GLAS
LETO XXII. ŠT. 30 (1045) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 31. AVGUSTA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Sergij Pahor
Draga še naprej ponuja svoje
izzivalne teme
  raga je nastala z namenom ustvariti prostor, na katerem bodo ljudje iz
domovine, zamejstva in zdomstva prosto razmišljali, analizirali prete-
klost, razvijali nove ideje, razgrinjali načrte, predlagali rešitve za najra-
zličnejše probleme, ki nastajajo v slovenskem prostoru. Nismo zanemarili
občečloveških humanističnih tem, načelnih vprašanj sožitja, dialoga, so-
dobnega krščanstva, duhovnosti. Želeli in pričakovali smo, da z našimi te-
mami na Dragi spodbudimo proces skupnega razmišljanja, ki bi vodil v do-
zorevanje našega samozavedanja in samozavesti v iskanju demokracije in
svobode. Prispevali smo, kar je bilo iz našega zamejstva možno, in dočakali
25. Drago, ki je lahko pozdravila demokratično in samostojno Slovenijo.
Zgodilo se je, kar smo si dotlej lahko le sanjali. Začeli smo se tudi spraševati,
ali ni morda Draga svoje poslanstvo opravila in da je zdaj čas, da se v že nor-
malni družbeni ureditvi naše spodbujanje preseli v drugačne kroge, na bolj
izrazito poudarjeno politično, medstrankarsko raven. Pa se to ni zgodilo.
Danes v domovini skoraj ni političnega dialoga, narod je idejno bolj sprt kot
pred demokratizacijo, sprava je postala nedosegljiv, za mnoge tudi nepotre-
ben in nezaželjen mit, tako kot mnoge vrednote, povezane s slovenstvom.
Zato tržaški septembrski dnevi še naprej ponujajo svoje izzivalne teme, ki
zadevajo identiteto, perečo manjšinsko problematiko, krizo slovenskega
krščanstva ter bistvo družbenega sožitja, ki se izraža skozi človekove pravice.
Toda september pomeni tudi obletnico priključitve Primorske. Slovenija bo
upravičeno proslavila uresničitev Pariške mirovne pogodbe, ne bi pa smela
pozabiti, da je bila v Parizu le delno popravljena krivica, storjena po prvi sve-
tovni vojni, ko se je grabežljivi Rim globoko zaril v slovensko narodovo telo.
Mirovna pogodba je leta 1947 krivico delno popravila, a pustila v milost in
nemilost tuji državi obsežne predele slovenske zemlje in slovenskega življa.
Slovenska diplomacija, ki je že bila prisotna na mirovnih pogajanjih v Parizu,
ni imela moči, da bi brezpogojno zaščitila manjšino. To se je ponovilo tudi
še z Londonskim sporazumom in kasneje z Osimskim, ko je naivno izročila
manjšino dobri volji Rima in njegovim počasnim mlinom. Več kot četrt sto-
letja smo čakali na zakon in še zdaj čakamo na njegovo polno izvajanje. Naj
bo to poduk za ravnanje slovenske diplomacije z južno sosedo.
D
Kobarid / Svečanost v spomin na dr. Andreja Slavka Uršiča
“Demokracija je ena,
demokracija je ali pa je ni”!
   nedeljo,
31. avgu-
sta, bo po-
teklo natančno 50 let,
ko je bil zagrešen eden
najbolj gnusnih in po-
dlih zločinov v zgodo-
vini Primorske. Njego-
vo prizorišče je bil Ko-
barid, ki ga je tedaj
upravljala angloame-
riška vojaška oblast, kot
sicer vso tedanjo cono
A s Trstom in Gorico
vred. Ta dan je bil v večernih urah, slab
kilometer od Kobarida z zvijačo ugra-
bljen 38-letni domačin, dr. Andrej Slav-
ko Uršič iz znane kobariške Jeronove
družine. Za njim se je zgubila vsaka
sled”, je tedanji odgovorni urednik ted-
nika Novi glas dr. Drago Legiša zapisal
v četrtek, 28. avgusta 1997, v številki 33
našega tednika Novi glas.
Njegove besede so aktualne tudi danes,
ko poteka 70 let od ugrabitve, kot so ak-
tualne tudi misli ugrabljenega, nezna-
no kje umorjenega Andreja Slavka
Uršiča, ki jih je minulo nedeljo, 27. av-
gusta, pred spominskim obeležjem v
spomin na kruto ugrabitev velikega
moža z lepimi, jasnimi poudarki prebi-
rala prof. Marija Češčut.
“Demokracija je ena”, so besede, ki so
nas vse uvedle v slovesnost, ki so jo v
Kobaridu priredili Kulturni center Lojze
Bratuž, Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič in
Društvo slovenskih izo-
bražencev iz Trsta.
Zbralo se nas je več kot
150, večina nas je prišla
s Tržaškega in z Goriške-
ga, večina nas je bila na
istem kraju na Trgu svo-
bode tudi pred dvajseti-
mi leti, nekateri od nas
so že odšli v večnost, a
se jih hvaležno spomin-
jamo, kot smo se v ne-
deljo s hvaležnostjo
spomnili žrtve Andreja Slavka Uršiča že
pri maši v kobariški župnijski cerkvi, ki
jo je daroval domači župnik Ivan
Blažič. Med mašo je duhovnik spomnil
na lik mučenika Uršiča, predvsem pa
poudaril, kako pomembno je ohranjati
spomin na naše velikane, ljudi, ki so za
ideale demokracije dali svoje življenje.
V imenu organizatorjev so pozdravili
Ivo Jevnikar, ki je vodil kulturni pro-
gram, Franka Žgavec, Sergij Pahor,
medtem ko je Erika Jazbar poskrbela,
da je vse nemoteno potekalo. Prav
našemu kolegi Ivu Jevnikarju gre zaslu-
ga, da je v arhivih pred leti našel doku-
mente, ki pričajo o tem, da Andreja
Slavka Uršiča niso takoj umorili, ampak
da je bil zaprt, čas njegove smrti in kraj
njegovega groba pa še danes nista zna-
na.
/ str. 8
Jurij Paljk
“V
www.noviglas.eu
Petje in sprostitev
Tradicionalen pevski seminar ZCPZ Trst
ZKB in ZB Doberdob in Sovodnje
Združimo naše
najboljše moči!
  petek, 1. septembra, ob 18. uri bodo v
Kulturnem domu v Gorici člani Zadružne
banke Doberdob in Sovodnje odločali o
predlogu združitve z ZKB, medtem ko bodo člani
ZKB sklepali o tem strateškem načrtu na
skupščini v nedeljo, 3. septembra, ob 10. uri na
sedežu Sisse na Opčinah.
“Prišel je čas, ko je potrebno združiti naše
najboljše moči, da bo banka še bolj učinkovita,
profesionalna in konkurenčna na tržišču”, so
zapisali upravitelji v tiskovnem sporočilu. Svet
okoli nas se naglo spreminja. V bančnem svetu in
tudi v zadružnem bančnem sistemu je nastopil
čas za nov zagon in za velike spremembe, zato sta
se naši dve slovenski banki odločili, da skupaj
pišeta novo poglavje naše prihodnosti.
Upravi slovenskih bančnih zadrug sta prepričani,
da skupaj lahko oblikujeta močnejšo in bolj
solidno banko, ki je z ene strani zakladnica
zgodovine ter kulturnih in jezikovnih značilnosti
obeh zavodov, z druge strani pa bo predvsem, v
skladu z reformo zadružnih bank, usmerjena v
prihodnost.
/ str. 2
V
Svet okrog nas31. avgusta 20172
Povejmo na glas
Draga 2017 o novem času
  emara ni videti na prvi pogled, ampak
letošnja Draga zelo močno posega v ti-
ste problematike, ki jih prinaša nov čas.
Marsikomu se lahko zdi, da se v resnici danda-
nes ne dogaja nič novega, vendar temu ni tako:
novo se dogaja in koristno je vedeti, da vsakršno
novo spreminja ali celo ruši staro in da so po-
temtakem možni neprijetni in celo nevarni za-
suki, če se prehajanja časov ne zavedamo. In s
tem zavedanjem Draga predlaga razmišljanje o
narodni identiteti (dr. Maja Smotlak), o stanju
slovenske manjšine v Porabju (mag. Valerija Per-
ger), o vernosti na Slovenskem, ki je kot povsod
razpeta med sodobnejšo družbeno vplivnostjo
in vztrajanjem na odmaknjeni poziciji (dr. Igor
Bahovec). Predlaga tudi razmišljanje o pravicah
človeka ali zgolj državljana, kar je ob narodno-
stno vse bolj razvejeni in prepleteni družbi ter
še posebej ob migrantskih premikih zagotovo
povsem nova dilema (ddr. Klemen Jaklič). V
vsakem primeru gre, kljub različnim področjem
obravnave, za trden skupen imenovalec, saj so
povsod na delu spremembe, ki potekajo tolikoo
hitro, da bodo prinesle nemajhne težave, če ne
bomo razmeroma hitro našli pravih odgovorov.
Osrednji razlog hitrosti sprememb je nedvom-
no globalizacija, ki vse, tudi najmanjše prostore
sveta, utemeljuje na novo, in to z vse večjo po-
vezanostjo in sovplivnostjo z vsemi, pač s člo-
veštvom v celoti. Če prav pomislimo, je neke
vrste globalizacija že Evropska unija, torej evro-
peizacija, kjer vsi zadobivamo vse več značilno-
sti drugih evropskih držav in narodov in obrat-
no. Samo tako si je mogoče razložiti, da narod-
nostni občutek ni več tisto, kar je bil, da tudi
naše manjšine občutijo narodnost drugače kot
nekoč. Tu velja na vsak način navesti pronicljivo
analizo uvodne predstavitve organizatorja Dra-
ge, ki pravi dobesedno takole: “Vse naše
manjšine se številčno krčijo, zavest plitvi, večin-
ske institucije nas blagrujejo, češ da kulturno
bogatimo prostor ob meji, toda nam s težavo,
po kapljicah priznavajo tisto, kar je potrebno za
naš razvoj”. In ob vsem tem je verjetno utemel-
jeno že nakazano prepričanje, da za našo pri-
hodnost niso rešitev tisti naši razmisleki in z
njimi snovanja ter načrtovanja, ki se sredi silo-
vitega, čeprav še vedno v glavnem nespoznane-
ga dogajanja zatekajo v stare, toliko časa veljav-
ne vzorce. Priseganje na narodnost, kakršna je
bila v veljavi doslej, je slej ko prej strel v prazno
in bi manjšine potisnilo v povsem zaprto fol-
klorizacijo. Priseganje na narodnost na državni
ravni, kakršna je bila doslej, zanesljivo vodi v
škodljivo zaostrovano Orbanovo nazorsko in
politično delovanje, ki pa mu žal utegnejo sle-
diti mnogi drugi - ostrine so vselej privlačna
najkrajša pot. Skratka, letošnja Draga nam po-
nuja temeljito osvetlitev razpotij tega prelom-
nega današnjega časa. Ta, kot rečeno, je enkrat-
no in izjemno zahteven, vendar, kot vsak čas,
vsebuje tudi pravo, novo in s tem rešilno usme-
ritev.
Janez Povše
N
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec sporoča, da je v Deželnem
uradnem listu (BUR št. 33 z dne 16. avgusta) objavljen razpis za
tri delovna mesta tolmača pri deželnem Uradu za slovenski jezik.
Tisti, ki so zainteresirani in imajo potrebne rekvizite oz. priznano
obliko univerzitetnega študija v tolmačenju, ki ga narekuje razpis,
imajo čas za prijavo do 5. septembra. Izbrani tolmači bodo sprejeti
v službo s polnim urnikom v kategoriji D za začetno dobo dveh
let. Celoten razpis in vsi obrazci so tudi na uradnih spletnih
straneh Dežele FJK na naslovu http: //www. regione.fvg.
it/rafvg/concorsi/rafvg/concorsi/ricercheConcorsi. act
=dettaglio&id=38786&dir=/rafvg/cms/RAFVG/Concorsi/.
“S pridobitvijo prvih dodatnih strokovnih profilov lahko računamo,
da bo novoustanovljeni deželni urad za Slovence, ki ga vodi dr.
Erika Hrovatin, tudi operativno začel delo”, poudarja deželni
svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec.
Objavljen je razpis za tri tolmače 
pri Uradu za slovenski jezik
  ZKB in ZB Doberdob in Sovodnje
Združimo naše ...
S 1. STRANI 
  družitev Zadružne banke
Doberdob in Sovodnje z
Zadružno kraško banko bo
pripomogla k:
• bolj učinkovitemu ure-
sničevanju poslanstva kreditne
zadruge – v skladu z načeli in
vrednotami, ki usmerjajo poslo-
vanje in ki so podane v listini
vrednot sistema zadružnih bank
in statutu – in ohranjanju ter
utrditvi slovenske identitete s po-
močjo večje organizacijske struk-
ture;
• boljšemu pokrivanju celotnega
referenčnega trga;
• ustreznejšemu kljubovanju ve-
likim izzivom, kot so učinki mo-
netarne politike ECB na dobičko-
nosnost, razvoj tehnologije, ki
spreminja ustaljene navade in so-
cialno vedenje ipd.;
• skupnemu investiranju v spe-
cializacijo in v izobraževanje
naših uslužbencev, predstavili se
bomo na tržišču s prenovljeno
organizacijsko ureditvijo, tako da
Z bomo na bolj primeren načinkljubovali regulativnim intržnim inovacijam;
• sprostitvi sredstev za razvoj
tržne dejavnosti in postopno
uskladitev tržnega modela; okre-
pili bomo prodajno mrežo, tako
da se bo izboljšala kakovost sto-
ritev za člane in stranke;
• vzpostavitvi trdnih odnosov z
javnimi in zasebnimi partnerji
na območju teritorialne pristoj-
nosti, pri čemer lahko izkoristi-
mo prednosti, povezane z dvoje-
zičnostjo;
• hitrejšemu doseganju višjih cil-
jev od tistih, ki bi jih lahko posa-
mezna zadruga dosegla samo-
stojno.
S spojitvijo ne bomo izgubili
našega značaja, in sicer banke, ki
storitve prednostno ponuja lo-
kalni skupnosti. Ravno nasprot-
no, skupaj bomo lahko zagotovili
boljše storitve našemu prostoru
v spoštovanju naše dediščine in
zadružnega duha, ki nas razliku-
jeta od drugih bančnih zavodov.
Upravna odbora Zadružne kraške
banke in Zadružne banke Dober-
dob in Sovodnje vabita člane
obeh bank, naj bodo protagoni-
sti tega zgodovinskega trenutka
in naj ne zamudijo tako pomem-
bnega dogodka ne samo za naši
banki, ampak za celotno našo
slovensko narodno skupnost.
Uglednemu
članu
dr. DRAGU ŠTOKI
čestitamo in voščimo
še na mnoga leta
STRANKA SLOVENSKA
SKUPNOST
Dolgoletnemu
predsedniku
dr. DRAGU ŠTOKI
iskrene čestitke ob
visokem življenjskem
jubileju
SVET SLOVENSKIH
ORGANIZACIJ
Turistični državni posli matične domovine
I feel Slovenia
  oletni meseci in dopusti so
mimo. “Slovenija, zelena
dežela” ali “Slovenija,
dežela hribov in morja”, pa tudi “I
feel Slovenia”: vse to poslušamo
zaradi privabljanja turistov iz cele
Evrope in s celega sveta. Retorično
je govoriti o tem, da ima Slovenija
v turizmu velik potencial. Zanimi-
vo pa je pogledati, kako so se na ta
pontencial spravila nekatera pod-
jetja ali, bolje rečeno, centri eko-
nomskih moči v Sloveniji. Pomi-
slite na primer na podjetje Istra-
benz, ki je delovalo na področju
trgovanja z naftnimi derivati in ki
je po prihodu Igorja Bavčarja radi-
kalno spremenilo smer in našlo
novo tržno nišo v turizmu in ho-
telirstvu. Ali pomislite na kranjsko
družbo Sava, ki je bila nekoč iz-
vrsten proizvajalec gum in pnev-
matik in so jo v nekaj letih spre-
menili v največjega ponudnika
hotelskih storitev.
Ohranjanje fevdov
Turizem je skratka ena od tistih pa-
nog, ki prinašajo precejšen donos
in denarni tok. Zanimivo je zato
gledati, kako se danes številni
obešajo prav na turizem, da bi se
izognili propadu zaradi slabega in
potratnega poslovanja v predkriz-
nih letih. Da bi ohranili svoje “fev-
de” so prišli tudi do očitnih izsilje-
vanj države in politike. In zaradi
prepletenosti posameznih omrežij
jim je izsiljevanje tudi uspelo. Brez
turističnega sektorja bi ta podjetja
bila plačilno nesposobna in na ro-
bu stečaja, lastniki pa bi izgubili
nekaj pomembnih gospodarskih
vzvodov moči. S pravimi poznan-
stvi in vezmi pa se pogosto vse raz-
vije v pravo smer. Poglejmo primer
podjetja Sava.
Državna lastnina! Pa naj stane, ko-
likor mora!
Jeseni 2015 je slaba banka (DUTB),
ki so jo takrat vodili švedski me-
nedžerji s Torbjornom Mansso-
nom na čelu, želela prodati slabe
terjatve podjetja Sava. Pri tem pa
se je zapletlo. Sava je bila eden od
večjih dolžnikov nasploh. Na
DUTB so prenesli 125 milijonov
evrov slabih posojil. Ko je postalo
jasno, da bo slaba banka te terjatve
ponudila tudi tujim investitorjem
(pred tem je hotela še zapleniti ho-
telirske komplekse), se je zatakni-
lo. Prvi mož holdinga Sava je bil
takrat Matej Narat, ki je bil pred
tem tudi dalj časa vplivni član
uprave NLB. Pritisnil je na pravilne
P gumbe.V nekaj tednih se je takrat zaupan-je vlade v vodstvo DUTB – začuda
- močno omajalo. Na dan so prišli
“ogromni zneski”, ki jih prejemajo
menedžerji na slabi banki za svoje
delo. Zaradi tega se je vlada
odločila, da jih odslovi in nado-
mesti z novimi. V kabinetu mini-
stra za finance Dušana Mramorja
je takrat kot državni sekretar sedel
tudi Metod Dragonja, nekdanji vi-
soki funkcionar NLB. Ob odhodu
Švedov pa je vlada za predsednika
upravnega odbora DUTB imeno-
vala še enega nekdanjega funkcio-
narja NLB, Marka Simonetija.
Skratka, strategija je bila dokaj ja-
sna. In rezultati?
Terjatve Save niso šle na tržišče. Av-
gusta 2016 sta državna holdinga
SDH in Kad kupila skoraj celoten
delež prej omenjenih terjatev za 70
milijonov evrov. Dejstvo, da je
DUTB prodala terjatve s skoraj 50
odstotnim popustom, ni tako
sporno. Bolj nenavadno bi moralo
biti dejstvo, da se je v te posle (že
spet) vmešala država. Sava je tako
še naprej lastnik celotne hotelske
strukture, Narat je medtem sicer
odstopil, a izvorni problem ostaja.
Centri moči (tokrat je delovala Na-
ratova naveza) preprečujejo nor-
malen razvoj tržnega gospodar-
stva. Po odobritvi načrta o pre-
strukturiranju je namreč država
največji lastnik družbe Sava d. d.
SDH in Kad imata skupaj 45 od-
stotni delež, vsi domači lastniki
(pretežno državni) pa 58 odstot-
kov.
Raje hotelirji kot bankirji
Celotna zadeva dobi okvir še večje-
ga finančnega cinizma, ko pove-
mo, da si ob ohranjanju donosne-
ga turističnega dela prezadolžena
Sava prizadeva tudi za odprodajo
manj donosnega bančnega sektor-
ja. Sava je namreč največji lastnik
kranjske Gorenjske banke. Dejstvo,
da so velika slovenska podjetja in
holdingi lastniki bank, je bila
modna muha v predkriznem ob-
dobju debelih krav. Poleg že
omenjene Save so tukaj še ACH, ki
je bil največji lastnik likvidirane
Factor banke, in menedžerska fik-
tivna podjetja okoli Romane Pa-
jenk, ki so obvladovala Probanko.
Biti lastnik banke je seveda v ob-
dobju lahkega kreditiranja pri-
našalo še dodatne olajšave: podjet-
niki so se s svojo banko nekako sa-
mofinancirali (in hkrati ustvarjali
velike luknje). No, danes je
bančništvo manj priljubljeno (in
manj donosno). Gorenjska banka
je seveda na prodaj, postopek naj
bi se sklenil v kratkem. Ponudbe
pa za zdaj ne zadovoljujejo lastni-
kov. Sklad Apollo, ki j tudi lastnik
NKBM, je ponudil 230 evrov za
delnico, srbska AIK banka pa 280
evrov. Najnižja cena, pod katero se
Sava in ostali lastniki niso pripra-
vljeni pogovarjati, je 289 evrov za
delnico. Povpraševanja je malo,
kljub temu da Gorenjska banka ni
v tako slabem finančnem po-
ložaju. Slabih kreditov je za 10 od-
stotkov celotnega kreditnega por-
tfelja, kar je v primerjavi z drugimi
slovenskimi bankami zelo znosen
delež (NLB ima na primer okoli 20
odstotkov slabih kreditov).
Ob vsem tem gre še opozoriti na
način poslovanja, ki je v preteklih
letih (tudi in predvsem takrat, ko
so bile debele krave) teklo med
Gorenjsko banko in lastnikom,
podjetjem Savo in ki je vse prej kot
transparentno in gospodarno. Iz
seznama terjatev, ki jih je potrdil
prisilni upravitelj v postopku pri-
silne poravnave podjetja Sava,
izhaja, da je lani imela Gorenjska
banka do Save odprte terjatve v
višini 27,2 milijona evrov. Kljub te-
mu je maja letos sindikat bank, ki
ga vodi Gorenjska banka (v njem
sta še Abanka in Sberbank), po pi-
sanju slovenskih medijev že spet
odobril Savi novo posojilo v višini
56 milijonov evrov (ročnost 12
let). Namen posojila? Poplačilo
prej najetih posojil pri drugih ban-
kah in pri DUTB.
Državni posli
Sklenimo torej krog, ki smo ga od-
prli. Država je iz poslov okoli Save
nagnala vodstvo slabe banke, ki je
želelo opraviti svoje delo. Namesto
tega so sami prevzeli vajeti v svoje
roke in podjetje še dodatno za-
dolžili, da bi plačali prejšnje dol-
gove. Turističnega denarnega toka
pa ne bi izpustili iz rok niti pod pri-
silo. In da ne bo pomote... to je vla-
da Mira Cerarja v obdobju, ko je
bil finančni minister Dušan Mra-
mor (in državni sekretar Metod
Dragonja), zapisala tudi v državno
strategijo za upravljanje z državni-
mi naložbami. Ta strategija določa,
da država ne sme zmanjšati svoje-
ga deleža v podjetju Sava pod 25
odstotkov. Četrtinski delež je nam-
reč kontrolni delež, kar pomeni,
da nobena pomembna odločitev
o podjetju ne sme pasti brez pri-
voljenja države.
