zavarovanje končava torej svoje delo. Tudi politično je to važen dogodek. Nič ne more naše nezdravo parlamentarno življenje tako očvrstiti kakor velika naloga. Obstrukcija in § 14 postaneta nemogoča, kakor hitro dobi poslanska zbornica važno delo za splošno ljudsko korist. Torej ima tudi v tem oziru odsek za socialno zavarovanje tehtno poslanstvo; dovršitev njegovega dela je predpogoj za ozdravljenje našega parlamentarnega.življenja. Politični pregled. = Državni zbor. Različni listi poročajo, da se snide državni zbor v torek 20. oktobra. Tudi gosposka zbornica bo sklicana na ta dan. = Obstrukcija čeških narodnih soolalicev. V četrtek je bila pred praškim porotnim sodiščem obravnava proti uredniku mladočeškega glasila »Narodni Listy« dr. Hellerju, ki ga je bil tožil dunajski urednik glasila narodnih social-cev Šimek zaradi razžaljenja časti. »Narodni Listy« so namreč pisali še pred odkritjem Švi-liove afere, da so hoteli prodati narodni socialci svojo obstrukcijo proti zakonu vojni tlaki leta 1912. za 350.000 K in da je posredoval pri tej kupčiji z vlado Šimek. Heller in Šimek sta se pred obravnavo poravnala, ker ni mogel dokazati Heller šimeku, da je ta res posredoval pri oni kupčiji. V teku preiskave sta bila zaslišana kot priči tudi inladočeški državni poslanec dr. Kramaf in ministrski predsednik grof Sttirgkh. Izjavi teh dveh dokazujeta, da so narodni sotfaki res prodajali svojo obstrukcijo, is. je niso mogli prodati. Kramaf je izpovedal, da mu je v onem času, ko je bila v parlamentu razprava zakona o vojnih dajatvah pravil nekdo, da hočejo nardni socialci proti primerni vsoti prodati svojo obstukcijo. Govoril je o tej zadevi s Stiirgkhom, ki mu je povedal, da je v tej zadevi interveniral dr. Sviha v ministrstvu, da je prosil Šviha za razgovor z ministrskim predsednikom, kar pa je ta odbil. Kramaf je vprašal nato Sturgkha: »Ali jim boste kaj dali?« Stiirgkh je dejal »Tem šuftom ne dam prav nic!« Ministrski predsednik Sttirgkh je izpovedal kot priča, da je presegala vsota, ki jo je zahteval Šviha za opustitev obstrukcije, 100.000 kron. Sttirgkh izjavlja, da niso dobili narodni socialci od njega ničesar, ker se sploh ni hotel pogajati s Svilio o tej kupčiji. — In take zastopnike, ki jim je vse na prodaj, ima češko narodno socialno delavstvo v parlamentu! = Posledice sarajevskega atentata v Za-i grebu. Zadnjič smo že poročali, da so uprizorili* I hrvaški klerikalci v Zagrebu ostudne protisrb-| ske demonstracije in da je bil ob tej priliki aretiran sodr. Bornemissa, ker je zahteval od policije, naj ga ščiti pred pobesnelimi patrioti. Policija je razumela to zaščito tako, da ga je odgnala v zapor. Bornemissa je zahteval v zaporu pojasnila, zakaj da je pravzaprav zaprt, a ga ni dobil, ampak obsodili so ga kratko-malo n al4 dni zapora in na 10 let izgona iz Zagreba!! Pa naj človek veruje, da živimo v ustavni državi. = Hrvaški uadpatriotje v saboru so uprizorili na ponedeljkovi seji zopet ostudne proti-srbske demonstracije. Pristaše hrvaško srbske koalicije so ti klerikalni nadpatriotje venomer obsipali z besedami morilci, izdajalci, lopovi, belgrajski podkupljenci itd. Večina sabora je izključila nesramne razgrajače od 60 sej. — Albanski knez hoče predujem na 75 miljonsko posolijo evropskih velesil. Na Dunaj je prišel albanski ministrski predsednik Turk-han paša in je konferiral z italijanskim poslanikom in grofom Berchtoldom. Turkhan paša ima nalogo, da izposluje pri velesilah nov predujem na albansko posojilo, da sestavi albanska vlada sama postovoljsko armado za rešitev