Seveda, kako pa drugače. Saj nav-
sezadnje prisegamo na “I feel Slo-
venia”.
kil
Upokojenci s pokojninsko dobo le na podlagi
opravljanja kmetijske dejavnosti prejemajo
povprečno pokojnino v znesku od 150 do
850 evrov. A največ jih dobi pokojnino v
znesku od 200 do 250 evrov in v znesku od
150 do 200 evrov, je vlada navedla v
odgovoru na poslansko vprašanje Franca
Breznika (SDS) o
socialnem položaju
prejemnikov kmečkih
pokojnin.
Vlada navaja, da so bili
v  evidencah
pokojninskega zavoda
pregledani podatki o
osebah s pokojnino na
podlagi pokojninske
dobe, v kater i  je
vključena pokojninska
doba, pr idobljena z
opravljanjem kmetijske dejavnosti. Takšnih
oseb je bilo na dan poizvedbe 15.231.
Upoštevana je bila pokojninska doba iz
katerega koli obdobja, priznana na podlagi
opravljanja kmetijske dejavnosti.
Aktivnih zavarovancev na podlagi opravljanja
kmetijske dejavnosti po podatkih za maj je
bilo 5154, kar v primerjavi z vsemi 907.229
zavarovanci predstavlja 0,6-odstotni delež.
Oseb, ki so uveljavile starostno ali invalidsko
pokojnino in so imele priznano pokojninsko
dobo na podlagi
opravljanja kmetijske
dejavnosti in tudi na
podlagi  drugih
zavarovanj, je bilo na
dan poizvedbe 13.037.
Nj ihova povprečna
pokojnina znaša od 100
do 1500 evrov, 12 pa jih
dobi več od 1500 evrov.
Največ j ih dobi
pokojnino v višini od
450 do 500 evrov.
Oseb s starostno ali invalidsko pokojnino, ki
jim je bila priznana pokojninska doba
izključno na podlagi opravljanja kmetijske
dejavnosti, je bilo na dan poizvedbe 2194.
Največ kmečkih pokojnin v znesku od 200 do 250 evrov
Poziv publicistom, poklicnim novinarjem in
kolegom upokojencem
Novi zakon (Preosnova državne novinarske zbornice) predvideva
posebno volilno okrožje za manjšinske časnikarje. Rok za vpis v
posebni seznam zapade že v ponedeljek, 4. septembra. 
Prejeli ste pismo in zadevni obrazec. Lahko se tudi prijavite na
sedežu deželne novinarske zbornice na Korzu v Trstu.
Državni izpiti potekajo tudi v slovenskem jeziku, tako tudi
izobraževanje. Odgovorni smo za ohranitev teh pridobitev in pa,
sicer okrnjenega, zastopstva manjšinskih novinarjev v Rimu.
Potrudite se. Tako aktivni kot upokojeni publicisti in poklicni kolegi.
Miro Oppelt,
dosedanji član državnega
sveta novinarske zbornice
Volitve v vsedržavno novinarsko zbornico
Aktualno 31. avgusta 2017 3
  edtem ko smo popol-
noma nepripravljeni
za sprejem priseljen-
cev, ki se vedno bolj pogosto po-
javljajo v Italiji, in bi bilo nujno
takoj kaj ukrepati, se goriški
župan Ziberna stalno trudi, da bi
dokazal, da priseljenci ne spada-
jo v Gorico in da je krivda pro-
stovoljcev, če prihajajo v to-
likšnem številu, saj jim ti nu-
dijo stalno pomoč, namesto
da bi jih poslali proč. Mogoče
se župan moti, saj je v resnici
preveč enostavno zavračati
odgovornost in obsojati dru-
ge. Hoteli smo izvedeti, kako
se počutijo prostovoljci in be-
gunci v Gorici. Vprašali smo
prostovoljko Barbaro Franzot,
ki dnevno preživlja nekaj ur
popoldne in zvečer z begunci
pod tunelom Bombi ali na
parkirišču v ulici Virgilio, kjer
se ti pač nahajajo in kjer jim
skupaj z bolničarko Viviano
nudi nekaj zdravstvene po-
moči in jim priskrbi najnuj-
nejše. V teh dneh je v Gorici
okoli 100 beguncev, toda šte-
vilo niha vsak dan, kajti nekateri
prihajajo, drugi odhajajo. Iz jav-
nih in občinskih ustanov prosto-
voljci ne dobivajo nobene po-
moči.
Od kod prihajajo izseljenci v
Gorico? Ali so prišli legalno v
naše mesto?
Prihajajo predvsem iz Pakistana
in Afganistana. Poudariti mo-
ram, da to stanje traja že tri leta.
Begunci prihajajo sem, a tu ni-
majo nobene oskrbe. Zdaj so se
težave še povečale, ker jih je
težko zaslediti; prej so se vedno
zbirali v parku, zdaj pa jim to ni
več mogoče zaradi županovega
odloka, ki prepoveduje vsako
prenočevanje v mestnih vrtovih.
Če jim hočemo nuditi pomoč in
hrano ali zdravila, jih moramo
iskati po mestu, saj se potikajo
povsod, le v parkih ne več.
Kaj nudite beguncem in kaj
oni najbolj potrebujejo?
M Mi prostovoljci se dobimo vsakdan v popoldanskih urah na ka-kem parkirišču z begunci in jim
damo to, kar najbolj rabijo: rju-
he, milo, zobne ščetke, majice,
zdravila. Te stvari kupimo včasih
mi sami, včasih nam priskoči na
pomoč kaka organizacija.
Skušamo jim pomagati tako, da
lahko poskrbijo vsaj za osebno
higieno. Zdaj nam prihaja na po-
moč tudi poklicna bolničarka
Viviana iz Vidma, ki nam pri-
naša z osebnim avtom zdravila
ali razkužila. Begunci, ki priha-
jajo k nam, so tavali več dni ali
celo mesece po cestah, brez hra-
ne. Nekateri prihajajo preko Bal-
kana, Turčije in so tam padli v
roke marsikateremu nepridipra-
vu, ki jih je odgnal s palicami,
kamni, tako da imajo tudi rane
po telesu.
Kako jih sprejemajo Goričani?
Zelo slabo! Vidijo jih kot hudo-
delce, nosilce hudih bolezni. Že
župan Romoli je žal pred leti
začel politiko proti beguncem,
zdaj se to stopnjuje. Že pred
časom smo mi prostovoljci po-
vabili občinske odbornike in
župana na srečanje z begunci, da
bi se o tem pogovorili in dobili
skupne točke, a je bilo vedno za-
man. Nihče iz občine ni prišel
zraven. Prebivalci pa v glavnem
sprejemajo županovo mnenje in
zato se težave še bolj večajo. Be-
gunci so popolnoma prepuščeni
sami sebi. Zdajšnji župan se ob-
naša še slabše z begunci in na-
mesto da bi nam prostovoljcem
prišel na pomoč, nas toži, da
smo krivi prihoda novih begun-
cev. Same laži.
Ali ni dolžnost javnih orga-
nov nuditi pomoč potreb-
nim?
Glejte, ko begunec pride čez me-
jo in mu policija vzame odtise,
ima država dolžnost, da priskoči
na pomoč. “Prvi sprejem’’ je v
tem, da begunec dobi hrano,
prvo zdravniško pomoč, prostor
za spanje in prostor, kjer se lahko
kolikor toliko umije. To smo mi
prostovoljci vedno zahtevali od
goriške občine in prefekture. V
zadnjih štirih letih je šlo skozi
Gorico skoraj 40.000 beguncev,
vendar le pet jih je ostalo in do-
bilo stalno bivališče. Vsi drugi so
se po mesecu ali dveh odselili.
Zato ne razumem, kje je ta velika
invazija beguncev, kot poroča
tisk. V Gorici je deželni urad za
begunce pri Rdeči hiši, tam se
morajo nujno prijaviti. V mestu
imamo tudi precej praznih
stavb; ne bi stalo veliko jih ure-
diti, da bi lahko begunci začasno
živeli tu. A občina noče tega
slišati, nam noče dati niti nekaj
kemičnih stranišč zanje. Potem
pa jamra, da v nekaterih ulicah
smrdi. Občina in večina prebi-
valstva se obnašata, kot da bi bili
begunci nevidni. Bil je celo tre-
nutek, ko smo prostovoljci obu-
pali, hoteli vse pustiti, peljati be-
gunce pred prefekturo z name-
nom, da bi jih pustili tam same.
Potem bi videli, kaj bi prefektinja
napravila brez nas. A premagala
nas je naša volja po nudenju po-
moči …
Ali je res, da vam je nekdo
ukradel rjuhe?
Da, osemdeset rjuh je že zman-
jkalo, ki nam jih je darovala ško-
fijska Karitas. Tudi mi prostovol-
jci prinesemo včasih kako rjuho,
ki smo jo dobili od kakega usmil-
jenega prijatelja, a država ali
občina nam ne dasta niti evra.
Pred časom smo šli na Rdeči križ
po pomoč in smo videli veliko
rjuh na kupu. Prosili smo, ali bi
nam jih dali nekaj za begunce.
Odgovorili so, da to so rjuhe za
pse v občinskem pesjaku.
Za begunce ne morejo da-
ti nič.
Ali mislite, da imajo javna
občila krivdo? Ali dajejo
prebivalstvu resnične in-
formacije?
Sploh ne! Prebivalci ni-
majo prave slike o izsel-
jencih, a tudi občina ne.
Prejšnji dan nam je občin-
ska svetovalka Romano
poslala sporočilo, v kate-
rem nas je pozivala, naj
zbiramo begunce samo
na določenem kraju, a
verjetno ne pozna situaci-
je. Begunci se potikajo po
več krajih. Ne moremo sa-
mi iskati beguncev po me-
stu. Odkar je župan izdal odlok
proti bivakiranju, je še slabše.
Ali je županov odlok o bivaki-
ranju protizakonit?
Odlok verjetno ni protizakonit,
vendar ga je nemogoče izvesti.
Kako bodo begunci plačali
prekršek z denarjem, če ga nima-
jo?
Kako mislite, da se bo končala
ta situacija z begunci?
Ne bo nobenega konca. Govorila
sem in imam stike z raznimi pro-
stovoljci iz vse Italije, tudi s tisti-
mi, ki so na ladjah in krožijo po
Sredozemskem morju. Povedali
so, da je ta prihod beguncev ve-
lik zgodovinski preobrat, ki se bo
nadaljeval še veliko let. Zato ne
razumem našega župana in ta-
kih, kot je on, ki mislijo, da bo z
nekim odlokom rešil Gorico
pred begunci.
Lepa hvala za pogovor.
Karlo Nanut
  Barbara Franzot, prostovoljka
Begunci v Gorici,
pereč problem
POGOVOR 
Od konca druge svetovne vojne nismo videli toliko beguncev
kot v zadnjih dveh letih, pravijo starejši ljudje. In res, vojne in
razprtije v Iraku in Siriji in državne vojne v Somaliji, Eritreji
in Libiji silijo veliko ljudi, da zapustijo svojo domovino in se
podajo na pot, včasih tudi nevarno. Samo letos je na poti čez
Sredozemsko morje že utonilo nad 2500 beguncev. Tudi v
Gorici že več časa opazujemo naraščanje števila beguncev, ki
se zbirajo v parkih, ob Soči ali drugod na odprtem, kjer se
skušajo odpočiti, prebiti nekaj časa, nekaj dni, si kaj skuhati.
Nimajo pa niti strehe nad glavo, da bi jih ščitila pred dežjem
ali pekočim soncem. Begunci v Gorici v glavnem ne ostajajo
veliko časa: večina jih odpotuje v Nemčijo ali v severne
države. Vemo, da je goriški župan pred tedni izdal ukaz, da ne
sme nihče bivakirati in ležati v parkih v upanju, da bo vsaj
deloma “rešil” vprašanje beguncev. Vendar vemo, da v resnici
to ne samo, da ne pomaga rešiti vprašanja, ampak zaostruje
problem in doseže, da begunci, ki so prisiljeni ostati v našem
mestu, še bolj trpijo, saj ni mogoče pustiti človeka brez hrane
in vsake tudi najmanjše pravice, kot so spanje, umivanje,
počitek... Še živali imajo več pravic... V tem kontekstu je
društvo Forum za Gorico pred časom povabilo državljane in
politične sile, ki bi hoteli kaj pomagati, da se zberejo na
sedežu v ulici Ascoli. Bilo je prisotnih precej ljudi, tudi
nekdanja kandidata za župana Andrea Picco in Roberto
Collini. Bilo je tudi precej prostovoljcev, nekateri so prišli iz
drugih krajev, da bi ustanovili mrežo pomoči. Ljudje so se
namreč začeli zavedati, da tako župan Ziberna kot tudi
goriška prefektinja se hočeta izogniti vsakemu odgovornemu
dejanju in hočeta vprašanje beguncev prepustiti drugim
italijanskim pokrajinam v upanju, da se bodo begunci
odselili z Goriškega. Vendar, kot so sami prostovoljci in
begunci povedali, bo stanje vedno slabše, saj begunci bodo še
neizbežno prihajali, še več jih bo, kot si mislimo. Marsikateri
državljan je povedal, da bi rad bil v pomoč in da se pogovarja
s sosedi o tem stanju. Večina Goričanov je precej zmedenih in
ne vedo, kako naj se obnašajo. Zaradi sporočanja medijev, ki
nasprotujejo beguncem, se strah pred tujci veča in tudi
medsebojni odnosi se zaostrujejo. Nekateri še mislijo, da so
begunci samo slabi ljudje, hudodelci, ki bi se radi zaposlili
namesto domačinov. Prostovoljci, ki pa imajo že več let
opravka z begunci in se z njimi pogovarjajo, pravijo, da ni
tako. Begunci sami so večkrat prestrašeni in zmedeni, saj,
čeprav ne razumejo našega jezika, čutijo, da niso zaželeni.
Nekateri celo doživljajo posmeh mimoidočih. V večernih
urah pa, ko je manj prostovoljcev na razpolago, prihajajo že
skupine desničarjev, večinoma iz “Casa Pound”, in skušajo
izzivati begunce, jih zmerjati in zaničevati. Zato so tudi
prostovoljci prosili, da bi čim več ljudi dobre volje prišlo in
obiskalo begunce na Travniku in bi bili vsaj nekaj časa
prisotni, vsaj v večernih urah, kot pač kdo zmore, kajti le tako
bodo ti bolj varni. Informacije, je povedal Collini, so tudi pri
nas zelo pomanjkljive. Morali bi več pisati o resničnem stanju
beguncev in ne nasprotovati vsakemu njihovemu prihodu.
Ljudje namreč ne vedo, kaj se v resnici dogaja z begunci v
Gorici. Občina bi morala nuditi vsaj začasno bivališče in
možnost, da se nekaj dni odpočijejo, preden odpotujejo
naprej. V Gorici je veliko praznih stavb in vojašnic in ne bi
stalo veliko denarja preurediti prostor za dostojno bivanje.
Razen tega občina in prefektura prejemata državni denar, da
bi ga uporabili v te namene, a ga ne uporabljata. Vsi
Goričani, ki se imamo za demokratične in pravične, bi morali
od župana in od uprav skupaj to zahtevati. / Karlo Nanut
“Čutijo, da niso zaželeni...”
Barbara Franzot
Senator in evropski parlamentarec levoliberalnega kova
Spomin na Vincenca Bettizo
  ajboljša časnikarja sta
zame Enzo Bettiza in
Frane Barbieri. Tako je
rekel predsednik italijanskega
senata filozof Marcello Pera
pred nekaj leti na zasedanju ita-
lijanskih časnikarjev. Bettiza je
bil velik italijanski časnikar, pi-
satelj in politik. Senator in
evropski parlamentarec levoli-
beralnega kova. Bettizza je umrl
v devetdesetem letu v Rimu 28.
julija. Predsednik republike Ser-
gio Mattarella se je toplo poklo-
nil njegovemu spominu, tako
tudi Giorgio Napolitano. V svo-
jem življenju je bil deležen naj-
višjih odličij tako v Italiji kot na
Hrvaškem.
Vincenc, Viko Bettiza se je rodil
v Splitu 7. junija 1927, kar ga je
pozitivno zaznamovalo vse
življenje. Označeval se je predv-
sem za Dalmatinca, nato Evro-
pejca, po potrebi Italijana pa
Hrvata. V srcu pa je bil kozmo-
politski Slovan. Spremljala ga je
Masarykova miselnost levega li-
beralizma, v mlajših, dvajsetih
letih pa je poskusil s komuniz-
mom. Udeležil se je leta 1948
prav v Pragi mednarodnega
N kongresa levičarskih univerzi-tetnih študentov. DelegacijoUgija je vodil Giorgio Napolita-
no. A to je bilo v času, ko se je
skušal uveljaviti z likovno aka-
demijo. Bil je tudi slikar. Začel
je v Splitu pri kiparju Mirkoviću,
Meštrovičevem prijatelju. Me-
strovič pa je iz okolice Drniša,
od koder je bila tudi njegova
mlečna mati baba Mara Vujnić,
pravoslavna Srbkinja. Mati je bi-
la Hrvatica z Brača, črnogorske-
ga pokolenja. Po rojstvu je zbo-
lela za tifusom in ni smela dojiti
sinčka. Zadnja leta je zanj skrbe-
la v Rimu babina vnukinja, prav
tako Mara. Ob obisku doma v
Kričkih po jugoslovanski vojni
je v sobi babe videl svojo sliko
iz otroških let. Šele tedaj je zve-
del, da ga je lahko dojila, ker ji
je ob rojstvu umrla hčerkica. Ba-
ba mu je sledila do 11. leta, ko
je moral v šolo v Zadar.
Otroštvo so spremljale torej
drniške pripovedi. Z mamo in
dojiljo je govoril srbohrvaško, z
očetom, industrijcem pa dalma-
tinsko beneško narečje. Družina
je razpolagala z veliko cemen-
tarno Portland. Omenjal je, da
je že Dioklecijan poskrbel v Spli-
tu za armiran cement, saj je
utrjeval zidave z “grdim”
železjem. V svojih knjigah
in spominih označuje
vedno prihod italijanske
vojske v Split leta 1941 kot
italijansko okupacijo, ne
tako pa vrnitev Jugoslavi-
je. Zdaj nekateri njegovi
kolegi pa pišejo, da je mo-
ral v begunstvo po jugo-
slovanski okupaciji, tako
Cazzullo v Corriere della
sera. V knjigi Eksil pa je
Bettiza mojstrsko opisal
stanje. Oblasti so
podržavile cementarno,
kot so podržavile druga
podjetja, a očeta, inženirja
in podjetnika, prosile, naj
ostane. Menil pa je, da ko-
munistični sistem ni pri-
meren za podjetništvo, in
sklenil, da odidemo “ča”. Izrec-
no poudarja, da ni bilo priti-
skov. Kot so po prvi vojni neka-
teri družinski člani izbrali Jugo-
slavijo, drugi Italijo, so tokrat
optirali za Italijo in odšli. Nismo
zbežali.
Bettiza je bil ponosen na svoji
dve kulturi. V Dalmaciji smo
imeli od srednjega veka italijan-
sko kulturo, a brez italijanske
krvi. Zlatko Crnković ga je oz-
načil za hrvatskega pisca, ki piše
v italijanščini. To je zelo cenil.
Sam je rad navajal Poljaka Con-
rada, ki je pisal v angleščini,
prav tako Nabokova, Kundero,
ki je začel pisati v angleščini. Bil
je kozmopolitski pisec tako v
novinarstvu kot v književnosti.
Med mnogimi knjigami je go-
tovo izjemna Eksil. Delo zrelo-
sti, v katerem privre na dan vsa
preboljena izkušnja. Tako neka-
ko kot Mušičev niz Nismo po-
slednji šele dvajset let po
uničevalnem taborišču. Knjiga
je prejela l. 1996 nagrado Cam-
piello.
A še prej je leta 1958 izšla
Tržaška prikazen, v
Trstu ambientirana
poznejša zgodba. Bet-
tizza je bil navezan
na to knjigo, ki je
izšla v številnih pre-
vodih, a je naletela
na negativno šovini-
stično kritiko. Dolžili
so ga nesramne so-
ciološke analize mej-
nega iredentizma na
osnovi Vivantejevega
pristopa. Šele leta
1962 je prejel v Mo-
skvo pismo, lahko
rečemo, velikega
Claudia Magrisa, v
katerem je delo oz-
načeval kot najpo-
membnejšo knjigo
povojne tržaške
književnosti. Bil je ponosen, da
je v slovenskem prevodu izšla
takrat pri Cankarjevi založbi.
Morda je tudi to pripomoglo, da
je bil vseskozi tudi akritično
navdušen nad Slovenci in Slo-
venijo, ki pa se ne zaveda vloge,
ki jo je odigral v njeno obram-
bo. Bil je podpornik osamosvo-
jitve, kot je branil Hrvaško pred
srbskim napadom.
Leta 2008 je Bettiza ponosno pi-
sal: “Se spomnite na diplomat-
sko psihodramo l. 1991, ki so jo
inscenirale vlade Skupnosti, še
ne Evropske unije? Bili smo na
začetku bratomornih vojn v
nekdanji Jugoslaviji. Vse vlade,
razen Nemčije, so se nerazum-
no postavljale proti sklepu Slo-
venije, da se osamosvoji, potem
ko je v devetdesetih dneh od-
vrnila poskus agresije zvezne
vojske pod srbskim vodstvom.
Evropska kanclerstva so zapirala
oči pred beograjskimi dejanji,
dramatično kazala na posledice
slovenske odcepitve za varnost
Balkanov in rušenja federacije.
Hipokrizija, kratkovidnost,
srbofilstvo, amaterska realpoli-
tik in ignoranca so oslepili Pa-
riz, Rim, London in celo Wa-
shington. 1. januarja bodo iste
države, ki so takrat nasprotovale
neizpodbitnim razlogom slo-
venske osamosvojitve, videle
prav Slovenijo na krmilu Evrop-
ske unije. Tako bodo utrpele
zgodovinski ukor: pred 16 leti
so hoteli držati Slovenijo izven
Evrope, no zdaj se znajdejo na
vrhu evropskega predsedstva.
/ str. 12
MO
Kristjani in družba31. avgusta 20174
Romanje na Barbano
Skupaj za nove duhovne
poklice
  etošnje romanje
slovenskih vernikov iz
goriške nadškofije in
tržaške škofije na Barbano je
bilo, kot že nekaj let, na
poseben način posvečeno
skupni molitvi za duhovne
poklice.
Okrog 250 romarjev je v
jutranjih urah ponedeljka, 28.
avgusta, prispelo do
priljubljenega svetišča na
otoku v gradeški laguni, da bi
se znašli “v Marijinem
objemu”, je na začetku maše
povedal g. Karel Bolčina, vikar
L za slovenske vernike naGoriškem. Potrebujemoduhovne poklice, če hočemo
pomoč za svoje duhovno
življenje; zato so romarji Bogu
položili na oltar to željo in
prošnjo, v upanju, da bi Marija
“materinsko pogledala na
nas”. Molili so za starše, da bi
kot dobri vzgojitelji oblikovali
zdrave krščanske osebnosti, ki
jih Bog kliče v svojo posebno
službo; za mlade, da bi rastli v
duhu velikodušnosti in
požrtvovalnosti ter da bi se
pogumno odločali tudi za
duhovne poklice; za bolnike,
da bi tudi iz žrtev njihovega
trpljenja zoreli novi
duhovniški, redovniški in
misijonarski poklici; za
semeniščnike in bogoslovce,
da bi se dobro pripravili na
odgovorno službo.
Evharistično bogoslužje, ki je
“izraz ljubezni Boga do nas in
naše ljubezni do Njega preko
Kristusa”, je tokrat vodil
koprski škof msgr. Jurij Bizjak.
Izjemni poznavalec Biblije,
čigar vsaka beseda je prežeta s
svetopisemsko modrostjo, je v
homiliji poudaril, da so v
avgustu trije veliki prazniki
nebeške Matere, ki so med
sabo povezani in “imajo nekaj
kraljevskega v sebi”. Dne 5.
avgusta - “v najhujši vročini” -
slavimo Marijo Snežno: na ta
dan leta 352 naj bi, po izročilu,
Marija v Rimu s snegom
pokazala, kje naj ji zgradijo
cerkev, ki je potem postala ena
najpomembnejših bazilik
(Santa Maria Maggiore). Marija
je resnično, kot pravi Salomon,
“hladna voda žejnemu človeku
dobra novica iz daljne dežele”.
Ona je uresničila to, kar so
dolgo oznanjali. “Vsakdo
izmed nas pozna hude
vročine”...; ona, ki je
zanesljiva, zna
“potešiti
hrepenenja
našega srca”.
Dne 15. avgusta
praznujemo
Marijino
Vnebovzetje.
Čeprav se ta
praznik danes
morda zdi
večini ljudi
nekam
oddaljen, je
škof zatrdil, da
se “z
vnebovzetjem v
Cerkveni in družbeni antislovar (39c)
L kot LEPOTA 3
  račamo se k enemu od
začetnih izhodišč našega
razmišljanja o lepoti in se
sprašujemo, če je lepota nekaj ob-
jektivnega oz. obče veljavnega, ali
ne. Tu se lahko lomijo kopja, kot
se je meni zgodilo, pa ne enkrat, a
se žal v resnici to ne dogaja prav
pogosto. Dam primer. Nekdo na-
redi neko novo arhitekturno stva-
ritev, zadevo objavijo, potem pa
pride do številnih
mnenj, mnenja pa
imajo približno enako
vrednost. Eden bo re-
kel, da mu je všeč,
eden, da mu ni, kdo bo
celo zbral pogum, da
bo rekel, da je tisto
grdo. Bog pa varuj, da
bi si kdo drznil nekoga
vprašati, kakšni so ob-
jektivni razlogi, da je ti-
sta stvaritev lepa, ker
hitro pride do bliska, gromov in
toče. Da bi tako odgovorili na
vprašanje, ali je lepota nekaj ob-
jektivnega, bi tako lahko zgolj
opazovali svet, ki nas obdaja, pa
ocenili stopnjo občutljivosti za le-
po, ki jo ljudje imajo, ne toliko sa-
mi po sebi, temveč zaradi tega, ker
medijski vpliv in prevladujoča
kultura nam vsem nekaj vsiljujeta.
Če začnemo pri glasbi, lahko po-
mislimo na tisto, kar nam polni
ušesa po radiu, po nakupovalnih
središčih, drugih javnih prostorih,
na televiziji... Lahko tudi pomisli-
mo na podobe, ki jih imamo ne-
prestano pred očmi na istih me-
stih, pa še na “jumbo” plakatih,
kjer je na pretek takšne in dru-
gačne golote, seksualnih sporočil
in še česa. Treba je tudi reči, da
smo ljudje dandanes zaprti v neki
splošni masovni egoizem, po ka-
terem nič kaj ne skušamo gledati
onkraj ali izven sebe, temveč
iščemo le tisto, kar koristi nam sa-
mim, še to pa v zelo utilitari-
stičnem in ekspresnem smislu (da
V mora namreč biti takoj oz. bi žemoralo biti včeraj). Ljudje smomorda izgubili vero v lepoto zato,
ker smo izgubili vero v ideal ali v
ideale, kar pravzaprav pomeni, da
smo izgubili vero v presežno. Ne-
kako smo prisiljeni misliti, da je
naš svet svet apetitov. Tako torej
nekaj nima nobene vrednosti, če
ni koristno – to je vse. Kakšna pa
je korist lepote kot take? Toda, po-
tem bi se lahko vprašali tudi po
tem, kakšna je korist ljubezni ali
prijateljstva. Zašli smo torej v uti-
litarizem, ki je le eno od področij
širšega gibanja, ki nosi ime mo-
dernizem. Ameriški arhitekt je ta-
ko dal glas modernistom, ko je
trdil, da je oblika odvisna od fun-
kcije, namena, namembnosti. Z
drugimi besedami – treba je neha-
ti misliti na to, kakšen je izgled ne-
ke stavbe, saj je zlasti in predvsem
važno to, čemu služi. Temu se je
še kako podleglo tudi v cerkvenih
krogih, kar je vsem na očeh, a se
ne bomo preveč ob tem zausta-
vljali. Tako ali tako bi prišlo do ti-
stega, kar smo dejali prej v začet-
ku. Vsekakor je koristnost nado-
mestila lepoto in postala temeljni
ali osrednji kriterij za presojo, tudi
umetnostno. Tisto, kar je danes
pomembno, je to, da je nekaj ino-
vativno, šokantno, kreativno,
včasih tudi čez vse meje okusnega.
Tako ni več objektivnost tistega, v
kar zremo, kar nam
ponuja ključ za inter-
pretacijo, temveč je
sporočilo prikrito,
skrito, stvar interpre-
tacije, po navadi skri-
to v mislih umetnika
samega, ki nas želi
šokirati, impresioni-
rati in ne vem še, kaj.
Tu ni več prostora za
vrednostne sodbe,
temveč zgolj takšna
ali drugačna eksplozija kreativno-
sti, ki jo le redki izbranci lahko
doumejo, v polnosti seveda le
umetnik sam. Umetnost je tako
postala neki luksuz, okrasek,
igračka za sloj navdihnjenih inte-
lektualcev, navadni ljudje pa tega
ne morejo razumeti, pa jih niti ne
zanima.
Andrej Vončina
Križ je zasajen v Sveto Trojico
Jezusovo smrt moremo gledati z različnih zor-
nih kotov. Judovski voditelji so ga zavrnili kot
krivoverca in bogokletnika, rimska oblast ga je
obsodila kot upornika in nasprotnika. Na teo-
loški in duhovni ravni pa je bila to smrt učlo-
večenega Božjega Sina, ki je doživel popolno
oddaljenost od Očeta in njegove ljubezni. Lah-
ko bi spregovorili o prepadu v Bogu, ki je nekaj
nezaslišanega, ker sta Sin in Oče eno v Svetem
Duhu. Oče ni rešil Sina iz njegove smrtne sti-
ske, nebo se ni oglasilo ob njegovem kriku, mo-
ral je strpeti trpljenje do kraja in ostati sam v
svojem umiranju ter
smrti.
Sveti Pavel je začutil to
Jezusovo bolečino, ko
Oče ni prizanesel niti
svojemu lastnemu Sinu
in je dopustil njegovo
smrt. Vsi smo bili na
Kalvariji, ko je trpel
naše grehe in umiral
zaradi našega upor-
ništva. Vendar tudi Oče
ni mogel ostati brez
sočutja in oddaljen.
Trpel je z njim, a mu te-
ga zaradi trpljenja in
bolečine ni mogel pokazati v ljubezni Svetega
Duha. Ostala je praznina, ki je bolela Očeta in
Sina. Sin je tako izkusil vso razbitost in gren-
kobo greha.
Božje trpljenje je sprejemljivo in ga moremo
zaslutiti samo v luči trinitaričnih odnosov, v
katerih so vse Osebe v neprestanem podarjan-
ju. Oče skupaj s Sinom podarja svoje najdražje,
svojega Sina. Sveti Duh omogoča to podarjanje,
obenem pa je prav pomanjkanje občutja nje-
gove prisotnosti 'krivo' za Sinovo zapuščenost
in trpljenje. Nihče ne more doživeti takšnega
trpljenja in zapuščenosti kakor učlovečeni Sin,
ki je eno z Očetom. Različne upodobitve Kri-
stusa na križu z Očetom, ki ga objema, in Sve-
tim Duhom v podobi goloba, ki je med njima,
kažejo na globoko razumevanje skrivnosti Sve-
te Trojice, ki so jo v kasnejših stoletjih huma-
nizma kar precej zanemarili.
Zato je mogoče reči, da je križ zasajen v življen-
je Svete Trojice pred stvarjenjem sveta, ko je
Oče rodil Sina za žrtveno podarjanje. Tudi vse
ustvarjeno nosi pečat križa in darovanja. Po
žrtvi in daritvi moremo najti pot k izvirni lju-
bezni, se spraviti in oživiti odnose z ljudmi in
z Bogom. Križ se dviga proti grehom človeštva
kot kača na drogu v puščavi, da morejo na njem
vsi najti
ozdra-
vljenje od
pikov gre-
ha. Jezu-
sov križ
razodeva
križ, ki je
vtkan v
zgodovi-
no
odrešenja
in nosi
podobo
Svete Tro-
jice. Na
križu se je Bog razodel, kot ljubezen in dar v
svojih največjih globinah. Tako smo po križu
dobili zopet naš človeški obraz in oživili Božjo
podobo. Na križu se učimo izprazniti od vsega,
kar je naše, in se podariti drugim ter jih spreje-
mati kot dar v njihovi drugačnosti. Življenje je
lepo, ko se vse spremeni v dar. Sveta Trojica
more postati stil in način našega življenja. Po-
darjanje Oseb je življenje, ki nas navdihuje za
nove korake pokorščine in zaupanja Bogu, pa
tudi odpuščanja in odpiranja k ljudem. Sveti
Duh je moč za vsa človeška darovanja, da se
moremo osvoboditi sebičnosti in stopiti v krog
dajanja in sprejemanja, ki ne pozna konca.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
srcu rodi prav vsak človek”.
Vnebovzetje namreč pomeni
poveličanje, srečo, po kateri
hrepeni vsak človek. Zato je
vnebovzetje “vsakemu človeku
pisano na kožo, zapisano v
srce”. Tako vnebovzetje nudi
“pravilno izhodišče, pravilen
pogled na vse stvari”.
Nazadnje, 22. avgusta, je
praznik Device Marije Kraljice,
“pravzaprav vrhunec Snežnice
in Vnebovzetja”. Marija je
kraljica angelov, očakov,
prerokov, apostolov,
mučencev, spoznavalcev,
devic, vseh svetnikov, “vseh
naših vzornikov”... Kraljica je
tudi druga
najmočnejša figura
pri šahu in kartah, je
še poudaril msgr.
Bizjak; pravimo, da je
jesen “kraljica barv”,
orgle so “kraljica
glasbil”... “Z nazivom
kralj/kraljica
označujemo vse, kar
je najmočnejše,
najvišje, najsvetejše”,
vse, kar krepi našo
vero, upanje in
ljubezen, tri stebre
našega delovanja.
Ona je “vzor
resničnosti,
pravičnosti in
svetosti”, je kraljica
nebeškega kraljestva,
je kraljestvo resnice in
življenja, svetosti in milosti,
miru in ljubezni, navaja drug
hvalospev. Škof je na koncu
vsem navzočim zaželel, da bi
jim tudi romanje na Barbano,
ki je “tako posrečeno odrezana
od sveta”, vlilo notranjega
miru in poguma. Po eni strani
namreč živimo v svetu, po
drugi pa včasih potrebujemo
tudi nekaj odmaknjenosti, je še
dejal.
Popoldne so romarji zmolili
rožni venec za nove duhovne
poklice in v prepevanju litanij
prejeli božji blagoslov.
DD
Romanje v Medjugorje od 6. do 9. oktobra letos
Odhod z avtobusne postaje v Novi Gorici zelo zgodaj zjutraj v petek, 6.
oktobra. Proti večeru prispemo v Medjugorje, kjer bosta sv. maša in
čaščenje sv. križa. V soboto zjutraj vzpon na Križevac, kdor bo mogel.
Zvečer sv. maša in čaščenje Najsvetejšega. Še prej obisk Podbrda,
kraja Marijinih prikazovanj. V nedeljo srečanje s Skupnostjo družin in
zvečer sv. maša. Popoldne obisk Cenacola. V ponedeljek zjutraj
odpotujemo proti domu, za sv. mašo se ustavimo v hrvaškem Lurdu pri
Makarski. V večernih urah prispemo domov.
Prijave: g. J. Markuža, župnik v Zgoniku - tel. 040-229166 (za Tržaško),
g. Darko - 3703201305 ali 0481-32121 (za Goriško), ga. Anica 00386-
5-3022503 (za Slovenijo).
Slovenski in italijanski državljani potujejo z osebno veljavno izkaznico
za inozemstvo.
ROMANJE V MEDJUGORJE
Škof msgr. Jurij Bizjak
Kristjani in družba 31. avgusta 2017 5
Vsakoletna likovna akademija Umetniki za karitas na Sinjem vrhu
“Ljubezen je ...”
  sako leto se sredi
vročega avgusta na Sin-
jem vrhu nad Vipavsko
dolino zberejo umetniki na li-
kovni koloniji Umetniki za ka-
ritas, da bi v miru, zbranosti,
a tudi lepem druženju naredili
umetniška dela za dobrodelno
organizacijo, ki vsako leto
znova poskrbi, da gre zbran
denar od prodanih umet-
niških del v roke najbolj po-
trebnim.
Tudi letos je bilo tako in tudi
letos smo umetnike, družino
Vidmar, ki gosti umetnike ter
organizatorje, obiskali, saj v
Novem glasu od samih začet-
kov spremljamo in sodeluje-
mo z organizatorji, ki pripra-
vijo razstavi tudi v Trstu in
Gorici.
Umetnike smo v sredo, 16. av-
gusta, pred dnevom odprtih
vrat, našli sredi dela; nismo
jih motili, smo pa z njimi po-
kramljali ob uri kosila, ko je
več časa za pogovor, za sni-
denje, predvsem pa za medse-
bojno spoznavanje. Veseli
smo bili dejstva, da smo na
Sinjem vrhu že takoj srečali
Kristjana Vidmarja, hišnega
gospodarja, ki se je z družino
in vsemi nami, ki smo ga ime-
li srčno radi, lansko leto moral
prezgodaj posloviti od očeta
Hieronima. Kristjan je mlad,
poln življenjskega elana in z
družino je od lanskega leta
posodobil penzion, predvsem
pa pred Vidmarjevo domačijo
postavil nov podest iz sibirske-
ga macesna, ki kljubuje vetru,
V mrazu, vročini, dežju insnegu. Nove mize in sto-li na tem podestu samo
govorijo o tem, da gre
življenje Vidmarjeve
hiše naprej, kot gre na-
prej tudi gibanje Umet-
niki za karitas, saj gre za
pravo gibanje vedno
večje skupine ljudi, ki se
zavedamo pomena lepo-
te in dobrote.
Prav lepo in dobro velja-
ta in se morata deliti in
tega se zaveda duša kolo-
nije Umetniki za karitas
Jožica Ličen, ki skupaj z
umetnostno kritičarko
Anamarijo Stibilj Šajn iz
leta v leto vztraja.
Geslo kolonije in razstav
Umetniki za karitas
2017/2018 je “Ljubezen
je … ” To je več kot očit-
na povezava z apostolsko
spodbudo Radost ljubez-
ni papeža Frančiška.
“Ljubezen je potrpežlji-
va, ljubezen je dobrotlji-
va, ni nevoščljiva, ljube-
zen se ne ponaša, se ne
napihuje, ni brezobzir-
na, ne išče svojega, ne da
se razdražiti, ne misli
hudega. Ne veseli se kri-
vice, veseli se pa resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse
upa, vse prestane. Ljubezen
nikoli ne mine (1 Kor 13,4-8)
”. Sodelavci Karitas se pri svo-
jem delu srečujejo s številnimi
družinami in posamezniki, ki
so izgubili vero v ljubezen.
Med nami so razdrte družine,
enostarševske družine in
družine, ki sicer še vztrajajo
skupaj in iščejo pot do ljubez-
ni in spoštovanja.
Strokovni svet kolonije, ki ga
sestavljajo likovna kritičarka
Anamarija Stibilj Šajn ter li-
kovni ustvarjalci Jože Bartolj,
Lucijan Bratuš,
Milena Gre-
gorčič, Azad Ka-
rim, Silva Karim,
Mira Ličen
Krmpotić, Tone
Seifert, Bogdan
Soban in Janez
Štros, v skladu s
Pravilnikom, ki
ga je
pripravila vodi-
teljica projekta
Jožica Ličen in
potrdilo taj-
ništvo Škofijske
karitas Koper, je
letos izbral ude-
ležence: iz Slove-
nije so: Marko
Andlovic, An-
drejka Čufer, Le-
ander Fužir,
Branko Jazbar,
Janez Ovsec, Jošt
Snoj, Igor Zimic
in Edo Zupan; iz
Nizozemske sta
prišla Marian
Henriette Krom-
kamp in Ben
Schildkam, iz
Nemčije Anu-
schka Dupalo –
Loss, iz Turčije
pa Ahmet Özel.
Prav turški slikar
nam je na Sin-
jem vrhu pove-
dal, da se je po-
novno vrnil, ker
se je hotel tako
pokloniti spomi-
nu na pokojnega
Hieronima.
Na Sinjem vrhu
smo srečali tudi
generalnega taj-
nika Slovenske
karitas, ki je
prišel na sesta-
nek s tesnimi so-
delavci; Imre Je-
rebic se je z
Jožico Ličen pogovarjal, kako
naprej, stiske revnih so v Slo-
veniji vse večje. Mimogrede
sta nam oba povedala, da
predvsem starejši, ostareli
kmetje, ki so v revščini, preje-
majo namreč sramotno nizke
pokojnine, ki presežejo komaj
sto evrov na mesec, nikdar ne
pridejo iskat pomoči na kari-
tas, preponosni so, da bi na
starost priznali, da jih je slo-
venska družba zavrgla.
“Pa vendar moramo vztraja-
ti”! sta bila soglasna Imre in
Jožica, medtem ko je pravnica
Slovenske karitas gospa Ivan-
ka, odločna in prešerna gospa,
samo dodala, da njo najbolj
zabava, ker se z denarjem or-
ganizacije najbolj ukvarjajo ti-
sti, ki nikdar nič ne dajo: “Te
najbolj skrbi, kam gre denar,
pa jim mirno povem, naj se ne
ukvarjajo s tem; smo še vedno
organizacija, ki zanemarljivo
malo, od šest do osem odstot-
kov vsega proračuna, porabi
za lastno režijo.
Umetnica Jasna Merku', lan-
skoletna udeleženka likovne
kolonije, je prišla tudi letos na
Sinji vrh, za dva dni, našli smo
jo ob drvarnici, v kateri ima
svoj atelje vsako leto Tone Sei-
fert. Povedala nam je, da rada
pride, ker je na Sinjem vrhu
“preprosto lepo, kot je lepo
druženje z umetniki”, tako le-
po, kot je bila lepa njena slika
v nastajanju; delala je na pro-
stem.
Mira Ličen Krmpotič, umetni-
ca, ki je velikokrat že krasila s
svojim delom naslovnico No-
vega glasa, je med klepetom z
likovnim umetnikom Lucija-
nom Bratušem preprosto po-
vedala, da je prav, da se kolo-
nija nadaljuje, ker
“tako tudi umet-
niki lahko vsaj
malo pomaga-
mo”. Medtem ko
je Brane Jazbar
povedal, da skuša
združiti svet Sinje-
ga vrha s svetom
iz Južne Amerike,
kjer je pred leti sli-
kal. Slikar Jošt
Snoj nam je poka-
zal niz svojih ma-
gično upodoblje-
nih cerkva, Lean-
der Fužir je upo-
dabljal svoje pre-
proste ljudi. Vesel
je bil, ko smo mu
povedali, da je
prav naša sodelav-
ka lansko leto ku-
pila njegove otro-
ke s kruhom na
razstavi v Trstu.
Vsak umetnik je
svet zase, pa ven-
dar so vsi delovali
na Sinjem vrhu
kot eno. Igor Zi-
mic iz Nove Gori-
ce nam je skromno dodal, da
upa, da bodo kaj njegovega or-
ganizatorji prodali, naslikal je
tudi križ, simbol trpljenja in
trpečih, katerim skuša likovna
kolonija Umetniki za karitas
pomagati.
Deset letošnjih udeležencev je
ustvarilo 25 likovnih del, 75
ostalih darovalcev pa 93, lepa
bera, ki bo zdaj romala v svet.
Ob sklepu kolonije je bila po-
stavljena priložnostna razsta-
va. Umetnike za karitas in av-
torje sta na slovesnosti pred-
stavili likovna kritičarka Ana-
marija Stibilj Šajn in voditelji-
ca projekta Jožica Ličen. V kul-
turnem programu so nastopili
Mladi z Gore, Venček narod-
nih in nekaj drugih pesmi pa
je zapel Mladinski pevski zbor
s Cola pod vodstvom Melite
Lemut Bajc. Prisotne je nago-
voril ajdovski župan Tadej
Beočanin, prisotna pa je bila
tudi gospa Ljudmila Novak, ki
tudi sicer že dolgo podpira do-
brodelno pobudo. Navzoče je
pozdravil tudi generalni vikar
koprske škofije Slavko Rebec,
ki se je umetnikom tudi pisno
zahvalil.
tekst in fotografije Jurij Paljk
Foto Jožica Ličen
Igor Zimic
Jošt Snoj
Lucijan Bratuš
Jasna Merku'
Kristjan Vidmar
Brane Jazbar Leander Fužir
Patricija Simonič
Goriška31. avgusta 20176
Srečanja pod lipami / Gost agronom Miloš Čotar
Oljkarstvo spet 
priljubljeno pri nas
  četrtek, 3. avgusta, je
bil gost na Srečanju
pod lipami goriški
agronom in družbeni delavec
Miloš Čotar. Srečanje Oljkar-
stvo v našem prostoru in času,
ki sta ga priredila Kulturni
center Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič v sodelovan-
ju s Kmečko zvezo, je vodil
urednik, programist, režiser
pri slovenskem programu
deželnega sedeža Rai Jan Leo-
poli.
Najprej je agronom, ki se tudi
sam ukvarja z oljkarstvom,
opisal sorte oljk in povedal, da
se pri nas splača saditi belico,
ker ima ta avtohtona vrsta pre-
cejšnjo mero vzdržljivosti,
produktivnosti in dobre la-
stnosti za namizno uporabo
in za pridelek olja.