Albanije. Turkhan paša odide najbrže tudi v Petrograd, da intervenira v tej zadevi tudi pri ruskem vnanjem uradu. Dobro poučeni politiki pa pravijo, da bo Turkhanovo potovanje v Petrograd brezuspešno, med tem ko je avstrijska vlada pripravljena, da podpira prošnjo albanskega kneza pri ostalih velesilah. Avstrija ima fes veliko povoda, da »podpira prestol« kneza Viljema, ki bo moral itak prejalislej pobrati šila in kopita. = Albanski knez se »odreče« prestolu. Albanski knez zapusti baje v najkrajšem času Drač in se ne povrne nič več med svoje »zveste podanike«. K temu ga je napotilo to, da je Ru-munija prepovedala nabiranje prostovoljcev in pomanjkanje denarja. Tz Carigrada poročajo, da je albanska deputacija ponudila albanski prestol princu Burhan Eddinu, sinu bivšega sultana. Princ je izjavil, da prevzame vlado, če postane vojni minister Ized paša in če se poveri organizacija albanske armade turškim oficirjem; dalje je zahteval, da ne sme znašati njegova civilna lista manj kakor poldrug miljon frankov in da prevzame kontrolna komisija za gotov čas skrb za mir v notranjosti dežele. Iz domačih krajev. p } —* Furor patrioticus. V nedeljo so priredili ljubljanski klerikalci shod, o katerem so razglašali v »Slovencu«, da bo na njem izražalo slovensko ljudstvo svojo žalost nad sarajevskim umorom in manifestiralo svojo vdanost cesarju. Shod pa je bil v resnici višek hujskanja proti Srbiji in Srbom in slovensko ljudstvo, poosobljeno v Povšetu in Šušteršiču, je dalo na tem shodu le izraz svojemu barbarstvu. Pod plaščem patriotizma sta govornika Povše in Šušteršič razpaljala sovraštvo — ne proti atentatorjem, kar bi človek še kolikor toliko razumel — temveč proti naši sosedni državi, s katero moramo živeti že zaradi gospodarskega življenja v dobrih odnošajih. In kaj takega uprizarja »veliki« politik Šušteršič, o katerem je pisal »Slovenec« ob priliki dele-gacijskega zasedanja, da nima njegova politična ženialnost para na vsem svetu. Obljubo-val je Srbom, da bodo že še čutili na svojih glavah pesti slovenskih fantov. Vojno s Srbijo hoče Šušteršič na vsak način, pa je govoril na shodu, da slovensko ljudstvo ne mara kulture umora. Kaj pa je vojna drugega? O Sarajevu je dejal, da je to mesto roparski brlog. Tako se izraža mož, ki si domšlja, da je voditelj slovenskega ljudstva. Naravnost gabno je bilo pa Šusteršičevo poveličevanje rajnega prestolonaslednika. Imenoval ga ni drugače kakor »velikana« in »diko vsega človeštva«. Takšna hvala, ki ne koristi nikomur, zbuja pri nevednih in naivnih ljudeh seveda še mnogo bolj sovraštvo in to edino je hotel Šušteršič. Na koncu shoda ie gospod deželni glavar tako kričal živio cesarju, tako pretirano je kazal svoj patriotizem, da je že kar sumljivo. Posebno ginljivo je pa bilo, ko je ob zaključku shoda povedal Povše, da priredi slov. ljud. romanje na prestolonaslednikov grob in tako dokaže svojo neomajno zvestobo Avstriji. Lepo je tudi bilo, da se je udeležil te ostudne hujskarije naš presvetli knez in škof Anton Bonaventura. Klerikalni poslanci so pa skrbeli, da je dajalo ljudstvo duška svojemu gnevu nad umorom, sovraštva proti Srbiji in svojemu patriotizmu. Patriotizem, kakršnega so prodajali klerikalci na nedeljskem shodu, je najgrša demagogija. Silno potrpežljiv je bil na shodu policijski komisar, ki ni prekinil Šušteršiča, ko je hujskal na vojno. Pod plaščem patriotizma je pač dovoljeno vse. Klerikalci naj si pa zapomnijo, da žanje vihar kdor seje veter. — Delavske hranilnice In posojilnice v Ljubljani likvidacija je končana; aeiezniKi m