Nato sta se govorca dotaknila
praktičnih tem, kot so na pri-
mer sajenje oljk, razdalje med
drevesi, pomembnost svetlo-
be in dobrega vzdrževanja.
Prav te stvari so pomembne,
da oljko ne napadejo razne
bolezni, ki so sicer pri nas
manj hude kot v južnih krajih.
Najhujša bolezen je pavje oko,
V ki se pojavi, če oljkar zanemar-ja drevo: slabo obrezovanje,površno sajenje, pomanjkanje
svetlobe, prekratke razdalje
med drevesi itd. Med škodljiv-
ci pa je na prvem mestu mu-
ha. Tukaj je Čotar razložil, da
obstaja več sredstev za pre-
prečevanje napada: ena so
strupi, druga pa so ekološka
sredstva. Agronom rajši upo-
rablja drugo rešitev.
Govorca sta se med večerom
dotaknila še številnih zanimi-
vih vsebin, kot so na primer
nabiranje oljk, delovanje tor-
klje, skladiščenje oljk in olja.
Predavanje se je kar dolgo na-
daljevalo, kajti prisotni so po-
kazali veliko zanimanja in po-
stavili agronomu kar nekaj
vprašanj.
Ob koncu je moderatorja za-
nimala še figura pokuševalca
olja. Miloš Čotar je vpisan v
državni seznam pokuševalcev
in je član deželne komisije, ki
ji pravijo Panel. Evropska
skupnost, pravi agronom, je
pač določila, da razred ekstra-
deviških olj mora tudi skozi
strokovne pokušnje. Te so pre-
cej zapletene, ker se mora sku-
pina pokuševalcev dobro uje-
mati in večkrat vaditi. Tekmo-
vanja, na katerih se oljkarji
pomerijo med seboj, so precej
zahtevna, ker mora pokuševa-
lec oceniti tudi do sto olj na
dan. Podrobno je opisal delo-
vanje komisije ter postopek
pokušnje in ocenjevanja.
Na koncu večera je agronom
povedal, da pri nas oljkarstvo
nima tako močnega gospodar-
skega pomena, ker imamo
druge pridelke, ki prevladuje-
jo, kot, recimo, vrhunska vina.
Je pa dobra dodatna ponudba,
ki lahko dopolni tipične izdel-
ke našega področja. Izrazil je
tudi lepo misel: “Pravijo, da se
oljke sadijo za vnuke, jaz pa
mislim, da jih lahko uživamo
tudi mi. Oljka je od nekdaj
simbol miru in jaz menim, da
je oljčni nasad kraj miru in
kraj zatočišča in premisleka za
kmeta. Zato privoščim vsem,
da ga tako tudi doživljajo”.
Prisotni so po predavanju lah-
ko poskusili olja, ki jih je po-
nudil predavatelj, in vina, ki
jih je predlagala kmetija Pri-
mosic.
MČ
Srečanja pod lipami / Dr. Drago Štoka
“Življenje je kot 
hoja po stezici”
  oletni program
Srečanj pod lipami se
je končal v sredo, 9.
avgusta, s predstavitvijo
knjige Po stezicah in
brezpotjih. Knjiga, ki jo je
napisal dr. Drago Štoka, je
izšla pri Goriški Mohorjevi
družbi ob avtorjevem
pomembnem jubileju.
Večer, v organizaciji
Kulturnega centra Lojze
Bratuž in Krožka Anton
Gregorčič, sta vodili prof.
Majda Cibic in prof. Marija
Češčut.
Prof. Marija Češčut je
uvedla večer in pozdravila
prisotne v imenu Goriške
Mohorjeve družbe in
njenega predsednika
Renata Podversiča. Med
predstavitvijo je
profesorica prebirala
odlomke iz knjige, o
nastanku publikacije in
njeni vsebini je pa prijetno
in naklonjeno spregovorila
prof. Majda Cibic.
Oblikovanju knjige se je z
izredno pozornostjo in
skrbjo posvetil umetnik
Franko Žerjal, ki je dal z
P inovativnim pristopomposeben pečat temu delu.V knjigi so samostojna
dela, ki si jih je zamislil
oblikovalec ob branju in
jih je potem računalniško
in na sodoben način
obdelal. Kako se je
spoprijel s to nalogo, je
sam povedal in natančno
razložil svoje zamisli.
Posebna zahvala gre tudi
novinarki Eriki Jazbar za
tehtno in skrbno uvodno
besedo.
Bistvo avtorskih spominov
je človek v vsej svoji
razsežnosti, pravi prof.
Majda Cibic. V ospredju so
osebnosti naše zgodovine,
ki so žrtvovale življenje za
slovenstvo. V tej knjigi
najdejo te osebe, ki jih je
zgodovina predolgo
pozabljala in skrivala, svoj
prostor. Prav zaradi tega je
delo posebno dragoceno.
Poudarek na človeka je še
posebno pomemben v teh
časih, ko smo vsi ujeti v ta
virtualni svet z računalniki
in pametnimi telefoni.
Zgodi se, da zgubimo stik z
realnostjo in človeški
odnosi se na ta način
zrahljajo.
Avtor se v knjigi spominja
na korenine, na domače
kraje in na svetle like, s
katerimi je sklenil globoke
prijateljske vezi in ki so ga
spremljali skozi življenje.
Avtorja vznemirjajo tiste
osebnosti, ki so morale
prehoditi pot mučeništva
in preganjanja. Žrtve, ki so
bile preveč časa
zamolčane.
Ob koncu večera je
spregovoril še avtor sam, ki
se je najprej zahvalil vsem,
ki so prispevali k nastanku
knjige. Obrazložil je, zakaj
si je zamislil tak naslov.
Štoka pravi, da je življenje
kot hoja po stezici.
Posameznik po lastni
krivdi ali zaradi drugih
prej ali slej krene z glavne
poti in zaide na brezpotje,
kjer se lahko tudi izgubi.
Veliko zmago pa človek
doseže, ko zmore z
brezpotja zopet doseči
pravo pot.
MČ
  oznoavgustovski večer,
v petek, 25., se je v dvo-
rani župnijskega doma
F. B. Sedej v Števerjanu zavil
v skrivnostno ozračje, ki je ob
gosti umetni megli zavelo že
pred začetkom predstave. Za-
gnani igralci Mladinske sku-
pine M+ F. B. Sedej Števerjan
so na domačem odru v abon-
majskem nizu gledaliških lju-
biteljskih predstav Gledališče
na ocvrtem, ki ga je drugo le-
to zapored priredila Dramska
družina SKPD F. B. Sedej Šte-
verjan, pod pokroviteljstvom
Zveze slovenske katoliške
prosvete Gorica, Javnega
sklada za kulturne dejavnosti
Republike Slovenije in Sveta
slovenskih organizacij, še
zadnjič zbrano in prepričlji-
vo, vseskozi vzdržujoč nape-
tost in tematsko skrivno-
stnost, prikazali igralsko in
uprizoritveno zahtevno dra-
P mo Drakula. Med občin-stvom – prisotna sta bila tudipredsednik SSO Walter Ban-
delj in goriška občinska svet-
nica iz vrst SSk Marilka
Koršič - je bilo opazno precej
mladine, ki je gotovo bolj
dovzetna za tovrstne, bolj so-
dobno zasnovane predstave
kot pa starejši gledalci, ki so
jim verjetno bolj pri srcu kla-
sična dramska dela v tradicio-
nalnem uprizoritvenem slo-
gu.
Opirajoč se na roman Brama
Stokerja, je znano zgodbo “o
vampirju” za mlade gleda-
liške navdušence, ki so takoj
z veseljem sprejeli tekst, po-
srečeno priredila in zrežirala
mlada poklicna igralka Patri-
zia Jurinčič Finžgar, članica
SNG Nova Gorica. V njeni ra-
zličici, ki ji posebno vzdušje
ustvarjajo avtorska glasba Pa-
tricka Quaggiata in osvetlitve
oz. zatemnit-
ve prizorišča
pa tudi zani-
mivo in
smotrno iz-
delana sce-
na, si te-
mačni prota-
gonist s sesanjem človeške
krvi podaljšuje življenje, ker
brez predaha išče svojo nadv-
se drago zaročenko, ki mu jo
je pred 400 leti ugrabil so-
vražnik. S to mračno zgodbo
se prepleta druga ravno tako
čustveno močna med mla-
dim Johnatanom in Mino, o
kateri je Drakula prepričan,
da je njegova izgubljena lju-
bljena. Prav ljubezen, ki veže
mlada zaljubljenca, zmaga
nad temnimi silami, tako da
ima srhljiva vsebina, katere
mračne in presunljive odten-
ke so mladi igralci izvrstno
prikazali, srečen konec.
Predstava Drakula, s katero je
svoj debi na odrskih deskah
imenitno prestala Mladinska
dramska skupina M+, se je
kakih desetkrat pojavila na
naših odrih, tudi na Zamej-
skem festivalu amaterskih
dramskih skupin v Mavhin-
jah, na katerem ji je strokov-
na komisija dodelila tretjo
nagrado v mladinski katego-
riji. Naj še zadnjič poimensko
navedemo nastopajoče:
Miha Kovic - Drakula,
Mira Boškin, Jana Juren
- Selma, Sara Soban - Lu-
cy (Drakulove neveste),
Alessandro Pasi - Johna-
tan, Nika Devetak - Mi-
na, Samuele Vittorio
Ferletti - doktor Seward,
Alek Devetak - asistent
doktorja, Chiara Ber-
gnach - Mary Reinfield,
Tadej Lukman - profesor
Van Helsing.
Kot je pred začetkom
predstave pojasnila Ila-
ria Bergnach, organiza-
cijski vodja števerjanske
dramske skupine SKPD
F. B. Sedej, je bila upri-
zoritev Drakula poslednjič na
odru, ker se bo večina članov
- igralcev in zakulisnih tehni-
kov - Mladinske skupine M+
razkropila po raznih koncih
in krajih, ker bodo letos sto-
pili na univerzitetno pot. Mi-
mogrede jim želimo, da bi se
s tako vnemo in zagonom,
kot so se lotili gledališkega
dela, “spoprijeli” tudi s študi-
jem. Bergnachova je tudi na-
povedala prihodnji dogodek
Gledališča na ocvrtem, ki bo
v nedeljo, 17. septembra, ko
bodo člani Dramske skupine
SKPD F. B. Sedej imeli prvo
ponovitev nove predstave Le-
to šlagerja, sodobne drame
nizozemskega avtorja Rika
van den Bosa, v režiji Tomaža
Krajnca.
Tako se v letošnjem letu šte-
verjanska Dramska družina
lahko ponaša kar z dvema
premiernima uprizoritvama,
kar ni ravno pogosto v ljubi-
teljskih gledaliških krogih!
Tudi avgustovski gledališki
večer “na ocvrtem” se je kar
najlepše končal pod zvezda-
mi ob prijateljskem kramljan-
ju. Gledalci so ob cvrtih do-
brotah nazdravili pridnim
igralcem s čašico rujne kaplji-
ce, ki so jo ponudili vinarji
Vinoteke Števerjanski griči.
Iva Koršič
Dramska Družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem
Še zadnjič zelo uspešno na
odru Drakula
Goriška 31. avgusta 2017 7
Tabor volčiči 2017 
Goriški volčiči in volkuljice
čuvajo naravo
  olčiči in volkuljice krde-
la Sambhur iz Gorice so
se letos odpravili na Vi-
soko pri Poljanah, kjer jih je
čakal še zadnji izziv letošnjega
skavtskega leta: poletni tabor.
Tako so v torek, 18. 7. 2017,
pozdravili starše ter se z avto-
busom odpeljali do Vrtovčeve-
ga doma. Tam so spoznali
predstavnike ljudstva Na' vi, ki
so jih prosili za pomoč v boju
proti pohlepnim ljudem, ki na-
padajo njihov planet. Volčiči so
se izkazali v vseh preizkušnjah
ter z geslom Čuvajmo naravo
uničili sovražnike in njihove
načrte.
Prvi dan so volčiči postavili
jambor in z dvigom zastave
uradno začeli tabor. Naslednje
dni so namenili urjenju ra-
zličnih spretnosti in veščin, ki
bi jim prišle prav v primeru na-
pada zlobnih ljudi. Otroci so
raziskovali okolico, razbirali
šifrirana besedila in se izkazali
V v športnih vajah na kopnem inob vodi. Učili so se spoštovatinaravo, v kateri vidi skavt božje
delo, in odločno sklenili, da jo
bodo branili. Člani krdela Sam-
bhur so pokazali pripravljenost
in pogum, ko so se odpravili na
nočni izlet k Drevesu Duš, kjer
so spoznali skrivnosti ljudstva
Na'vi. Mali skavti so se posve-
tili tudi duhovnosti. V glav-
nem zboru so vsak dan po-
slušali odlomek iz Svetega pi-
sma ter s pomočjo starih vol-
kov spoznali življenje sv.
Frančiška, zavetnika volčičev.
Voditelji so priredili tudi špor-
tni dan, na katerem so se
volčiči izkazali na mnogih po-
stojankah: skakali so v žakljih,
vadili ravnotežje in na-
tančnost, igrali bowling, se
preizkusili na poti preživetja ter
se nazadnje veselili pri igranju
roverčka.
Volčiči so se med tednom pri-
pravljali na boj in urili svoje
umske ter telesne sposobnosti.
Vse, kar so se naučili, so poka-
zali v zadnjem spopadu, ko so
hudobneži prišli do Vrtovčeve-
ga doma ter napadli Stare vol-
kove. Mali skavti so rešili svoje
voditelje in zlobne premagali v
odločilni veliki igri. Volčiči so
se zmage veselili in o tem pri-
povedovali staršem, ki so se jim
pridružili naslednji dan pri
maši, tabornem ognju in zad-
njem zboru. Vsi zbrani so za-
peli Pesem slovesa ter sežagali
jambor. Vsak je nato odšel pro-
ti domu, s sabo si je nesel
košček jambora in seveda
mnogo nepozabnih spominov.
Trudi
  ot je že večletna nava-
da, člani štandreške
dramske skupine ne
mirujejo niti v poletnih me-
secih in nastopajo v raznih
krajih, predvsem tam, kjer ni-
majo dvorane in so v takem
kraju lahko prireditve samo
na prostem. Predstave pod
zvezdami imajo svoj čar in
drugače izzvenijo kot med šti-
rimi dvoranskimi zidovi. Tudi
pri gledalcih je več sproščeno-
sti, kar pozitivno vpliva na
nastopajoče. Predstavo na
prostem so imeli že v mesecu
juniju, ko so z novo premier-
no uprizoritvijo nastopili na
domačem Prazniku špargljev
v župnijskem parku pod lipa-
mi. S komedijo Dohodnina
K
pa so navdušili gle-
dalce v Vojščici na
Krasu in v Kanalu,
kjer je bilo sredi av-
gusta prav prijetno
na prizorišču ob
Soči. Udeležba je bi-
la številna in veselo
vzdušje zagotovlje-
no. Naj pri tem ome-
nimo, da je sodelo-
vanje med skupina-
ma iz Štandreža in
Kanala že dolgoletna
in uspešna stalnica.
V petek, 25. avgusta,
so štandreški kome-
dijanti obiskali Ore-
hovlje. Tja sta jih po-
vabila Krajevna
skupnost in tam-
kajšnje društvo, da bi oboga-
tili večdnevno praznovanje
vaškega zavetnika sv. Avgušti-
na, ki ga v tem kraju vsako le-
to zelo slovesno počastijo. Na
velikem prizorišču ob reki Vi-
pavi, kjer potekajo razne de-
javnosti, in ob lepi udeležbi
gledalcev sta Majda Zavadlav
in Božidar Tabaj zabavala pri-
sotne z vedro igro Gremo v
teater. Ob koncu predstave sta
nastopajoča povabila vse pri-
sotne, naj se v nedeljo, 27. av-
gusta, udeležijo slovesne sve-
te maše v čast krajevnemu pa-
tronu. Po sv. maši je bilo
namreč ob cerkvi družabno
srečanje z mladinskim pro-
gramom.
DP
  ruštvo slovenskih upoko-
jencev za Goriško že
vrsto let prireja v mesecu
avgustu tradicionalni piknik, po-
vezan z izletom. Tokrat se je nad
sto upokojencev 5. avgusta odpra-
vilo z dvema avtobusoma v kraj
Barcis v Valcellini, v okolje
vršacev furlanskih
Dolomitov. Pri
istoimenskem
akumulacijskem
jezeru jih je na
mostu Antoi
pričakal vodič, ki
jih je v dveh izme-
nah z vlakcem po-
peljal na ogled sli-
kovite soteske, ki
jo je reka Cellina
v stoletjih izdol-
bla med skalov-
jem.
Po ogledu so se
udeleženci odpel-
jali v zaselek Mal-
D nisio, v občino Montereale di Val-cellina. Tu je skupina imela narazpolago štiri vodiče, da bi laže
in podrobneje sledila pri vode-
nem ogledu hidroelektrične cen-
trale Antonio Pitter, ki so jo po
dokončnem zaprtju leta 1988
spremenili v muzej »IS Science
Obvestila
Mladinski dom Gorica obvešča,
da bo od 28. avgusta do 8.
septembra potekal drugi del
POLETNOSTI 2017, in sicer:
priprava na začetek pouka za
osnovno in srednjo šolo in
priprava na vstop v srednjo šolo.
Informativno srečanje s star ši
obiskovalcev pošolskega pouka
bo potekalo v četr tek, 7.
septembra, ob 18.00 na sedežu
v Gorici, ul. Don Bosco 60. Vpis
k pošolskemu pouku 2017/18
je še možen. Informacije; tel.
366-6861441 ali 331-
6936603, e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih upo -
kojencev za Goriško vabi članice
in prijateljice, da se pridružijo kot
pevke društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj se
po tel.: 0481 531093 (Majda M.)
ali 0481 532092 (Emil D.). Prav
tako so članice in prijateljice
vabljene, da se vključijo v ekipo
balinark in se prijavijo na tel. št.:
0481 882213 (Ana T.).
V ulici San Giovanni 9 v
drugem nadstropju, zraven
cerkve sv. Ivana, dajemo v
najem trisobno stanovanje. Za
informacije tel. 0039 347
6921591.
“Male oglase” najdete, če na
našem portalu www. noviglas.
eu desno zgoraj vtipkate iskani
niz “Mali oglasi”.
Čestitke
Janezu in Katji, ki sta v soboto,
29. julija, stopila na skupno
življenjsko pot, želijo obilo sreče
in lepih trenutkov člani drustva
Sedej iz Števerjana in župnija iz
Števerjana.
Darovi
Ob smrti drage ljubljene mame
Lojzke daruje hčerka Marina za
Novi glas 100 evrov in za Sv.
Goro 300 evrov.
Za Novi glas daruje župnijski
urad Drežnica 50 evrov.
Sožalje
Ob smrti Nade Tomsič izreka
dolgoletnemu odborniku Emilu
in sorodnikom iskreno sožalje
Društvo goriških upokojencev.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 1. 9. 2017 do 7. 9. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 1. septembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 3. septembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 4. septembra (v studiu
Sanja Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 5. septembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 6. septembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Planinski orel -  Izbor
melodij.
Četrtek, 7. septembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
Dramski odsek PD Štandrež 
V poletni toploti igralci
niso mirovali
  ešani mladinski pevski
zbor Emil Komel iz Go-
rice je od 16. do 19. av-
gusta imel intenzivne vaje v samo-
stanu šolskih sester na Brezjah.
Na vsakoletni pevski teden, kjer
pevci poglobimo in nadgrajujemo
svoje znanje, smo odšli z vlakom z
novogoriške železniške postaje. Že
vožnja z vlakom na Gorenjsko je
bila posebno doživetje.
Pevke in pevci, stari od 15 do 19
let, smo pod taktirko dirigenta Da-
vida Bandlja na pevskem tednu
pripravili cel kup starih in novih
pesmi za prihajajočo sezono.
Dnevne pevske vaje so bile zahtev-
ne in so trajale več ur.
Vsak dan smo pevci imeli osem ur
vaj, med katerimi so seveda bili
pavze in kosila, večeri pa so bili na-
M
Foto DP
Mešani mladinski pevski zbor  Emil Komel
S petjem in dobro voljo 
v novo sezono
centre - immagina-
rio scientifico«,
pravi skupek teh-
nološke arheologi-
je. Ta zgodovinska
zgradba je pomem-
bna bodisi z indu-
strijskega kakor tu-
di arheološkega vidika. Zamisel
in skrb pri gradnji hidrocentrale
je imel inž. Aristide Zenari, med-
tem ko je inž. Antonio Pitter
skrbel za vse ostale elektroteh-
nične rešitve. Centralo so začeli
graditi leta 1900, končali pa leta
1905. Ker je bila zgradba privat-
nega značaja, so dajali velik po-
men tudi na solidnost in arhitek-
turni zgled, le tako so za gradnjo
objekta laže pridobili potrebna
sveža finančna sredstva. Upoko-
jencem so prikazali celoten pro-
ces za pridobivanje električne
energije in izčrpno obrazložili tu-
di delovanje posameznih strojev
in delov. Izstopila je slika kom-
pleksnosti postopkov in tehno-
loških dosežkov, da je delovanje
lahko potekalo učinkovito in bre-
zhibno. Zanimivo je dodati, da je
omenjena hidrocentrala svoj čas
veljala za največjo tovrstno zgrad-
bo v Evropi in bila tu-
di prva, ki je dovajala
tok za razsvetljavo
trga Sv. Marka v Be-
netkah.
Sledila sta kosilo in
druženje v restavraci-
ji Monte Spia, na lepi
in razgledni točki v
kraju Montereale Val-
cellina. Veselo razpo-
loženje je spremljala
prijetna glasba ob
petju slovenskega
harmonikarja ter
pevke vse do odhoda
v poznih popoldan-
skih urah.  (in)
Nad sto članov na tradicionalnem izletu
Goriški upokojenci v okolju
furlanskih Dolomitov
menjeni druženju.
Zbor, ki je do danes dosegel že
vrsto odličnih rezultatov, pa se je
med drugim in tretjim dnem uk-
varjal tudi z vajami za vokalno in
dihalno tehniko, najprej po dvoji-
cah, potem pa skupno; vodila jih
je Nina Kompare Volasko, ki že se-
dem let spremlja razvijanje zbora.
Mlade pevke in pevci smo tako z
dobro voljo in z delavnostjo že sto-
pili na prag nove sezone koncer-
tov in tekmovanj.
Luka Paljk
Foto JMP
Kultura31. avgusta 20178
Slavnostni govor v Kobaridu 27. 8. 2017 
Andrej - Slavko Uršič
  obariški župan Robert
Kavčič je v pozdravnem
nagovoru poudaril po-
men miru in demokracije, ki ju
danes uživamo, in dejal, da je Ko-
barid danes kraj svobodnih
srečevanj različnih narodov,
spomnil pa se je tudi zaslug veli-
kega domačina, o čigar trpljenju
je spregovorila slavnostna govor-
nica dr. Mira Cencič. Njen govor
zaradi še vedno aktualne vsebine
z veseljem objavljamo v celoti, ra-
di pa bi poudarili tudi dejstvo, da
se je spominske svečanosti v čast
mučeniku Uršiču, politiku, dejan-
sko našemu kolegi in seveda du-
hovnemu ustanovitelju današnje
stranke Slovenska skupnost, ki je
nastala na temeljih Slovenske de-
mokratske zveze v Gorici, na po-
vabilo organizatorjev, udeležil tu-
di Uršičev nečak Marko, ki se je
rodil v Vidmu, kjer tudi živi.
Njegovo pričevanje je bilo shrlji-
vo, saj je spregovoril o stricu, ki
ga sam ni poznal, a sta njegova
senca in smrt vedno živela v nji-
hovi družini, spregovoril je o
žalosti domačih, predvsem pa o
neznosnem trpljenju svoje stare
mame, ki se ni mogla nikdar spri-
jazniti z dejstvom, da ni mogla na
grob svojega ljubljenega sina.
“Pred časom sem spoznal poklic-
nega potapljača, ki sem ga
vprašal, zakaj tvegajo potapljači
svoja življenja, ko iščejo utopljene
osebe in se potapljajo tudi do se-
demdeset in več metrov v globi-
no. Povedal mi je, kako pomem-
bno je njihovo delo, dodal je še,
da ne vem, kako hvaležni so jim
svojci umrlih, ki dobijo truplo
pokojnega in ga lahko hodijo obi-
skovat na grob. Hvaležen sem
vam, da se spominjamo tu na stri-
ca, o katerem ne vemo, kje je po-
kopan, zelo hvaležen”! je dejal
Marko Uršič pod spominskim
obeležjem.
Ko smo v tišini poslušali izbrane
odlomke iz spisov o demokraciji
Andreja Slavka Uršiča, ki jih je ja-
sno prebirala prof. Marija Češčut,
smo se še enkrat zavedeli, da je
naša dolžnost, da ohranimo spo-
min na velikega primorskega
mučenika, prav tako pa tudi, ka-
ko aktualne so njegove misli tudi
danes.
Primorska zgodovina je naš po-
nos in naša bolečina. Stojimo
pred Jeronovo domačijo, ki je
spomenik naše zgodovine, sim-
bol krivic, trpljenja, upanja in po-
nosa.
Narodno delovanje Jeronove rod-
bine sega v obdobje preporoda,
to je v drugo polovico 19. stoletja.
V času, ko je županoval Anton
K Uršič - Jeron (1826–1888), je Ko-barid veljal za najbolj narodnikraj na Primorskem. Tu je živah-
no delovala Čitalnica z odmevni-
mi domoljubnimi prireditvami.
Narodno-kulturno je deloval tudi
rod Antona mlajšega (1871–
1951), ki se mu je v zakonu z
Amalijo Volarič rodilo sedem
otrok. Za narodno delovanje so
bile razmere izjemno težke. Dva
totalitarna režima sta dušila in
trla to številno družino.
Z velikimi črkami sta zapisana v
narodnem spominu Antonova si-
nova Rudi in Andrej.
Rudi je bil po starih običajih do-
ločen za bodočega gospodarja.
Mladost je preživljal pod italijan-
sko zasedbo in naglim vzponom
fašizma. Zaradi ogrožanja do-
mačega jezika se je pridružil
uporniški skupini, ki je postopo-
ma poniknila v tajno delovanje
in se je imenovala TIGR. V Koba-
ridu je ta podtalna organizacija
povezovala večino trdnih koba-
riških tržanov z današnje Manfre-
dove ulice - Mašera,
Manfreda, Boneš, Je-
ron. Upornost se je ro-
dila iz narodnega do-
stojanstva, saj je prav ta
kraj doživljal že pred le-
galnim prevzemom
fašistične oblasti divje
nasilje škvadrističnih
tolp. Razjarjeni črno-
srajčniki so novembra
1921 požgali Žganovo
gospodarsko poslopje, naslednje
leto pa porušili več spomenikov,
požgali kobariško knjižnico in
drežniško župnišče, trgali sloven-
ske javne napise in oskrunili Gre-
gorčičev grob.
Rudi, ki ni skrival narodnega po-
nosa, je za oblast veljal za slova-
nofila, antiitalijana in antifašista.
Že leta 1927 je pod težkimi udarci
fašističnih pendrekov obležal na
pločniku, ker je izložbeno okno
v svoji trgovini okrasil v barvah
slovenske trobojnice. Užaljeno
domoljubje ga je spodbujalo k še
večji upornosti pri varovanju na-
rodnih vrednot in tako si je za-
služil tri leta konfinacije in po
vrnitvi še dve leti policijskega
nadzora. Ko je svobodno zadihal,
je nadaljeval s podtalnim narod-
nim delovanjem in bil ponovno
postavljen pod policijski nadzor,
ki se je izvajal podnevi in ponoči.
Po propadu fašizma se je vključil
v OF, vendar je kmalu občutil, da
ni osvoboditev edini cilj odpora,
kar je povojni čas tudi potrdil. Ob
priključitvi Kobarida FLR Jugosla-
viji je odšel v Trst, se zaposlil pri
tržaškem radiu in s svojo mehko,
lepo zvenečo slovensko besedo
nagovarjal svoje rojake do zgod-
nje smrti v starosti 53 let.
Andrej Uršič, po domače Slavko,
je v slovenskih biografijah oz-
načen kot domoljub, časnikar in
politik. Rojen je bil leta 1908.
Obiskoval je gimnazijo v Novem
mestu, študiral pravo v Ljubljani
in tu deloval v časnikarstvu, kul-
turnih in političnih organizaci-
jah ter bil sourednik dnevnika Ju-
tro. V politiki je zagovarjal libe-
ralno in jugoslovansko usmeritev
in se družil s primorskimi inte-
lektualci sorodnih političnih na-
zorov.
V silno zapletenih voj-
nih časih je bil na-
sprotnik vsakršnega
povezovanja poli-
tičnih strank z italijan-
sko oblastjo. Zavzemal
se je za združitev vsega
slovenskega ozemlja v
obnovljeni Jugoslaviji
s spoštovanjem demo-
kratičnih načel in so-
cialne pravičnosti.
Njegova politična skupina se je v
jeseni 1941 pogajala za vstop v
OF, a ni prišlo do sporazuma, ker
ni sprejela vodilne vloge komu-
nistov. Andrej je ostal zvest giban-
ju, imenovanemu Ljubljanska li-
beralna sredina, ki se je, kot vse
sredinske skupine, zavzemala za
enoten nestrankarski narodni od-
por brez nadvlade komunistične
partije. Andrej kot član posebne-
ga primorskega odbora te poli-
tične skupine se je povezoval s
tržaškimi liberalci in preko njih z
goriškimi katoliškimi sredinci.
Njegove poti je zvesto spremljala
služba VOS-a in skrbno beležila
tudi vsebino njihovih pogovorov.
Kot predstavnik sredinske politi-
ke je v letu 1944 sprejel kot dej-
stvo sporazum Tito – Šubašič, za-
radi česar je moral na zagovor h
generalu Rupniku in bil kazno-
van na dva meseca prisilnega de-
la. Položaj sredincev je bil neugo-
den, udarce so dobivali z vseh
strani. Že italijanska policija ga je
v okupirani Ljubljani večkrat
iskala, zlasti v letu 1941, zato se je
za nekaj časa umaknil iz javnosti,
a miru ni imel tudi kasneje, iskali
so ga spet le malo pred propadom
fašizma, navaja vosovsko po-
ročilo.
Maja 1945 se je Uršič pravočasno
umaknil na Koroško, odpotoval v
Rim, nato v Trst in se naselil na
svojem domu v Kobaridu, ki je
spadal pod ZVU, prepričan, da se
zaradi čiste vesti in poštenega de-
la nima ničesar bati. Povezoval se
je s somišljeniki v Trstu in Gorici.
Opazoval je razmere. Ocenjeval
je posledice politike komunistov
do zahodnih zaveznikov, ki je z
grožnjami ovirala sodelovanje z
njimi in poskrbela, da so jih na
skrbno organiziranih protestnih
shodih zmerjali z okupatorji in
imperialisti. Motila ga je tudi in-
ternacionalistična politika slo-
vensko-italijanskega bratstva.
Ugotavljal je, da svoboda, o kateri
so sanjali, se zanjo borili in umi-
rali naši ljudje, ni prišla v naše do-
move. Nasprotno, v imenu svo-
bode in demokracije se je širil ko-
munistični totalitarizem, in to z
metodo brezobzirnega ustraho-
vanja.
Povsod po Evropi je že zavladal
mir, pri nas je še trajala revolucija
in zahtevala novih žrtev. Izvajali
so se montirani procesi in tihi po-
boji. Takih razmer kot narodnjak
in demokrat ni mogel odobrava-
ti.
V Trstu in Gorici je začela skupina
predvojnih narodnih delavcev or-
ganizirano obnavljati od komu-
nistov neodvisno strankarsko po-
litično življenje v prizadevanju za
pravo svobodo in demokracijo ter
narodnostne pravice Slovencev,
za kar je bil komunizem brez-
brižen.
Pridružil se je ustanoviteljem Slo-
venske demokratske zveze v Go-
rici, postal član njenega odbora
in urednik časopisa Demokracija,
ki je začel izhajati aprila 1947, ko
se je že vedelo, da smo po znani
zgodovinski odgovornosti izgubi-
li Trst, Gorico in del našega na-
rodno čistega ozemlja.
Demokratska organizacija se je
čutila dolžna izpričati, da želijo
ljudje živeti svobodno po starih
slovenskih idealih. Veliko so-
mišljenikov si takega hotenja za-
radi strahu ni upalo javno izpo-
vedati. To so bili temni časi. Le
peščica pogumnih je na glas bra-
nila najdražje vrednote našega
naroda, svobodo in dostojanstvo,
upanje v prihodnost, vrednote,
izhajajoče iz vere naših očetov, in
narodni ponos.
Duša in učitelj demokratičnega
tabora je bil Andrej Slavko Uršič.
V svojih člankih in govorih je na-
stopal odločno proti vsem obli-
kam suženjstva in proti zlorabi
pojmov svoboda in demokracija.
Utemeljeval je spoznanje, da dik-
tatura proletariata ne more biti
ljudska demokracija in ne more
biti svoboda, ker ne priznava de-
mokratičnih svoboščin vsem.
Slovenska demokratska zveza je
bila v poplavi laži in nasilja krik
slovenske vesti za resnico in pra-
vico.
Samostojni nastop Slovencev v
Italiji je močno vznemiril stran-
ko, ki si je s prevarami utrjevala
oblast. Grožnje Slovansko-itali-
janske antifašistične unije, ki je
označila demokrate za fašiste in
narodne izdajalce, so se stopnje-
vale. Uresničile so se prav tu, do-
ber kilometer proti meji.
V nedeljo, 31. avgusta 1947, to je
pred 70 leti, so Andreja Uršiča s
premišljeno pretvezo zvabili iz
Kobarida v Robič, kjer so se ljudje
zbrali na veselici. Na povratku z
motornim kolesom je bil usta-
vljen z napeto žico in ugrabljen.
Za njim je izginila vsaka sled. Na
kraju zločina je ležalo motorno
kolo, žica in dva nabita samokre-
sa. V gozdu so našli denarnico, na
pobočju Matajurja pa del pasu.
Dogodek je pretresel Soško doli-
no. Strah se je širil daleč naokrog.
Trpka bolečina in moreča groza
sta se naselili v Jeronovi družini,
ki je strta čakala, da se bo od kod
pojavil. Šušljalo se je, ugibalo, de-
lovala sta razum in domišljija, in
tako so nastale razne mogoče in
nemogoče domneve: da je končal
v roških breznih, da je bil smrtno
ranjen, da je njegov grob nekje ob
Soči, da so ga ugrabili zavezniki,
da so ga odpeljali v Rusijo. Do-
mačini so sumili in obsojali zdaj
enega, zdaj drugega. Šepetaje so
se pojavljala celo imena ugrabi-
teljev.
Poznavalci razmer so dejanje pri-
pisali jugoslovanski tajni policiji.
Vodstvo Slovenske demokratske
zveze se je obrnilo celo na Varno-
stni svet Združenih narodov. Se-
stre so poizvedovale pri predsed-
niku slovenskega vrhovnega so-
dišča. Andrejeva obupana mati
Amalija se je pisno obrnila na Ti-
ta, na republiški sekretariat za
pravosodje in na pravosodne or-
gane posameznih republik. Po
dolgem, mučnem čakanju so do-
bili različne lažne odgovore: da
dela v Prisilni delavnici, da niso
mogli ugotoviti, kaj se je zgodilo
s sinom, in še leta 1962, da se ne
nahaja v zaporih v LRS. Tudi Svet
za varstvo človekovih pravic v le-
tu 1990, ko se je totalitarni sistem
že razsul, ni dal deželnemu taj-
ništvu stranke Slovenska skup-
nost tehtnih pojasnil. Tako
staršem, bratom in sestram ni bi-
lo dano, da bi prižgali lučko in
položili droben cvet na kraj nje-
govega večnega počitka za to-
lažbo, za pomiritev, ki odpira srca
odpuščanju.
Spremenile so se razmere. Svetov-
ni komunizem je propadel, dobili
smo svojo državo.
Andrej Uršič se je vračal v javni
spomin tudi v rodnem Kobaridu.
Izšlo je nekaj spominskih člankov
in dve brošuri, na spominskih
prireditvah so se obujali dogodki
tragičnega izginotja in postavlje-
no je bilo spominsko obeležje na
pročelju domačije.
Resnica je počasi prihajala na
dan, kar je omogočalo odprtje ar-
hivov in skrbno raziskovanje
časnikarja Iva Jevnikarja. Dostop-
no gradivo ne daje odgovorov na
vsa vprašanja, je potožil razisko-
valec. Nedvomno pa je iz doku-
mentov razvidno: da je ugrabitev
odredila takratna slovenska in ne
krajevna oblast; da je bil Andrej
Uršič odveden v udbovske zapo-
re, kjer je bil zasliševan najmanj
do 29. septembra 1948; da je ve-
liko časa preživel v samotni celici
sam proti sebi in sam s seboj; da
so bila zaslišanja strogo varovana
skrivnost pod zaznamko 'nezna-
ni Slavko', da so bila dolga,
nočna, tudi v kratkih časovnih
presledkih, sredstvo duhovnega,
duševnega in telesnega mučenja.
Andrej Slavko Uršič v državi, ki
se je imenovala ljudska in de-
mokratična, ki je imela svojo
ustavo in zakonodajo, ni bil
aretiran, ni bil sojen in ni bil
obsojen, temveč ugrabljen na
ozemlju takrat še zunaj države;
zasliševan, mučen in duhovno
ter duševno strt je čakal na
rešiteljico Smrt. Po zadnjih ra-
ziskavah naj bi ga umorili šele
novembra 1950, torej po treh
letih skritega trpljenja.
Narodni mučenec Andrej Uršič
ni bil nikoli izbrisan iz sezna-
ma živih in njegov grob je še
danes znan le njegovim
mučiteljem in morilcem.
Nihče še ni priznal dejanja,
nihče se ni kesal, nasprotno -
zagovorniki tako zavrženih de-
janj bi radi učili demokracijo
za 21. stoletje.
Skoraj nepričakovano je ožive-
la tudi njegova zamisel svobo-
de in demokracije in začela zelo
počasi postajati stvarnost. Dobili
smo večstrankarski sistem, demo-
kratično ustavo, a s svojo samo-
stojno državo nismo povsem za-
dovoljni, ker si ne znamo ustva-
riti demokracije, zato je še tako
pomemben nauk tega velikega
zagovornika svobode in učitelja
demokracije.
Državo, kakršno si želimo, si mo-
ramo ustvariti sami. Država je ta-
ka, kot je oblast, oblast pa je od-
visna od nas vseh. “Razpis novih
volitev pomeni vrnitev oblasti
neposredno v roke ljudstva in to
jo podeli tistim predstavnikom,
ki mu zaupajo svojo usodo”, tako
pravi Uršič in pojasnjuje: Demo-
kracija je ena, demokracija je ali
pa je ni. Demokracija ni nikdar
omejena na vladajoče, ni svobo-
da večine, marveč svoboda za vse,
zato ima občutek svobode tudi
pristaš manjšine, opozicije. V de-
mokratični državi se nobeno jav-
no vprašanje ne rešuje brez pre-
dhodnega javnega razpravljanja
med zagovorniki različnih stališč
ter sklepa večine.
Demokracija od vsakega državlja-
na zahteva, da misli s svojo glavo,
terja kritično mišljenje, lastno
razsodnost, osebno prepričanje, a
svojega mišljenja ne vsiljuje dru-
gim z nasilnimi sredstvi. Demo-
kracija je dopuščanje in spošto-
vanje drugačnega mišljenja.
“Za demokrata ni sramota priz-
nati svojo zmoto in spremeniti
nazore pod težo dokazov”, nas
poučuje Uršič.
Spremeniti nazore ni lahko, priz-
nati lastne zločine je težko, a to
je edina pot v sožitje. Priznanje,
kesanje in odpuščanje bodo po-
gasili ogenj razprtij in sovraštva.
Čas je, da se vtakne meč v nožni-
co in da se uresničijo demokra-
tična načela našega velikega
učitelja. Čas je, da njegovo ju-
naštvo in mučeniška smrt obro-
dita sadove, da zaživimo v naši le-
pi domovini v pravi demokraciji,
brez grenkobe in sovraštva, v mi-
ru in sreči.
Mira Cencič
Foto JMP
Foto JMP
Kultura 31. avgusta 2017 9
Kot vedno, bo ta moj uvod
pokazal, kakšen hud porod
je imel spet letos seminar.
Saj veste, to je stara stvar:
da se kaj dobrega rodi,
odbor ima polno skrbi.
Težko je vse zadovoljiti:
dobro jesti, dobro piti,
plavati, na izlete iti,
se učiti, a spočiti,
plačati pa čisto malo...
Krasno! Če bi se le dalo!
Pa se ne, to dobro vemo
in se sanjam odpovemo.
Saj je bistveno le dvoje:
da se kaj novega zapoje,
da pod izkušeno kontro-
lo
vrnemo se v pevsko šolo.
A letos prvo obvestilo
nas je z grenkobo napol-
nilo:
ker smo prestari že za rast,
naj pojemo le Bogu v čast.
Pol jutra je dovolj, kot kaže.
Potem v bazen in na masaže!
Nič o ljubezni, zgodovini,
naravi, čustvih, domovini?!
Zakaj pa Pahor, ki praznuje
več kot sto let, lahko potuje,
še knjige piše in predava?
Je dobra samo z njim narava?!
Je kje zapisan rok uporabe
posvetnih pesmi? Kdaj zapade?!
No, malo smo se užalili
in nejevolje nismo skrili.
Odbor protest je razumel.
In da bo vsak od nas vesel,
je lanska dirigenta izbral,
najboljša, kar jih Bog je dal.
Tudi posvetne pesmi imamo.
Hvala, odborniki, za izbrano.
Od zdaj pa nič več vzdihovanja,
če Berta k delu nas priganja!
Hočeš biti kot ta-mladi?
Torej: sedi, molči, vadi!
Damijana – kot vse prave dame -
nam kaže, kako v nas verjame.
Goro not s sabo prinese
in trdi, da se res zanese,
da bomo v petih dneh vse znali.
Da zmoremo, smo dokaząli?
Da ne bi si predstavljal kdo,
da je na vajah gladko šlo,
da smo le note preleteli,
nič popravljali, hiteli,
da je zaprla kdaj uho,
da bi čim bolj hitro šlo!
Niti od daleč! Ta Damijana
najprej nam zapoje sama:
alt, sopran in tudi bas,
visoko, nizko bolj od nas.
In čudno: nič ne zakriči,
če zraven brundamo še mi.
A ko pozneje “grje zarjes”,
gorje, če kdo zabrunda vmes!
Včasih komu glas ovene...
“Točna nota se zadene!
Za drsanje so tobogani”!
Če vlečemo in smo zaspani:
“'Piano' -nej: 'počase pjet!
Soprani! Nimaste stu ljet”!
Bi rekli “skoraj”. Pa molčimo.
(saj se kar dobro še držimo!)
In z nami tudi je mladina:
Špela, Veronika in Tina.
“Čisto ku suza mora bet”!
Zaradi tega spet in spet
Damijana vstope vse ponavlja,
pa kaj, ko vedno se obnavlja
ista napaka, da nekdo
bulji v note in ne v njo!
Tako je ritem spet razbit
in... ajde! na popravni izpit!
“Gledi naprej in ne nazaj
ku Kitajci! Veš, zakaj?
Da naštimaš šuobco u časi!
Drgači bo šlo prepočasi-
pol sekunde, niti ne
in vsa zgradba se podre!
Jen z enem učom vsej pogledi,
kej maha uni tam uodspredi!
Če kljunčke vsi zaprete skupaj,
bo vtis bolj dober, tako upaj”!
Smo to pri maši uporabili?
Tega ne bomo poglobili.
Tudi ne spraševali okrog.
To le Damijana ve in Bog!
Potem – tako kot smo želeli –
smo še posvetne pesmi peli.
Znano pesem “Regiment”
prirédil je naš dirigent.
“Še otroci jo poznajo!
Lahko bi šla skoz' z eno vajo”!
Kdor reče to, ta sploh ne ve,
kdo je Lavrenčič, ki vse
preproste pesmi skomplicira
in mu je všeč, ko dirigira,
da to, kar je imel v glavi,
zbor s slabim petjem ne pokva-
ri.
V tej pesmi z maršem se preple-
ta
nežna ljubezen do dekleta,
ponos vojaka, ki izda
le s pušeljcem, da rad jo ima.
Smo vam to dvojnost prikaząli
ali smo vse mu zamaząli?
To bi hudo nas prizadelo...
Z njim bilo je krasno delo!
Hilarij se je ves spotil,
da nas tri pesmi je naučil.
Ker smo zabiti? Ne, to ni to!
On noče biti kot Totė,
pred nami kot pajac skakljati,
nam vstope z mahanjem dajati.
Vse mora biti točno v glavi:
smisel, note, ritem pravi!
Zato: najstrožje navodilo:
na pamet znati besedilo!
Če besed ne bo lovil,
razum bo notam le sledil.
Če pa se to ne bo zgodilo,
treba vzeti bo črnilo,
kar na roke napackąti
besede, note - in to brati.
Ko prva pesem je za nami,
“Zdravico” vadimo kot v Drami:
z ostro, rezko izgovarjavo
dati misli obliko pravo,
obenem zvoku intenziteto.
P in R zelo napeto
izgovoriš, pa si OK!
Od tam gre gladko vse naprej.
P naj v ustih eksplodira,
R se na zobe opira.
Če s tem proteza iz ust zleti,
nikar ne delaj si skrbi:
vse zavarovanje krije,
tudi zobne polomije.