vlagatelji zamorejo dvigniti svoje imetje proti predložitvi svojih knjižnic pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4. — Prostovoljno gasilno društvo v Zagorju ob Savi naznanja, da priredi dne 23. avgusta veliko vrtno veselico v prid nabave bencin-motorne brizgalne. Prosimo vsa sosedna društva, da z ozirom na dobrodelni namen prireditve ne prirejajo ta dan svojih veselic. Odbor. — Slava jeseniškega Čebula zahaja. Kranjski deželni odbor je sklenil na svoji zadnji seji, da predlaga deželni vladi razpust jeseniškega občinskega odbora, če ne pride do poravnave v občinskem odboru v 8 dneh. lorej očka Čebul je dobil ultimatum. Gerent postane deželni tajnik in državni poslanec dr. Lovro Pogačnik. — Kakšne dobrote uživa učiteljstvo na Goriškemi C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je uvidel, da je nemogoče izhajati učiteljstvo ob tako mizerni plači in ob taki draginji, zato Se ga je spomnil na svoje seli ter mu blagodušno naklonil draginjsko doklado za leto 1914. Prejelo je 41 učiteljev po 20 K, 41 učiteljev po 40 K, 23 učiteljev po 50 K, 30 učiteljic po 20 K, 25 učiteljic po. 30 K in 1 učiteljica 40 K. Učiteljstvo je res lahko »hvaležno« za ta velikodušni dar in lahko z veliko vnemo in navdušenostjo izpolmtje in prenaša težave svojega stanu. Dificile est satiram non seribere! Vsakemu hlapcu in vsaki dekli se dandanes že boljše godi! Tako plačujejo v solnčni Goriški toliko opevane pionirje naroda! — Upravna komisija vabi vse cenjene so druge vseh v društvenih prostorih v Rojanu ulica Appiari 12 se nahajajočih organizacij pondeljek 13. t. m. ob pol devetih zvečer na društveno zborovanje po § 2. Na zborovanju se poda natančna poročilo dosedanjega delovanja v tekočem poslovnem letu. Razpravljalo se bo o raznih gospodarskih in kulturnih vprašanjih in se pojasni razne stanovanjske zadeve. Ker so ti prostori velike važnosti za kulturni in gospodarski napredek naših organizacij, zato pridite vsi, da se posvetujemo skupno o nadaljnem delovanju. Ker je to zborovanje zelo važno, prosi odbor čim večje udeležbe. — Odbor. — Odbor mladeniške organizacije v Rojanu vabi vse člane na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 19. julija ob 9. dopoldne v društvenih prostorih v Rojanu, ulica Appiari 12. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Dopolnilne volitve. 3. Raznoterosti. Ker je zborovanje jako važno, poživlja odbor vse člane, da se ga gotovo udeleže. , — Okrajna organizacija v Rojanu vabi vse strankine pristaše na jako važno politično zbo- NajnižJa cena je dobro blago kakršnega nudi prava domača eksportna tvrdka F, Čuden Ljubljana 53, Prešernova ul. I. Zanesljive ure, uhani, prstani, verižice i. t. d. I Zahtevajte cenik za-| stonj in poStnine prosto Nizke cenel solidna postrežba! rovanje, ki bo vpondeljek, 13. t. m. ob pol devetih zvečer v društveni dvorani via Appiari 12 (Rojan). Posebno so vabljeni na to zborovanje sodrugi iz Rojana in Škorklje. Naj nihče ne manjka! — Poživljam vse one zaupnike, ki še niso oddali evidenčnih listkov glede vplačila, naj jih tekom tega tedna oddajo, da uredimo v.se Pptrebno glede oddaje na krajevne organizacije.