“Gularja sem tela imet”,
je polna energije spet
in če pravilno je zapeta,
prijeten valček se obeta.
Če ritem se bo kje zataknil,
plesalec se bo pač spotaknil.
Zakaj se večkrat to zgodi?
Ker pevec v note le strmi.
Dilema tega seminarja:
zakaj se z notami ukvarja
pevec, ki ne zna jih brati,
a jih noče iz rok dati?
Damijana pravi, da takoj,
ko pevec ni gotov, kot noj
glavo nekam v tla zarije,
da tako pred njo se skrije.
Hilarij pravi, da ta-mladi
not ne odložijo radi,
ker zadaj – prav lepo zakrit -
lahko je telefonček skrit.
Pevec pravi, da poškili
v note le, da vidi v sili,
če sledi re ali sol,
drugače pa ne gleda dol,
oči nikoli ne odvrača,
note zanj so le pahljača!
Zdaj pa za prijeten konec
še pokukajmo v lonec!
V začetku smo se spraševali:
kam so nas vendar ti poslali?!
Vse naravno in vse bio...
Bog ve, če klimo dovolijo?!
In pa ta naravna hrana...
bo brez okusa, prav nič slana?
Nič kaj takega zares!
Ni nas čakal plehek gres!
Tisti mehek kruhek bel
vse okuse je imel:
ta z ocvirki, ta ima sir,
ta spet zrna – polno izbir!
Vse, kar v krožnik se je dalo,
prav prijetno je dišalo,
pristno, zdravo, kar se da,
boljše kot pri nas doma.
Kar nas spravilo je v šok,
ni bil kak jedilni obrok,
pač pa napisana novica,
da smo “Zveza Trst-Gorica”.
Je zahteval to Torrenti?!
“Basta con questi lamenti”!
bo rekel, ko bo ob novici
vršalo v Trstu in Gorici.
Le mirno! Prav nič hudega sluteč
je ta napis – dobro želeč –
Hotél pripravil, ki ne ve,
kaj vse pri nas narobe gre!
Lučka Susič
PEVSKI SEMINAR 2017 Mala nedelja
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Septemberski ali septembrski?
Zadnjič sem si dala duška z iskanjem napak v napisih v trgo-
vini, žalostna pa sem že naslednji dan ugotovila, da ni nič
bolje v knjižnicah. Tako kot v trgovine vas poleti nemara
pogosteje zanese tudi v knjižnice. Ne vem, zakaj sem avgu-
sta zagledala plakat, ki se navezuje verjetno na lanski ali le-
tošnji prihajajoči september, v glavnem, pisalo je: Izbrane
septemberske e-knjižne novosti, pod napisom pa je bil sez-
nam knjižnih naslovov. Kaj me je zbodlo tokrat? Napačno
zapisan pridevnik septembrski. Čeprav se ime devetega me-
seca po vrsti zapiše s tremi e-ji, torej september, zadnji med
njimi v izpeljanki septembrski izpade. Podobno je tudi v be-
sedah: metrski in decembrski, čeprav se zapiše meter in de-
cember. Marsikdaj zato vidimo napačno zapisano metersko
blago in decemberske počitnice. Včasih nam pomaga, če iz-
vemo, zakaj je tako, zakaj pride do izpada zadnjega zapisa-
nega e-ja. Gre za to, da je ta zadnji zapisani e pravzaprav iz-
govorjeni polglasnik, to je tisti glas, ki ga poznamo bolj iz
besed pes, dež, steza in deska, v katerih je naglašen, pa tudi
npr. iz besede starec, kjer je nenaglašen. Kadar besedi pes in
starec sklanjamo, zapisani e izpade (psa, starca), v knjižni
slovenščini torej ne bomo zapisali pesa in stareca.
Zakaj torej vztrajati s tretjim e-jem pri pridevniku septem-
brski? Zaradi t. i. hiperkorektnosti, ko se torej preveč vneto
in po nepotrebnem trudimo, da ne bi zapisali narobe.
Naučili smo se namreč, da so npr. v pridevniku italijanski
trije i-ji, ne zgolj dva (italjanski), da se nadaljnji in življen-
jski zapiše z dvema i-jema, ne zgolj z enim (nadaljni, življen-
ski). Potem pa se pojavi beseda septembrski, kjer tretji e kar
umanjka?! Verjamem, da se ob tem pojavi tudi slaba volja
(ljudje pač najraje delujemo po vzorcih, tako nam je lažje).
Enaka reakcija je tudi ob pravilno zapisani besedi podežel-
ski, torej brez j-ja (napačno: podeželjski). Mogoče bo poma-
gal podatek, da se zapiše dežela in po deželi, ne pa deželja in
po deželji. Je že res, da se pravilno zapiše podeželje, vendar
pridevnik podeželski ni tvorjen iz samostalnika dežela, tem-
več iz zveze po deželi, torej podeželski. Pravilno je tudi or-
gelski, ne pa orgeljski koncert, saj niso orglje, temveč orgle,
vozlišče pa ni vozljišče, saj tudi vozel ni vozelj, čeprav poz-
namo priimek Vozelj. Prezapleteno za poletne dni? Sploh
ne. Upam le, da tole Jezikovnico berete kje v prijetni senci.
Pa še tole bi lahko dodala k današnji temi. Marsikdo se
sprašuje, kako sklanjati moško osebno ime Klemen. Je prav
Klemna ali Klemena, ali e torej izpade ali ne? Najpreprosteje
je v takih primerih pogledati v Slovenski pravopis 2001 (tu-
di na spletu), kjer izvemo, da sta dovoljeni obe obliki. Je za-
radi tovrstne pravopisne dvojnice, ko imamo na voljo dve
možnosti, naša jezikovna slaba volja kaj boljša? Niti ne, saj
smo ljudje narejeni tako, da imamo radi črno-bele odgovore
oz. jasna pravila, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa
ne, kajne? Pri tem imenu pa dobimo dogovor, da sta dovol-
jeni dve obliki, ne le ena.
Tudi besede gangster ne bomo sklanjali tako, da bi e izpadel.
Zakaj ne? Menda zato, ker sta tako beseda gangster kot Kle-
men prevzeti imeni in njun polglasnik ni izviren, zato je
prav gangsterja in tudi Klemena (poleg povsem slovenjene
oblike Klemna). Saj sta tudi september in december prevzeti
besedi (stari slovenski imeni za deveti in dvanajsti mesec le-
ta sta namreč kimavec in gruden), lahko porečete povsem
upravičeno, pa vendar zadnji e izpade kot pri neprevzetih
kimavcu in grudnu. Hm, to povsem drži..., saj zato pa se je
treba marsičesa v jeziku preprosto naučiti, čeprav se nam
(žal) ne zdi povsem logično …
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakulte-
te za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o
katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-na-
slov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega
glasu.
20
Ob 104. rojstnem dnevu našega pisatelja 
Torrentijeva voščila
Borisu Pahorju
  Težko najdeš
pridevnik, ki bi
ustrezno opisal
gospoda takšne veličine”,
je v sporočilu za javnost
ob 104. rojstnem dnevu
pisatelja Borisa Pahorja
zapisal deželni odbornik
za kulturo Dežele
Furlanije Julijske krajine
Gianni Torrenti.
“Prav neverjetna je
Pahorjeva lucidnost, ko
motri aktualno dogajanje
in ga potem komentira
skozi svoja številna in
boleča izkustva”, je dodal
Torrenti. “Okusil je bedo
med prvo svetovno vojno,
bil je priča zločinom
fašizma, doživel je
grozoto nacističnih
taborišč in potem je
neomajno opozarjal na
komunistične zablode. Pri
vsem tem je bil vedno
zvest idealoma svobode in
“ ljubezni. Pravzaprav jezgledni branitelj svobodenarodov in ljubezni med
ljudmi”.
V čestitkah, ki jih je
Torrenti izrekel v imenu
celotne deželne vlade, je
tudi poudarjeno, da se je
italijanska javnost
pozneje od ostalih
evropskih držav zavedela
vrednosti Pahorjevih del.
“A bolj od člankov v
časopisih in gostovanjih
na televiziji je ključno, da
je tržaški pisatelj obiskal
številne italijanske šole in
mladim pripovedoval o
zgodovini Trsta,
njegovega zaledja in
celotne Furlanije Julijske
krajine. Zaradi tega
Pahorju dolgujemo ne le
prisrčna voščila, ampak
tudi veliko zahvalo”, je
dejal Torrenti.
ARC/PV
Tržaška31. avgusta 201710
Obisk podpredsednika FJK Sergia Bolzonella
v Sesljanu
Podpredsednik Furlanije Julijske krajine Sergio Bolzonello je v
petek, 18. avgusta, v Sesljanu obiskal tudi sedež jadralnega
kluba Čupa. S predsednico Nado Čok sta se pogovarjala o
prihodnosti jadralne ponudbe v Sesljanskem zalivu.
Bolzonello se je srečal tudi s predstavniki društev Pietas Julia,
Sistiana 89 in Diporto nautico Sistiana, pred tem pa se je
udeležil odprtja prenovljenega turističnega urada v Sesljanu.
Ta bo odslej eno od 16 uradnih informativnih točk agencije za
turistično promocijo dežele PromoTurismo FVG.
Odprtja so se udeležili tudi podpredsednik deželnega sveta Igor
Gabrovec, domača županja Daniela Pallotta, predsednik tržaške
medobčinske zveze Roberto Dipiazza ter deželni svetnik in
nekdanji nabrežinski župan Giorgio Ret. Vsi so poudarili, da ima
Sesljan še veliko neizkoriščenega potenciala, za turistični razvoj
pa je ključno, da gospodarstveniki, turistični ponudniki, društva
in javne institucije nastopijo složno ter v povezavi z ostalimi
turističnimi kraji v Furlaniji Julijski krajini. / ARC/PV
Studenec v Mavhinjah bo deželno zaščiten
Studenec pri Mavhinjah je po sklepu vlade Furlanije Julijske
krajine z dne 4. avgusta priznan kot življenjski biotop deželnega
interesa. Odbornica za infrastrukturo in prostor Mariagrazia
Santoro je ob predložitvi formalnega akta spomnila, da gre za
predlog mavhinjskega jusa, ki je kasneje dobil soglasje Tehnične
komisije za zaščitena območja.
Kal na robu vasi je bil svojčas pomemben vir vode za ljudi in
živino, odslej pa bo njegovo območje ščitil poseben pravilnik, ki
je priložen sklepu. V njem je našteta vrsta prepovedi, zaradi
katerih pri Studencu ne bo več mogoče kakorkoli spreminjati
vodno kotanjo oziroma posegati v prostor rastlin in živali.
Prepovedani sta tudi prižiganje kresov in prirejanje športnih
prireditev. Dostop z motornimi vozili pa bo dovoljen le za namene
gozdarskih dejavnosti.
Upravljanje zaščitenega območja bo dežela poverila Občini
Devin - Nabrežina. / ARC/PV
Kratke
  oletni seminar za vzgojitel-
je, učitelje in profesorje šol
s slovenskim učnim jezi-
kom v Italiji, ki poteka navadno
zadnji teden avgusta in ga po
mednarodnem dogovoru prireja
Ministrstvo za šolstvo in šport Re-
publike Slovenije, obišče vsako le-
to različno slovensko
pokrajino. Tokrat se je
skupina tridesetih šol-
nikov iz Tržaške in Go-
riške mudila na Bledu.
Prvi dan je prisotne
najprej pozdravila višja
svetovalka za slovenske
šole v Italiji Andreja
Duhovnik Antoni in
podrobno predstavila
pester izobraževalni in
kulturni program, ki
so ga oblikovali na Za-
vodu Republike Slove-
nije za šolstvo in je
zbrane vodil po Goren-
jski. Sledila sta predsta-
vitev vzgojno-izobraževalnih za-
vodov v Območni enoti Kranj in
predavanje o učenju jezikov v
otroštvu mag. Lucije Rakovec. Vla-
do Pirc pa je predstavil govorno
kulturo pedagoga. Zvečer sta sle-
dila kulturni program Rajže po
poteh triglavskih pravljic in slav-
nostna večerja.
V torek zjutraj je šolnike predra-
mila energična Katja Bevk iz ra-
dovljiške knjižnice A. T. Linharta
s posegom Uživajmo v branju ozi-
P roma kako pritegniti najmlajše ktej dejavnosti. Sledilo je predavan-je Mateje Mulej in Matjaža Varška
o otrocih s posebnimi potrebami.
Popoldne je bil na vrsti vodeni
ogled Blejskega gradu, do katerega
so se povzpeli po več kot tristotih
stopnicah. Ob obzidju so uživali
v čudovitem razgledu na otoček
sredi jezera, obenem so si ogledali
grajsko tiskarno, klet, muzej, ka-
pelo in prisostvovali srednjeveški
predstavi v značilnih kostumih.
Namen seminarja za šolnike je
poleg ogleda čudovitih sloven-
skih krajev in izobraževanja tudi
spoznavanje šol in soočanje z ra-
zličnim načinom dela, kot smo ga
mogoče vajeni pri nas, v Italiji. Za-
to so gostovanja na šolah zelo do-
brodošla ustaljena praksa polet-
nega seminarja.
Šolniki so se, raz-
deljeni v skupine,
podali na obisk
treh ustanov. Prva
je obiskala vrtec
Radovljica, enoto
Lesce s Karmen
Usar, druga se je
napotila v Osnov-
no šolo Antona Tomaža Linharta
v Radovljico z Majo Kovačič, tretja
pa na Ekonomsko gimnazijo in
srednjo šolo Radovljico z Andrejo
Duhovnik Antoni. Vzgojiteljice,
učiteljice, profesorice in profesorji
so v pogovoru s kolegi izmenjali
dvome, si zaupali tako dobre
prakse kot težave in se popoldne,
polni nove energije in zagnanosti,
odpravili na vodeni ogled Rado-
vljice in obisk muzejskih zbirk.
V četrtek je turistična vodička in
slovenistka Maja Kovačič, zaposle-
na na Zavodu RS za šolstvo, po-
peljala šolnike na strokovno ek-
skurzijo po Bohinju z okolico.
Ogled so začeli pri spomeniku Šti-
rih srčnih mož. Sprehodili so se
do cerkvice sv. Janeza Krstnika in
se zapeljali z ladjo po Bohinjskem
jezeru. Obiskali so Zlatorogovo
pravljično deželo “U konc' sveta
so pravljice doma” in se z gondol-
sko žičnico odpeljali na Vogel,
kjer so se okrepčali in se nato
vrnili v dolino. V Studoru so si
ogledali kozolce in Oplenovo
hišo ter obiskali Turistično kme-
tijo Gartner. Ti se ukvarjajo s
planšarstvom in sirarstvom, zato
je sledila še degustacija izdelkov
iz njihove sirarne, predstavitev
gorjuških pip in drugih lesenih iz-
delkov.
Zadnji dan je Dušica Kunaver na-
ravnost očarala poslušalce z za-
kladnico ljudskih pripovedk iz
Gorenjske. V pripoved je vpletla
tudi ljudske pesmi,
ki so jih vsi skupaj
ubrano zapeli. Sle-
dilo je predavanje
Mihaele Kerin o
razvijanju social-
nih veščin v razre-
du in o formativ-
nem spremljanju.
Poslušalci so aktiv-
no sodelovali, raz-
deljeni v več sku-
pin.
Poletni seminar
sta končali mag.
Lucija Rakovec in
Andreja Duhovnik
Antoni: prva z va-
bilom na ponoven obisk Goren-
jske tako z učenci in dijaki kot po-
samezno, druga pa z vabilom na
Jesenski seminar za šolnike, 4.
septembra v Trstu. Udeleženci se-
minarja so se jima zahvalili za iz-
kazano strokovnost in srčnost, saj
so se med petimi dnevi skupnega
bivanja v hotelu Jelovica na bregu
Blejskega jezera stkala čudovita
prijateljstva in nepozabna
doživetja.
Metka Šinigoj
  eželna vlada Furlanije Ju-
lijske krajine se je odzvala
na nedavno poročanje
dnevnika Delo o železniški poveza-
vi med Trstom in Ljubljano in v
sporočilu za javnost poudarila, da
je pobudo za oživitev proge prva
dala predsednica Debora Serrac-
chiani.
Predlog je predstavila leta 2015 slo-
venskemu zunanjemu ministru
Karlu Erjavcu ob robu plenarnega
zasedanja Skupnega odbora Slove-
nija -FJK v Trstu, piše v sporočilu.
Odziv slovenskih oblasti je bil do-
ber, saj sta tako Erjavec kot minister
D za infrastrukturo Peter Gašperšičpozdravila namero in dodala, da bivzpostavitev povezave koristila
širšemu območju in ne zgolj ob-
mejnemu prometu.
FJK je zato takoj navezala stik z
družbama za italijanski železniški
promet in infrastrukturo (Rete Fer-
roviaria italiana in Trenitalia) ter ju
zaprosila za ekspertizo, s čimer se
je začelo usklajevanje s Slovenskimi
železnicami in infrastrukturnim
ministrstvom.
Dne 5. junija letos je v ta namen
predsednica Furlanije Julijske kraji-
ne sklicala sestanek v Trstu, ki so se
ga udeležili predstavniki
slovenskega ministrstva
ter italijanskih in sloven-
skih železnic. Tehnični
predlog je bil po večini
sprejet, udeleženci sestan-
ka pa so sklenili, da bodo
v prihodnjih mesecih raz-
mislili o nekaterih dopolnilih.
V osnovi gre za poskusno vzposta-
vitev povezave med Benetkami,
Trstom in Ljubljano s pričakova-
nim zadovoljivim povpraševanjem
za kasnejšo finančno vzdržnost
potniške storitve.
Deželna vlada je prepričana, da ima
povezava med temi tremi mesti
strateški pomen tudi znotraj evrop-
skega programa med Italijo in Slo-
venijo. Zato bo Furlanija Julijska
krajina v prihodnjih mesecih for-
malno vključila v pogovore tudi
deželo Veneto – neformalno se je
to že zgodilo – in italijansko mini-
strstvo za promet z namenom, da
se napori še dodatno okrepijo.
Ne nazadnje je Debora Serracchia-
ni močno željo Furlanije Julijske
krajine po vzpostavitvi železniške
povezave predstavila tudi evropski
komisarki za promet Violeti Bulc
med njunim nedavnim srečanjem,
12. julija v Trstu, na vrhu za Zahod-
ni Balkan. Komisarka se je takrat
strinjala, da je preusmerjanje pro-
meta s cest na železnico dobro-
došlo, zato je tudi izrazila pripra-
vljenost pomagati pri izboljšanju
povezav v jugovzhodnem delu
Evrope.
“Na potezi so zato zdaj slovenski or-
gani v programu Italija - Slovenija,
pri čemer si Furlanija Julijska kraji-
na močno želi, da bi tako pomem-
bna storitev za prebivalce in pod-
jetja našega širokega območja do-
bila ustrezno finančno podporo”,
je zapisano v sporočilu vlade FJK.
Za izboljšanje železniških povezav
Pobudo za povezavo Trst -
Ljubljana je prva dala FJK
Poletno izobraževanje za šolnike na Bledu
Zanimiv preplet
strokovnosti in srčnosti
Praprot / Jusarsko vprašanje je vedno aktualno 
Predstavili so brošuro o jusarski
imovini vasi Praprot in Trnovca
  us vasi Praprot in
Trnovca je eden izmed
29 tovrstnih osebkov na
Tržaškem. Njegova lastnina
znaša 500 hektarjev zemlje,
zdajšnjih članov pa je 48.
Jus je ustanova, ki ima zdaj
dokaj trdne temelje, za
sabo pa dolgoletno
zgodovino, njegova
prihodnost je še kar
spodbudna, vsaj glede na
zadnje premike, ki jih je to
vprašanje deležno na
deželni ravni.
Preteklost jusa vasi Praprot
in Trnovca je odslej
zabeležena v brošuri z
naslovom Poročilo o
J jusarski imovini, ki jo jenapisal domačin izPraprota Frančko Briščak. V
publikaciji je temeljito
obdelana geneza nastanka
jusa, ki sega v obdobje
razsvetljenstva. Agrarna
reforma Marije Terezije in
Jožefa II. je uzakonila vaško
samoupravo in s tem
dejansko ukinila
fevdalizem. Posledice te
reforme so občutili
domačini iz Praprota in
Trnovce. Najprej so bili
najemniki devinskega
princa, potem pa so postali
lastniki svoje zemlje. Za to
pa je bil potreben pravni
akt. Devinski princ Evgen
Hofentohe je leta 1853
podpisal pogodbo o skupni
imovini Praprot-Trnovca s
tedanjimi vaščani obeh
kraških vasi. Leta 1878 pa
je bil dokončan postopek
pogodbe z vpisom v
katastrsko občino
Šempolaj. Takrat je
dejansko nastal krajevni
jus, ki je imel ključno vlogo
pri upravljanju vaškega
življenja. Frančko Briščak je
poročilo o jusarski imovini
napisal predvsem zato, da
bi spodbudil mlajše
generacije k sodelovanju
pri tem osebku. Žal vse bolj
opaža, da se mladi držijo
vsak zase in da skupne
imovine ne upoštevajo kot
izraz skupne vaške dobrine.
Zgodovina jusov beleži hud
udarec v času fašizma, ki je
domačinom poskušal
odvzeti zemljo. A
nerazčiščeni odnosi med
jusarji in krajevnimi
upravami so se ohranili vse
do danes. V začetku leta je
deželni svetnik
Demokratske stranke
Stefano Ukmar vložil
popravek k obstoječemu
zakonu, ki bi s potrditvijo
lastništva dokončno
razjasnil, kaj komu pripada.
Smisel postopka je namreč
v tem, da bi se jusarji ne
pravdali več z občinskimi
upravami o namembnosti
in lastništvu te zemeljiške
imovine in da bi vsak spet
postal dokončen gospodar
na svoji zemlji.
Še na mnoga leta!
Dr. Drago Štoka 
80-letnik
  b pomembni življen-
jski obletnici je go-
spod dr. Drago Štoka
v krogu najdražjih proslavil
svojih osemdeset let na do-
mačem borjaču, ki se nahaja
na konto-
velski Dlanji
vasi. Pred
predstavit-
vijo njegove
najnovejše
knjige Po
stezicah in
brezpotjih,
ki je izšla pri
Goriški Mo-
horjevi
družbi in
pri Mohor-
jevi založbi
Celovec, so
nečaki Irena, Matjaž in Mar-
tin obrazložili vsem prisot-
nim kratko zgodovino bor-
jača, na katerem se je dr. Što-
ka rodil, in potek njegovih
mladih let, ki jih je preživel
med morjem, gorami in pril-
jubljenimi trtami v vinogra-
du. Njegovi mladi sorodniki
Karin, Tit in Ksenija so obe-
nem prebrali kratek odlomek
o kontovelski mlaki iz njego-
ve prve knjige spominskih
črtic Po prehojeni poti. Za
glasbeni intermezzo s harmo-
niko je poskrbel Štokov nečak
O Sergij, čigar mama Anica jeravno pred nekaj dnevi um-rla. Potem je profesorica Maj-
da Cibic Cergol predstavila
najnovejšo izdajo Štokove
knjige, iz katere izstopa nje-
gov spomin
na ljudi, ki
jih je spoz-
nal na svoji
življenjski
poti. Ta te-
ma je razvid-
na že v
spremni be-
sedi, ki jo je
napisala no-
vinarka Eri-
ka Jazbar.
Nekaj besed
sta sprego-
vorila tudi
profesor Franko Žerjal, ki je v
Štokovi knjigi objavil več svo-
jih izvirnih ilustracij, in Što-
kova sestra Boženka, ki je re-
citirala pesem o kontovelski
mlaki v narečju, dr. Štoka pa
je iz iste knjige prebral zadnjo
črtico Večerni Ave. Doživetje
sta sklenila Štokova soseda, ki
je obudila nekaj zanimivih
spominov iz otroštva, in sam
slavljenec, ki se je prisotnim
zahvalil in je obenem vsem
sodelujočim daroval sloven-
ski šopek.
Matej Kosmač
Tržaška 31. avgusta 2017 11
Obvestila
Založba Mladika in
Društvo slovenskih
izobražencev vabita v
sklopu Študijskih dnevov
Draga na ogled filma Boris
Pahor – Por tret
svobodnega človeka (Boris
Pahor – Por trait d'un
homme libre). Prisotna
bosta pisatelj in režiserka
Fabienne Issartel. V petek,
1. septembra, ob 19. uri, v parku
Finžgarjevega doma na
Opčinah, Dunajska 35.
Darovi
V spomin na ljubega sina
Kristjana Debelisa darujejo
starši 50 evrov za Vincencijevo
konferenco.
V spomin na ljubo mamo Almo
Visintin poklanja Elena
Cerkvenič 25 evrov za Nagrado
Nadja Maganja Jevnikar - 2018. 
Ob 38. obletnici smrti drage tete
s. Ahacije Kacin darujeta Marija
in Metka 100 evrov za Zavod Sv.
Družine.
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta A. M. 20 evrov in
Marija Zanevra 25 evrov.
  ilje so poleti živahne.
Značilen mandrač in
istrsko-beneške zgrad-
be, bari in ribje gostilnice ter zgo-
dovinske uličice, imenovane cal-
li, ki se vijejo od stolnice in mi-
mo ostankov starega obzidja do
gradu in še više, vabijo goste k
poglobljenemu obisku in postan-
ku. Tako sta tudi sredi največje
poletne pripeke, ob romanski
stolnici z gotsko fasado na
glavnem trgu in bližnji ro-
manski baziliki sv. Frančiška,
bila in sta na razpolago za
obisk še muzej sodobnih
umetnosti Cara' (nasproti no-
ve knjižnice) in dvorana Ne-
grisin (na osrednjem trgu), ob
sobotah in nedeljah med 10.
in 12. uro, od torka do sobote
pa popoldne od 18. do 20. ure.
V muzeju Cara' se je končala
razstava tržaških portretov sli-
karja Bruna Chersicle (1937 -
2013, ki je živel in deloval med
rodnim Trstom in Milanom še
od polovice 60. let. Slikar, ki-
par in scenograf je sodeloval s
stalnim gledališčem FJK iz
Trsta in milanskim “Piccolo”
ter se naslajal z vplivi in nav-
dihi glavnih eksperimental-
nih tokov prejšnjega stoletja, od
futurizma (Balla, Depero) do
bauhausa in bolj ležernih, igrivih
povojnih izkušenj. V miljskem iz-
boru, ki ga je uredil Enea Cersi-
cola, so bili na ogled portreti nje-
govih prijateljev in sopotnikov iz
M umetniškega in intelektualnegaživljenja, pravi simboli in tudimanj znani predstavniki tržaške-
ga povojnega kulturnega kroga.
Cersiclove miniature predstavlja-
jo nekatere izrazne in idejne stal-
nice, ki so prisotne z raznimi va-
riantami pri skoraj vseh upodo-
bitvah. V elegantnem in ab-
straktnem, s svinčnikom zarisa-
nem okviru, je na zgornji strani
zapisan priimek, vedno z ra-
zličnim, personaliziranim in
umetniško izbranim črkopisjem;
nato upodobi umetnik konstruk-
tivistično zasnovano obličje, ne-
kakšno stilizirano varianto slike
za osebno izkaznico; topografija
obraza je porazdeljena na nav-
pične, vodoravne in diametralne
silnice, krive in oglate like fanta-
zije, ki vračajo zunanje in notran-
je značilnosti portretiranega. Bio-
grafske podobe vsebujejo tudi
prvine iz njihovega vsakdana ali
ustvarjalnega okolja: knjige, tip-
kalni stroj, časopis, revijo, glasbi-
lo, svinčnik, cvet, kravato, cigaro,
razna umetniška orodja...
Mehke pastelaste barve akva-
rela, najsi bodo živi mozaiki
obraza kot mehka svilena
ozadja in kontrasti celotne
strukture, nekako sintetizirajo
esenco duha in misli upodo-
bljenih. Oči so vedno prazne,
brez zenic, kot da bi izposta-
vljale Chersiclov kiparski ta-
lent: na razstavi je bilo tudi ne-
kaj njegovih fantazmago-
ričnih kipov in orjaška skul-
ptura iz lesenega stiliziranega
barvanega mišičevja. Med vse-
mi tržaškimi umetniki (U. Ca-
ra', D. Predonzani, A. Pittoni,
M. Cerne), arhitekti (L. Seme-
rani), pesniki (B. Marin, C.
Grisancich), glasbeniki (Trio
Pro Musica), literarni kritiki
(R. Damiani, S. Crise, E. Gua-
gnini), kulturnih delavcev (E.
Kanzian), pisateljev (F. Tomizza,
G. Voghera), umetnostnih kriti-
kov (C. Milic, G. Montenero, C.
H. Martelli, T. Reggente), risarji
(R. in J. Kolmann), režiserji (G.
Penco, P. P. Venier) nismo zasle-
dili nobenega Slovenca, čeprav je
Chersicla gotovo sodeloval vsaj s
Palčičem, s katerim je soustano-
vil tržaško skupino Raccordosei.
Chersicla je znan tudi po umet-
niškem hapeningu iz leta 2001,
ko je s 4700 sodelavci - prostovol-
jci realiziral na trgu Zedinjenja
Italije največjo sliko na svetu,
vpisano v Guinessovo knjigo re-
kordov.
Sočasno je bila na ogled v raz-
stavni dvorani Negrisin razstava
risb, ki jih je Tržačan Claudio Bar-
beri sestavil z različnimi tehnika-
mi v letih 1972-1973. Restavrator
in umetnostni zgodovinar, zapo-
slen na tržaškem spomeniško-
varstvenem zavodu oz. muzeal-
nem kompleksu, se je pred 45 leti
Bruno Chersicla - slikar Ugo Cara'
kot dvajsetletnik intenzivno uk-
varjal z risanjem, a svojih del ni
nikoli razstavljal. Šele lani je
prišel v stik s kustosom razstave,
Massimilianom Spanujem in
njegovimi mlajšimi sodelavci. Ti
so “odkrili” njegove takratne ri-
sbe in ga prepričali, da jih je ob-
javil v posebni publikaciji revije
Juliet in jih razstavil, najprej v
razstavnem prostoru Mini Mu v
parku Sv. Ivana in zdaj v Miljah.
Gre za dragocen osebni in
družbeni dokument o
doživljanju vrvenja in po-
sebnega ozračja tistih let, v
katerih se v priložnostnih
vinjetah, skoraj stripovskih
alegorijah, stiliziranih pri-
zorih in ekspresivno izrisa-
nih figurah pojavljajo pri-
kazni in opomini, skomine
preteklosti. Spanu je prvi
umetniški vodja tržaškega
festivala znanstvene fanta-
stike Science+Fiction, uk-
varja se s filmsko kritiko ter
predava teorijo in prakso
filmskega jezika na Damsu
tržaške univerze. Zato je v
spremni študiji dal v
ospredje zlasti družbene in
kulturološke implikacije,
odmevanje Barberijevih risb in
bolj artikuliranih kompozicij ter
povezave z vzorci stripovskih re-
vij in sorodnih medijev, celo fil-
mov. Tu navaja razne asociacije z
znanimi deli in avtorji našega so-
dobnega umišljenega sveta, kot
da bi mladi, skoraj najstniški risar
izražal in celo napovedal takrat-
ne in zdajšnje družbene pretrese,
od političnega terorizma in poja-
va droge med mladimi do sodob-
nih islamskih skrajnežev. Verjet-
no bi bilo bolj zanimivo preveri-
ti, kako bogate so bile ustvarjalna
razgibanost in gotovost preiz-
kušanja z raznimi risarskimi teh-
nikami, od svinčnika in tuša do
kemičnega peresa, kolaža in ka-
rikature, uporaba ironije in
družbena kritika pri tako mla-
dem talentu, ki je nekako mrknil.
Kako poveden in aktualen je lah-
ko njegov risarski rez danes.
Velikošmarno slavje je potekalo
letos od Rezije preko Repna do
Milj, saj so v Marijinem svetišču
v Starih Miljah imeli že četrtič tu-
di slovensko mašo. Ob maševan-
ju ankaranskega župnika Franca
Šenka in orglanju domačinke
Marte Ščuka sta posebno slove-
sno zadoneli bogoslužje in petje
tudi Marijinih litanij v slo-
venščini. Domači župnik don
Andrea Destradi je ob koncu slav-
ja povabil vse na družabni posta-
nek ob župnišču, kjer je bila raz-
stava fotografij miljskega alpini-
sta Leonarda Comellija, ki je lan-
sko pomlad izgubil življenje v pa-
kistanskem Karakorumu. O tem
smo že pisali ob junijski razstavi
v muzeju Cara'. Povejmo le, da
je bilo tudi v postavitvi v senci
dreves sugestivno še enkrat
občudovati Leove krasne gorske
posnetke, nekatere čisto nove, in
prisluhniti njegovi globoki misli.
Zadnje opozorilo je za razstavo
umetnice Brune Daus s pomen-
ljivim naslovom Clovek, ki opa-
zuje, ki jo je uredil arhitekt Peter
Iancovich in predstavila strokov-
njakinja za sodobno umetnost
Maria Campitelli. Gre za trideset
del iz akrila velikega formata,
med abstrakcijo in figurativno-
stjo, ki bodo na ogled do 17. sep-
tembra. Informacije na spletni
strani www. Benvenutiamuggia.
eu.
Davorin Devetak
Bruno Chersicla -pesnik Claudio Grisancich
Miljske razstave v avgustu
Cersiclovi portreti, Barberijevi znaki, spet Leovi
gorski utrinki in opazovalec Dausove
Seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst
Kakovostne vaje, a tudi
sprostitveni oddih
  ntenziven pevski teden, ki ga
tradicionalno prireja Zveza
cerkvenih pevskih zborov iz
Trsta že mnogo let (saj so prve
take pevske seminarje organizi-
rali že v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja), je bil letos
od 6. do 13. avgusta. Tokrat so
organizatorji izbrali čisto poseb-
no lokacijo, saj so udeležence
nastanili v Hotelu Bioter-
me v kraju Mala Nedelja,
ki je na skrajnem delu
Štajerske, v osrčju Prleki-
je v občini Ljutomer,
točneje v Moravcih v
Slovenskih goricah.
Seminarja Zveze cerkve-
nih pevskih zborov iz
Trsta se udeležuje mno-
go pevcev najrazličnejših
pevskih sestavov
(večinoma cerkvenih) iz
cele tržaške pokrajine,
skupaj pojejo kar tri ge-
neracije pevcev, čeprav
so najštevilčnejši pred-
stavniki starejše genera-
cije, redki mladostniki pa si ob
pevskih veteranih nabirajo zani-
mive izkušnje. Kakovosti ponud-
be prav gotovo prispevajo izbra-
ni dirigenti, saj vsako leto pova-
bijo take zborovodje, ki so izred-
no kvalitetni in spadajo v sam
vrh slovenskih dirigentov. Če je
le mogoče, skušajo organizatorji
za vsaki dve leti ponuditi iste pe-
vovodje, tako sta tudi letos, kot
sicer že lani, tržaške pevce uspo-
sabljala prof. Damijana Božič
Močnik, ki so ji poverili učenje
I nabožnih pesmi, in prof. HilarijLavrenčič, ki je vadil posvetnemelodije. Pevski sestav sta spoz-
nala že lansko leto (čeprav se je
seveda nekoliko spremenil ozi-
roma tudi nekoliko skrčil), tako
da sta po želji organizatorjev v
seznam obravnavanih pesmi
priobčila nekatere že znane me-
lodije. Tečaj za organiste, ki po-
teka istočasno ob pevskem semi-
narju, je tudi letos vodil priznani
prof. Gregor Klančič, dirigent in
profesor na Orglarski šoli v Lju-
bljani.
Tudi letos je pevski teden pote-
kal kot po navadi: zjutraj pevsko
izobraževanje in vaje novih pe-
smi, popoldne pa čas za telesno
in duhovno sprostitev. Ob pev-
skih vajah in strokovnem izpo-
polnjevanju, bodisi pevcev kot
organistov, nudijo pač na semi-
narju tudi možnost za oddih (saj
lahko udeleženci izkoriščajo na-
jrazličnejše ponudbe hotela in
pripadajočih termalnih storitev)
in vodene izlete v bližnjo okoli-
co. Že hotel je bil poseben, kajti
Bioterme se ponašajo s čisto po-
sebno ponudbo, saj nudijo
“zdrave sobe”, ki so energetsko
čiste in opremljene z masivnim
lesenim pohištvom, laki in oblo-
ge so vsi okolju prijazni. Hotel-
ska restavracija ima bogato kuli-
nariko z bio prehrano, tako da je
zadovoljila vse okuse, še poseb-
no navdušeni so bili vegetarijan-
ci ali celo vegani, saj so ponujali
izbor domačih jedi, ki jih pride-
lujejo kmetije v okolici. Tudi
osebje je zelo prijazno in
ustrežljivo. Ogromen termalni
park z več bazeni je zelo raznolik
(termalna voda je segala tudi do
38 stopinj C), narava v okolici je
še neokrnjena. Udeleženci semi-
narja so se lahko odpravili na av-
tobusni izlet po bližnji okolici,
kjer so lahko v spremstvu prijaz-
ne vodičke občudovali naravne
lepote in vinograde. Pot jih je
peljala do vasice Jeruzalem, ki
slovi po svojem vinorodnem
okolišu in je svetovno znana po
svojih belih vinskih sortah. Ime
vasi sega še v čas, ko so tod mi-
mo korakali križarji in so se tam
tudi ustavili. Pri največjem slo-
venskem vinarju v Zidanici Ma-
lenk so imeli priložnost, da po-
bliže spoznajo največjo in eno
izmed najsodobnejših vinskih
kleti v Sloveniji v osrčju jeruza-
lemskih goric, kjer so ob pestri
ponudbi lokalnih specialitet
pod vodstvom odličnega stro-
kovnjaka izvedeli marsikaj zani-
mivega o delu z vinom in kletar-
jenju. Seveda so na izletu veselo
prepevali, da so bili gostitelji ze-
lo prijetno presenečeni, da lahko
tako velika skupina tako ubrano
zapoje ob katerikoli prijetni pri-
ložnosti. Vodeni izlet je bil tudi
v bližnje mesto Ljutomer, kjer so
spoznavali zgodovino in zname-
nitosti kraja.
V četrtek zvečer so udeleženci
orgelskega tečaja poskrbeli za
krajši večerni koncert v cerkvi v
Križevcih, kjer so tečajniki pod
veščim vodstvom organista
Klančiča med tednom vadili.
Zadnji večer, torej na petek, pa
so pevci kot navadno namenili
jutro vajam, zvečer pa so v vaški
cerkvi prepevali mašo, ki so se jo
naučili med tednom (tokrat je
bila to uglasbitev Antona Koso-
vela, očeta Srečka Kosovela, ki jo
je v devetdesetih letih nekoliko
posodobil Ubald Vrabec). Po
maši so se pevci preselili v
preddverje hotela, kjer so osta-
lim gostom nudili krajši koncert
med tednom naučenih posvet-
nih pesmi. Predsednik Zveze
Marko Tavčar je zbranemu
občinstvu na kratko opi-
sal delovanje Zveze cer-
kvenih pevskih zborov iz
Trsta in pomen pevskega
seminarja za vse včlanje-
ne zbore in udeležence.
Kot je že skoraj postala
tradicija, je prof. Lučka
Susič popestrila večer z
obnovo pevskih dogo-
divščin na seminarju, se-
veda v pesniški obliki,
kar je zelo pritegnilo po-
slušalce in prijetno zaba-
valo občinstvo. Večer se
je seveda končal s prepe-
vanjem pozno v noč, saj
so si udeleženci dali
duška z izvajanjem najra-
zličnejših pesmi, ki so se ubrano
razlegale v hotelskem družab-
nem prostoru.
Tudi letošnji poletni pevski se-
minar, ki ga prireja ZCPZ iz
Trsta, je bil zelo pester in zani-
miv, saj se ob takih priložnostih
udeleženci pevsko izobražujejo
in imajo tudi možnost, da se
med sabo bolje spoznavajo. Ni-
koli ne zmanjka priložnosti za
iskrene pogovore, pevske impro-
vizacije ob najrazličnejših tre-
nutkih, prijateljskih stikov in iz-
menjav najrazličnejših izkušenj.
Seminar je odlična priložnost,
da pevci ob intenzivnih kakovo-
stnih vajah tudi izkoristijo prije-
ten oddih zase. Verjetno pa bo
treba za prihodnje pomisliti tudi
na možnost, da bi privabili nekaj
več mladih pevcev, ki bi se ude-
ležili seminarja, saj je kakovost
dirigentov res vrhunska in je
morda škoda, da takega strokov-
nega dela niso deležni tudi
mlajši pevci oziroma ljubitelji
zborovske glasbe.
Mitja Petaros
Aktualno / Beneška31. avgusta 201712
TAKI SMO (5)Katja Ferletič
Kaj moramo upoštevati, da bomo dobro in poceni
potovali!
Zadnja leta je prišlo na področju turizma do zelo
hitrih in temeljitih sprememb in vedno manj je
prostora za vse tiste, ki se jim nočejo prilagoditi. Pri
organizaciji potovanj pogosto raje primerjamo po-
nudbe različnih spletnih strani, ki dajejo na izbiro
veliko popolnih počitniških paketov, kot pa da se
odpravimo v turistično agencijo.
Zaradi spremenjenih ekonomskih razmer je zelo
malo ljudi, ki si lahko privoščijo dolga, večmesečna
letovanja, in tistih, ki odpotujejo, ne da bi primerjali
več opcij in iskali najbolj ugodno. Turisti niso več
pripravljeni potrositi svoj denar za storitve, ki ne
ustrezajo njihovim pričakovanjem, zato najprej
obiščejo spletne portale, namenjene potovanjem,
na katerih si lahko
ogledajo slike in pre-
berejo recenzije, šele
nato izbirajo. Če pa-
metno izbiramo, lah-
ko tudi potujemo, ne
da bi preveč boleče
vplivali na družinsko
bilanco: počitnice in
“low cost” nista nez-
družljiva pojma.
Najprej moramo ku-
piti letalsko karto.
Večina od nas se vsaj
enkrat na leto
sprašuje, kako lahko najdemo poceni let, da bo naš
dopust karseda fantastičen za karseda nizko ceno:
moramo se prilagoditi in sprejeti določene kom-
promise, a gotovo bomo preživeli čudovite počit-
nice in naša denarnica ne bo preveč jokala.
Če hočemo kupiti vozovnico po ugodni ceni, se
moramo odločiti več mesecev prej ali pa počakati
na ponudbe “last minute”. Najlažji način za rezer-
vacijo letalske karte je po internetu: cene so ugodne,
ker letalske družbe prodajajo neposredno, brez po-
sredovanja tretjih oseb, in s tem zmanjšajo stroške
provizije; nakup je enostaven, saj ima tudi večina
nizkocenovnih letalskih družb v Evropi do uporab-
nikov prijazne spletne strani z navodili in interak-
tivnimi zemljevidi letenja. Cenejše letalske družbe
si lahko privoščijo cenejše lete, ker njihova letala
navadno pristajajo na letališčih, ki so manjša in
imajo posledično nižje stroške za pristajanje in par-
kiranje letal. Navadno imajo te letalske družbe manj
osebja na svojih letih, ne strežejo tople hrane in s
tem zmanjšajo stroške za zaposlene, ni razlike v po-
tovalnih razredih - ni ekonomičnega ali t. i. prvega
razreda.
Pomemben je datum: če nimamo že točno do-
ločenih terminov za dopust, lahko izbiramo let gle-
de na ceno, saj je ta zelo različna, ne samo iz meseca
v mesec, ampak tudi glede na dan (najcenejši poleti
so navadno med tednom, med ponedeljkom in
četrtkom, med vikendi so karte občutno dražje).
Tudi glede na urnik leta so cene drugačne: po na-
vadi je let, ki stane najmanj, tisti zvečer za odhod
in jutranji za prihod.
Po drugi strani, če smo fleksibilni ali nimamo še v
mislih točno določene destinacije za naše počitnice,
lahko tudi to izbiramo glede na najbolj ugodno po-
nudbo in z last minute letalskimi kartami izjemno
prihranimo! Zadnje čase veliko “low cost” (nizko-
cenovnih) letalskih družb omogoča nakup najce-
nejših letalskih vozovnic tudi za medcelinske lete.
Ko se odločimo, da bomo obiskali določeno državo,
moramo imeti v mislih, da so včasih cene ne samo
za letalske karte, ampak tudi za prenočišče in hrano
zelo različne, glede na to, če izberemo prestolnico
ali pa če se odločimo za kako drugo mesto.
Pazimo na težo in velikost prtljage! Včasih so pri
nizkocenovnih letih stroški za prtljago enaki ali celo
višji od tistih za sa-
mo vozovnico; če je
kovček pretežak, bo-
mo morali plačati
dodaten znesek za
vsak odvečen kilo-
gram. Če ne gremo
na dolgo potovanje,
je zato pametno, da
se prilagodimo in s
seboj nesemo čim
manj, po možnosti
samo ročno prtljago.