— Predsednik. — Ker glasom novega opravilnika odpadejo okrajne organizacije, naznanja podpisani odbor, da skliče v kratkem po vseh krajih, kjer ima svoj delokrog, da skliče v kratkem zaupne sestanke, da se ustanove krajevne organizacije, kakor obstoia sedaj na Greti in da mestu II. okraj. Vsi oni sodrugi, ki se zanimajo za politično življenje in ki jim je na srcu razvoj socalne demokracije, so vabljeni, da se resno lotijo dela in pripomorejo do končnega uspeha in da dvignemo stranko iz onega mrtvila, na katero bi bila drugače obsojena. Okraji, ki so zapopadeni v tem delokrogu so: Rojan, Škorklja, Vrdela, Yrdelca, Kolo-nja, Opčina, Prosek, ter mesto III. in IV. volilni okraj. Sodrugi, na delo! Pojasnila se dobe bodisi pri pol. odboru via Madonnina ali pa v Rojanu št. 12 (Via Appiara) vsak večer od 8. do 10. zvečer. — Odbor. — Politični odbor za II. okral v Trstu iam jako važno sejo v petek 10. t. m. ob pol devetih zvečer v društvenih prostorih v Rojanu. Potrebna je polna udeležba. Predsednik- — Pulj. V soboto 27. junija je bil dobro obiskan občni zbor našega »Delavskega izobraževalnega in podpornega društva« za Pulj in okolico. V novem odboru so sledeči sodrugi; Franc Fabjančič, predsednik; Franc Klement, njegov namestnik; Bogoslav Klement, blagajnik; Lilija Kasabašič, blagajnikov namestnik; Anton Kalančič, tajnik; Jožef Ahel, tajnikov namestnik; Franc Leskovec, Ivan Mazanec, Matej Štibil, knjižničarji; Ivan Leskovec in Martin Jelčič, revizorja; Ivan Leskovec, gospodar; Milan Dozet, klubski reditelj. Vsi sodrugi v novem odboru so nam porok za uspešno delo društva in za širitev socializma med našim delavstvom. Društvo se je sedaj preselilo tudi v druge prostore, takorekoč v lastne, v hiši sodruga Leskovca, via Petrarca 3. Prostori so veliki, in nrav namerni za. društvo. Obenem obveščamo sodruge, da se je ustanovil v okrilju društva tamburaški odsek, ki si je že nabavil tamburice in sodrug Dozet tudi že prav pridno in vneto poučuje v tamburanju. Glede podpornega odseka naznanjamo sodrugom, da prične ta takoj z delom, kakor hitro se priglasi zadostno število članov v ta odsek. Sedanje razmere nas silijo, da se kar najtrdneje oklenemo našega društva in delamo vztrajno in složno za izobrazbo delavstva. Bratje, sodrugi! Pomagajmo si sami, kajti samopomoč je najbolj zanesljiva, . — Nič ne pomaga, vsak mora priznati, na je Kolinska' kavna primes vendarle najboljši kavni pridatek, ki se odlikuje im svoji izvrstni kakovosti in daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem pa je pristno domače blago. Vse naše gospodinje kupujejo torej samo Kolinsko kavno primes in so z njo najbolj zadovoljne. . — Pravi Indijanci v Ljubljani. Ljubljančani niso imeli doslej še prilike, da bi videh v Ljubljani pristne Indijance. Ko pa pride cirkus Charles v Ljubljano, bomo videli pristne Indijance. Ravnatelj Cjiaries je moral premagati obilo težkoji. preden je dobil dovoljenje, da ga spremljajo na njegovem svetovnem potovanju Indijanci. Čez leto dni jih mora vrniti njihovi domovini in plačati stroške za prevoz sam. Pred vsem je moral obljubiti ravnatelj Charles, da ne dobe Indijanci nobenega alkohola. Zato svari že sedaj vse ljubljanske gostilničarje, da ne bodo dajali Indijancem nikakršnih alkoholnih pijač. Zakaj, kakor hitro pijo Indijanci »ognjeno vodo«, pozabijo takoj vse, z velikim tru- L. lik o de*® nopričiproant - b.esk z Torek 7. Julija tredo 8. julija etrtek 9. julija Bučen smeh! Nožiča z zlato, kačo KINO „ Samo 3 dni! Bučen smeh! IDEAL Velezabavita veseloigra v treh ................... pikanterije. Skerlecza in ga težko rani. (25. septembra 1913 obsodijo Dojčiča na 161etno težko ječo.) V Litomericah ustreli 17krat predkaznova-ni stavkokaški agent Keiling organiziranega delavca — meščanski porotniki ga oproste umora... V Gradcu strelja stavkokaz Matašič brez vsakega povoda na zaupnika stavkajočih kro-jčev Kosela. Kljub temu, da prizna, da je imel namen umoriti Kosela, ga oprosti iz političnega sovraštva sedem nacionalnih in krščansko socialnih porotnikov. Prej so pa odobravali nameravani umor na nekem meščanskem shodu in v nekem nacionalističnem listu. To je le nekaj primerov iz zadnjih dveh let. Kažejo tudi, kako vlade izjemnih zakonov, večnih groženj z vojno in večnega oboroževanja vlade, ki kršijo ustavo, plovejo same zopet v blaznost nasilja in k odpravi vseh državnih in nravstvenih zakonov. Nalbogatejša zaloga vseh rst kakor tudi nalvetfa Izbera zlatnine in srebrnine po jako niz-===== kih cenah. = 1 = = Zahtevajte cenik, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Samo! K 4*10 Samoi K 4‘10 Tovarniška znamka, !KO' Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska *Uč!feliska tiskarna« v Ljubljani, Konsumno društvo za Ljubljano in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo opozarja konsumente na svoje prodajalne, kjer se oddaja članom dobro in zdravo blago po zmernih cenah. Pisarna je v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta št. 56 v lastni hiši. — Po leti " so uradne ure od 7. do 2. in od pol 6. do pol 7. zvečer. - Hranilne vloge se obrestujejo od dne 1. julija 1914 dalje po Izjava. Ker sem se nespodobno izražal po Nabrežini na naslov g. Oktavija Rauber, generalnega nadzornika c. kr. priv. Splošne zavarovalnice (Assicurazzioni generali) v Trstu, obžalujem tem potom svoje nepremišljene besede in jih preklicujem v polnem obsegu z zahvalo gosp. Rauberju, da je odstopil od kazenskega preganjanja proti meni. Mihael Caharija, Nabrežina 70. Poslano. Članom Delavskih zadrugi Po dobi velike obilnosti mleka je prišla znana perijoda primanjkanja. Mleka ni mogoče imeti na razpolago v vedno enaki množini, ker je produciranje odvisno od letine, načina poljedelstva itd., torej od faktorjev, na katere nhna-ino nikakšnega vpliva. Da zagotovimo članom, ki so se obvezali kupovati mleko redno pri nas, smo bili primorani, skleniti z mlekarno na Krasu še posebno pogodbo v svrho dobavljanja mleka v dobi, ko nam ga primanjkuje v naši mlekarni v Fari. Ta pogodba, ki nas zavaruje proti pomanjkanju mleka, nam povzroča v času ugodne sezone dnevno preko 30 K škode, ker se iz rezervne množine mleka izdeluje maslo. Toda ta rezerva nam je pač neizogibno potrebna, MO ti l**Ji r* aittnn 17rX^KT“ beti zvestim članom potrebno količino mleka. Kdor se obveže, konsumirati tekom celega leta le mleko naših zadrug, ima pač pravico zahtevati, da naj vodstvo ukrene vse potrebno, da mu bo redno na razpolago potrebna množina zdravega mleka. Nobene pravice pa nimajo v tem oziru oni člani, ki kupujejo mleko pri naših zadrugah le tedaj, kadar je to njim všeč. Ker se ti člani nočejo na noben način zavezati, ne moremo tudi mi pomnožiti število pogodb s prodajalci in torej jim ne moremo poskrbeti dovelj mleka v dobi primanjkanja. Moramo zato v tej perijodi odreči prodajo mleka vsem onim članom, ki se niso podpisali za redno konsumiranje našega mleka, ker ne moremo pustiti brez mleka zveste redne člane. Oni člani, ki nočejo Jemati mleka redno pri nas. nimajo pravice zahtevati, da jim ga preskrbimo, kadar se to njim zljubi. Zgodi se tudi mnogokrat, da se po želji znancev v dobi primanjkanja zahteva večjo množino mleka nego navadno. Tudi v tem slučaju ne moremo odjemalcem zadovoljiti, ker se ne more dovoliti, da bi bilo tako razprodano mleko namenjeno našim zvestim članom. Zlasti ker bi v tem slučaju zadovoljili ljudi, ki so morda naši ustanovi tuji in ki se jim najbrže nikdar ni sanjiOo, da bi se pridružili našim delavskim zadrugam. Kdor daje prednost