Tudi izbira pre-
nočišča bo zelo vpli-
vala na stroške za naše počitnice. Možnosti, da lah-
ko prihranimo, je veliko. Za mlade so lahko pamet-
na rešitev hosteli - mladinski hoteli, v katerih si deli
sobo, kuhinjo in kopalnico več ljudi. Danes je
predvsem na severu Evrope vedno bolj razširjen tu-
di “couchsurfing” (dobesedno bi to pomenilo nu-
diti gostu svoj kavč), ki temelji na pojmu gostoljub-
nosti: brezplačno se lahko vpišemo na spletni portal
in pridemo v stik z ljudmi, ki nas bodo brezplačno
imeli v gosteh doma. Vsakdo, ki se vpiše na portal,
mora sprejeti strogo določena pravila in imeti prave
rekvizite. Posamezniki in družine, ki bi radi rezer-
virali hotelsko sobo ali apartma, pa raje izberimo
kraj izven centra mesta, naj pa bo čim bližji avto-
busni postaji, tramvaju ali podzemni železnici, da
se bomo z lahkoto premikali in pri tem izgubili čim
manj časa. Če imamo apartma s kuhinjo, si bomo
lahko tudi sami pripravljali obroke in pri tem goto-
vo veliko prihranili. V primeru, da smo izbrali op-
cijo “bed and breakfast” in moramo izbirati resta-
vracije, je bolje, da se oddaljimo od mestnega sre-
dišča in se tako izognemo “pastem za turiste”: ka-
kovostne krajevne jedi lahko okusimo tudi v manj
znanih restavracijah in prav gotovo za primernejše
cene.
Skratka: izbrati moramo nizkocenovno letalsko kar-
to, nizkocenovno prenočišče, vzeti s seboj čim manj
prtljage in vse to storiti čim prej. Ni pomembno, ali
smo se komaj vrnili s poletnih počitnic, čas je že,
da pomislimo na božične!
Benečija / Tiskovno sporočilo SSO - SKGZ
O težavah v zvezi s
šolskim prevozom
  redsednika krovnih or-
ganizacij, SKGZ in SSO,
Rudi Pavšič in Walter
Bandelj, sta se srečala v Špe-
tru z vodstvi Inštituta za slo-
vensko kulturo in Zavoda za
slovensko izobraževanje ter v
Čedadu s podpredsednico
Graziello Coren in ravnatel-
jem Zveze Slovencev po svetu
Renzom Matteligom.
Giorgio Banchig, Živa Gru-
den, Igor Tull, Miha Koren in
Marina Cernetig so predsed-
nikoma krovnih organizacij
izpostavili vrsto težav, ki so
nastale s prevozom otrok
dvojezične špetrske šole. Sta-
rim težavam so se pridružile
P nove predvsem zaradi po-manjkanja finančnih sred-stev. V ta namen bosta Ban-
delj in Pavšič predstavila pro-
blem v deželni posvetovalni
komisiji in zaprosila za
srečanje z deželno odbornico
za šolstvo Panaritijevo.
Srečanje v Špetru je bilo tudi
priložnost, da so ocenili ne-
katere problematike, ki so ve-
zane na vzdrževanje in upo-
rabo za manjšino potrebnih
infrastruktur. Določene ur-
gence, tako je bilo povedano,
se bodo reševale tudi v dežel-
nem finančnem sistemu red-
nega in izrednega vzdrževan-
ja naših sedežev, ki je stekel
lani in je letos “bogat” za 1,2
milijona evrov.
Predsednika SKGZ in SSO sta
sogovornike seznanila tudi s
finančno možnostjo 5,3 mi-
lijona evrov, ki naj bi bili na-
menjeni večjim infrastruk-
turnim posegom. Beneški
predstavniki so omenili
vprašanje izrednih del v pla-
ninski koči na Matajurju ter
potrebo, da bi ob šoli nastal
primeren športno mladinski
center.
Krovni organizaciji bosta stali
ob strani Zvezi Slovencev po
svetu, ki bo prihodnje leto
slavila 50-letnico. V ta na-
men so že stekle priprave in
v nekatere načrte se bosta
vključili tudi krovni zvezi v
znak spoštovanja in zahvale
beneški emigrantski organi-
zaciji za vse, kar je storila v
podporo številnim Be-
nečanom in drugim Sloven-
cem, ki so se izselili v svet.
S 3. strani
Spomin na ...
  e samo, Slovenija
prinaša še niz
dosežkov: je prva
pokomunistična država, ki
prevzema šestmesečno
vodstvo EU, prva v evru. V
nadaljevanju se navdušuje
nad redom, delavnostjo in
uspešnostjo države, kar
izhaja še iz avstro-ogrske
tradicije z mladostno
živahnostjo.
Vse njegovo delo je sicer
slonelo na kritični oceni
komunizma. Pred mnogo leti
je napovedoval brezizhodni
padec. V vseh svojih spisih in
člankih v časnikih La
Stampa, Corriere della Sera,
Il Giornale in drugih je
poudarjal brezizhodnost
marksizma in leninizma ter
kritiziral diktature in
omenjal trpljenje narodov, ni
pa bil niti podpornik divjega
N kapitalizma. Iz Moskve jetako pred drugimi napovedalspor med Sovjetsko zvezo in
Kitajsko in dejansko začetek
ameriške prevlade v hladni
vojni. Mojstrsko je spremljal
dogajanja na Madžarskem l.
1956, še zlasti pa v Pragi l.
1968. V svoji knjigi pravi, da
je bila prava revolucionarna
mladina praška, ne zahodna,
ki je s svojo prazno
bučnostjo le prekrila ropot
tankovskih gosenic v Pragi in
Palakov samosežig.
Srečal se je z neštetimi
voditelji, od Tita do
Ceausesca, Hruščova,
Gorbačova, Denga.
Pomembno je bilo njegovo
prijateljstvo in sodelovanje s
Franetom Barbierijem,
ravnateljem beograjskega
Nina. Zaradi političnega
spora v Beogradu ga je
Bettiza povabil v Corriere in
Giornale, kjer je bil eden
vodilnih piscev. Montanelli
se je nanju hudoval, češ da se
pogovarjata ostrogotsko. Vsi
povojni italijanski politiki so
pozorno sledili njegovim
analizam.
Če gledamo na sedanjost, ni
veliko cenil Merklove, češ da
nima evropskega čuta,
luteranka, vzhodna Nemka;
razočaran je bil nad Turčijo.
Pravil je, da ni geometrije
evropske prihodnosti brez
Rusije.
Bil je kozmopolit, stalno je
opozarjal, da je večjezičnost
osnova za odprt um in boljše
razumevanje svetovnih
vprašanj. Mi smo boljši.
Omenil je, da njegova
hčerka, zaposlena v Bruslju,
obvladuje tudi hrvaščino! V
časnikarskem in pisateljskem
stilu je objavil več kot 40
knjig; razvidni sta tudi široka
poteza čopiča in potankost
monumentalnega
Meštrovičevega kipa.
Plečnikovo leto
Vipavski partizanski
spomenik je v resnici kelih
  est desetletij po smrti naj-
večjega slovenskega arhi-
tekta, v Plečnikovem letu,
se spominjamo tudi na Primor-
skem. Jožef Plečnik (1872-1975)
je na Primorskem ustvaril le dve
deli in nekaj načrtov (partizan-
ski spomenik v Vipavi in preno-
va cerkve na Ponikvah), ki pa
sta v slovenskem prostoru obe
pomembni.
V času, ko je ustvarjal za Ljublja-
no, je bila Primorska pod Itali-
jo, zato ni bila deležna take
Plečnikove pozornosti kot bi jo
bila sicer lahko. Dr. Damjan
Prelovšek, avtor knjige Plečni-
kova sakralna umetnost, to po-
jasnjuje takole: “Seveda, saj se
ni dalo. Primorska je bila pod
Italijo in čez mejo se ni dalo de-
lati. Plečniku so, denimo, po-
nujali obnovo porušene cerkve
na Sveti Gori. Bil je navdušen,
vendar je ideja zamrla, ko je to
ozemlje pripadlo Italiji. « Zelo
zanimiv pa je podatek o glav-
nem koprskem trgu, stolnem,
Š ki še vedno nosi ime po Titu.Prelovšek pravi, da je Plečnikimel zamisel za trg pred stolni-
co, ki je niso uresničili. »V ne-
kih pismih sem bral, da so
Plečnika vabili v Ozeljan. Nare-
dil je načrte za cerkev, nakar mu
je župnik sporočil, da se zahval-
juje za načrt, da ga je predelal
in 'izboljšal', ” doda Prelovšek
in sklene: »Vseeno je Plečnik
vedno živel s Primorsko, iz ka-
tere je črpal svoje ideje. ”
Po drugi svetovni vojni, v jeseni
arhitektovega življenja, nova
oblast ni bila naklonjena
Plečnikovemu sakralnemu
ustvarjanju. V zadnjem desetlet-
ju življenja so ga nekateri nje-
govi učenci hoteli celo odstaviti
z mesta profesorja na ljubljan-
ski univerzi, ker »njegov pogled
ne ustreza novim časom«. Za-
prli so njegovega nečaka Karla,
župnika v znameniti cerkvi sv.
Mihaela na Ljubljanskem barju.
Obsojen je bil zaradi besed, da
je škof Gregorij Rožman posre-
doval pri okupatorju za zaprte-
ga pisatelja Finžgarja. Komuni-
stična oblast je kljub nasproto-
vanju spomeniške službe v Lju-
bljani zaplenila cerkev sv. Jožefa
s Plečnikovim oltarjem
in jo spremenila v fil-
mski studio. Podrli so
njegovo kapelo v Begun-
jah in cerkev v Ljubljani
za Bežigradom, ki se je
morala umakniti gospo-
darskemu razstavišču.
Poškodovano cerkev v
Šmarjah v Tuhinju (delo
znanega baročnega arhi-
tekta Gregorja Mačka), ki
jo je mojster Plečnik želel
obnoviti, je »ljudska«
oblast čez noč razstrelila.
Na hitro je izginilo še ne-
kaj manjših kapel v sa-
mostanih. Naročil ni več
dobival, ustvarjal je le še
za najpogumnejše duhovnike.
Šele ko je prejel Prešernovo na-
grado, je mojster Plečnik lažje
zadihal in začel projektirati tudi
izven cerkvenih zidov – z redki-
mi izjemami, pa so to bili samo
spomeniki umrlim partiza-
nom.
Takrat so se pri Plečniku oglasili
Vipavci. Mojster je kmalu v Vi-
pavo pripeljal svojo ekipo, ki je
premerila ves prostor med
trgom in glavno cesto in se nato
ustavila v vinski kleti. »Postavili
bomo spomenik v park pred
kulturni dom, ki bo trajne vred-
nosti, primeren kraju in men-
taliteti ljudi, « je takrat Vipav-
cem rekel Plečnik. Spomenik je
naročili v Vrhovljah pri Sežani,
pri podjetju Kras, kasnejšemu
Marmorju.
5. oktobra bo minilo točno 55
let od odkritja spomenika, ki še
danes predstavlja simbolično
središče starodavne Vipave. V
množici 5000 ljudi sta bila tudi
Plečnik in pesnik Ivan Gradnik.
Vipava je dobila spomenik 22
padlim partizanom, katerih
polna imena so zapisana na
svinčeni plošči pod spomeni-
kom. Gre za enega od najlepših
Plečnikovih partizanskih spo-
menikov, je prepričan eden naj-
boljših poznavalcev Plečnika
Peter Krečič. Drugi slovenski
poznavalec Plečnika, Damjan
Prelovšek, pa pojasnjuje, da je
spomenik postavljen v obliki
križa, okrašenem z grozdi, sta-
rokrščanskimi simboli. »Ti so
hkrati ponazarjali vinorodnost
Vipavske doline,
čeprav so bili zares
mišljeni kot podo-
ba Kristusove krvi,
« trdi Prelovšek.
Krečič tej razlagi ni
najbolj naklonjen
in se bolj nagiba k
razlagi, da spome-
nika spominja na
mašni kelih. Pri to-
vrstnih razlagah
svetuje previdnost,
saj so nekateri v
Plečnikovih spo-
menikih s pre-
računavanjem pro-
porcev iskali gesla,
ki so se izkazala za
popolno špekulacijo. Po drugi
strani pa je Plečnik prikritih
krščanskih simbolov po vojni
naredil celo vrsto, tudi na par-
tizanskih spomenikih. Resda pa
o tem mediji niso pisali toliko
kot so že pred demokratizacijo
pisali o numerologiji.
Umetniška vrednost spomeni-
ka po Prelovškovih besedah si-
cer ne predstavlja vrhunca moj-
strovega ustvarjanja, še vedno
pa gre za mojstrovino. Ob tem
omenja, da je na Vipavskem še
cel kup spomenikov, ki bi jih bi-
lo treba obnoviti.
Kakorkoli že, v ocenjevanju
umetnosti imajo strokovnjaki
velikokrat različne razlage,
pravzaprav pa je najbolj važno,
kaj v umetnini vidi vsak opazo-
valec sam. Na vprašanje »Kelih
ali križ? « naj si tako odgovori
vsak sam.
Žal vipavski spomenik danes ni
umeščen v prostor tako, kot je
načrtoval arhitekt. Plečnik je
namreč v urbanističnem načrtu
pred vipavskim kulturnim do-
mov predvidel park, sredi kate-
rega bi stal spomenik, vendar
so ta prostor asfaltirali in spre-
menili v parkirišče. Dejavna pu-
blicistka in vipavska kulturna
delavka Magda Rodman, katere
ded Janez Bajc (oče dveh pa-
dlih) je spomenik odkril, je že
pred leti dejala: »Bil bi že čas, da
se ta lepi spomenik prestavi
pred kulturni dom, kjer bi ga
zavarovali in osvetlili, da bi bolj
prišel do izraza. «
S Prelovškom in Magdo Rod-
man se moramo strinjati. Pose-
bej, če se ozremo okoli spome-
nika. Baročni angelčki, putti, na
vipavskem trgu, ki so izposta-
vljeni soncu, burji in dežju, in
so mnogi že ostali brez posa-
meznih udov, bi si gotovo za-
služili boljšo skrb.
Tino Mamić
Slovenija 31. avgusta 2017 13
Dogodki na Slovenskem 
Polemično pred referendumom in
volitvami predsednika države
  ogaja se, da v življenju
najprej poskušamo po-
skrbeti zase in za svoje
potrebe, šele potem se izrekamo
in opredeljujemo za širše zadeve,
ki so seveda tudi nepogrešljiv del
stvarstva in človekovega bivanja v
njem. Zato zdaj v Sloveniji pred-
njači skrb za odpravo posledic
suše, požarov, poplav in drugih
naravnih nesreč, ki so nedavno
prizadele kmetijstvo in druge
proizvodne in gmotne vire
državljanov, za kar pa vlada nima
dovolj razumevanja in skrbi. V
času od izida prejšnje številke
našega časnika se je v Sloveniji
zgodilo še marsi-
kaj drugega, pri
čemer pomembni
dogodki omo-
gočajo podrob-
nejšo oceno in
mnenje.
Zgodilo se je, pov-
sem nepričakova-
no, da je v mesecih
juliju in avgustu
Slovenijo obiskalo
največ turistov v
vsem času naše
nove države. Na
Bledu se je nekate-
rim turističnim
predstavnikom celo zareklo in so
slovenskim gostom oziroma turi-
stom svetovali, naj v počitniškem
obdobju ostanejo doma in napra-
vijo prostor tujcem, sami pa da
bodo Bled in morda Bohinj lahko
obiskali tedaj, ko bo turistična re-
ka tujcev usahnila.
Pomembneje pa je, da je nastal
nov spor oziroma povod zanj za-
radi pridige ljubljanskega nadško-
fa metropolita Stanislava Zoreta
pri maši na Marijino Vnebovzetje
D v svetišču na Brezjah. Vprašal seje, “ali smo Slovenci sploh še va-ruhi življenja? ”. In je takole na-
daljeval: “Bojim se, da ne. Nedav-
no smo lahko doživeli, kakšnih
besed je bil deležen človek,  (moja
pripomba: mišljen je nekdanji
ustavni sodnik in sodnik Evrop-
skega sodišča za človekove pravice
v več mandatih, Boštjan M. Zu-
pančič), ki se je zavzel za nerojeno
življenje in brez olepševalnih be-
sedičenj povedal, da je tudi otrok,
ki še ni rojen, nosilec človekovih
pravic, in med najbolj temeljnimi
med temi pravicami je prav pra-
vica do življenja. Jemati neroje-
nim to temeljno pravico je prvi
kamenček v plazu, v katerem člo-
vek nazadnje neha biti vrednota
in postane zgolj sredstvo za dose-
ganje ciljev. Ker nimamo pravega
odnosa do življenja na njegovem
začetku, imamo veliko težav tudi
z življenjem na njegovem koncu.
Ne znamo stopiti v pravi odnos
spoštovanja do človekove smrti,
do smrti vsakega človeka. To je tu-
di eden od razlogov, zakaj s
takšno težavo pokopavamo žrtve,
ki so zasute po rovih in jamah
širom naše domovine”.
Na odgovor ljubljanskemu
nadškofu metropolitu zaradi nje-
govih stališč glede splava, rojstva
in smrti ni bilo treba dolgo čakati.
Razviden je iz pogovora, dolgega
pol časopisne strani, ki ga je
časnik Delo objavil v ponedeljek,
21. avgusta, z antropologinjo dr.
Svetlano Slapšak. Po njenem za-
trjevanju “vsakdo, ki izreče, da
ima zarodek od prvega trenutka
spočetja človekove pravice, to ni
nič drugega kot popolna izguba
stika z realnostjo. Za to se je zavzel
nadškof, s čimer se je vmešal v
državno politiko in v slovensko
ustavo. Zato je to skrajna meja,
kjer bi se morala najbolj odgovor-
na, predsednik države in predsed-
nik vlade, odzvati”.
Obravnavana polemika o zelo
občutljivem in aktualnem
vprašanju, ki zadeva spočetje in
nerojene otroke ter naš odnos do
smrti, se bo najbrž še nadaljevala,
vendar gre samo za eno izmed
tem v političnem vsakdanjiku
Slovenije. V Sloveniji deluje tabor
vladajočih strank, ki volivce in
javnost prepričujejo, da nas vodi-
jo v blaginjo in razvoj, in raznolik
tabor opozicijskih strank, ki do-
kazujejo prav obratno, namreč,
da je zdajšnja oblast Slovenijo po-
tisnila v stalne težave, trajno kri-
zo, iz katerih ni videti rešitve. Oba
tabora se bosta soočila na referen-
dumu o zakonu o drugem tiru
železniške proge (povezave) med
Divačo in Koprom, ki bo 24. sep-
tembra, in na volitvah za predsed-
nika države, ki bodo v nedeljo, 22.
oktobra. Najprej je veljalo pre-
pričanje, da bo na volitvah pre-
močno zmagal zdajšnji državni
poglavar Borut Pahor,
vendar se za omenjeni
položaj pojavlja čedalje
več kandidatov, zaradi
česar je postalo verjet-
no, da bo predsednik
Slovenije izvoljen v
drugem krogu volitev.
Nekateri v politiki in
mnogi v javnosti pravi-
jo, da Borut Pahor v
svojstvu kandidata za
ponovno izvolitev mar-
sikdaj deluje kot ne-
kakšen klovn, vendar to
preprostim ljudem, ki
političnega dogajanja
ne spremljajo kaj dosti, kar ugaja.
Zdajšnjega državnega poglavarja
med kandidati za izvolitev dom-
nevno najbolj ogrožata Ljudmila
Novak, predsednica stranke Nova
Slovenija, krščanski demokrati, in
župan občine Kamnik, Marjan
Šarec. Vendar bosta v volilno tek-
mo morda odločilno posegla tudi
kandidata obeh največjih parla-
mentarnih strank, vladne SMC in
opozicijske SDS. Toda ta še nista
znana.
  red desetletjem, 21. 9.
2007, nas je za vedno
zapustil Ciril Pelicon.
Rodil se je 12. 8. 1925 na Lo-
zicah pri Ajdovščini in je
zgodaj okusil ponižanja in
nasilje, ki jih je Primorcem
prinesel fašizem. Zato je že
leta 1941 kot šestnajstlet-
ni mladenič stopil v TIGR
in nato ob začetku vojne
v legendarno enoto Janka
Premrla - Vojka. Bil je ran-
jen in je sodeloval tudi pri
osvoboditvi Trsta. Je nosi-
lec partizanske spomenice
1941 in zasluge za narod.
Po končani vojaški akade-
miji v Beogradu je kot
častnik služboval v ra-
zličnih vojaških enotah,
leta 1956 se je demobilizi-
ral, si ustvaril družino s
tremi otroki, diplomiral
na Pravni fakulteti v Lju-
bljani, delal v različnih
podjetjih in se leta 1982
upokojil. Spoznal sem ga
v času, ko je bil predsed-
nik koprske borčevske or-
ganizacije in sva potem
obdržala prijateljske stike do
njegove smrti. Bil mi je člo-
veško zelo blizu. Rada sva se
kdaj odpravila na kako pi-
jačo in klepet, zlasti v letih
ob ustanovitvi Društva za
negovanje rodoljubnih tra-
dicij Tigr Primorske in po
njej, ko smo se pogosteje
P srečevali. Pozorno sem tudiprebral njegovo knjigo PoVojkovih poteh in sem tako
tudi iz nje spoznal njegovo
težko in burno življenjsko
zgodbo. Nekaj mesecev pred
smrtjo, ko je zaradi neozdra-
vljive bolezni obležal, me je
nekoč poklical po telefonu
in me prosil, ali bi ga lahko
kmalu obiskal, ker bi mi rad
zaupal nekaj svojih stisk ter
svojih misli in občutkov, po-
vezanih z rehabilitacijo Ti-
gra in ustanovitvijo istoi-
menskega društva. Predlagal
je, da bi intervju objavil v
borčevski reviji Svobodna
misel, kar se je kasneje tudi
zgodilo (14. 9. 2007).
V pogovoru sem ga ob po-
datkih o njegovi burni in
težki življenjski poti pov-
prašal tudi, ali bi lahko na
kratko opisal kak svoj poseb-
no lepi in težki trenutek v
življenju. Med lepe trenutke,
povezane z rojstvom otrok,
vnukov in prvega pravnuka,
je prištel tudi začetne prosla-
ve in srečanja novou-
stanovljenega
društva Tigr po osa-
mosvojitvi l. 1994,
“ki so bila drugačna,
povsem sproščena,
pluralna in svobod-
na”. Dejal je še, “da
smo se pogovarjali o
stvareh, o katerih se
je dotlej molčalo … V
zraku je bilo nekaj
novega, svežega,
spodbudnega kot ka-
ka pomlad … Čutili
smo, da se dogaja
nekaj pomembnega
in da predvsem po-
pravljamo veliko kri-
vico, ki je bila storje-
na tigrovcem... Vsa
ta dogajanja sem
doživljal v polnem
zanosu in v sebi zadoščen”.
Ob težkih trenutkih, ki jih
je z ostalimi ljudmi in so-
borci vred doživljal pod
fašizmom in med vojno s
strani okupatorjev, je ome-
nil tudi nekatera “kruta
medvojna in povojna dejan-
ja naših vojaških in civilnih
oblasti do ljudi, ki so z vse-
mi svojimi močmi priskočili
na pomoč narodnoosvobo-
dilnemu boju”. Pri tem je
npr. navedel usodo svojega
bližnjega sorodnika, borca
Dolomitskega odreda, med
vojno l. 1944, ko si je v enoti
izprosil nekaj dopusta, da je
odhitel na pomoč ženi, ki se
je, ob treh že rojenih otro-
cih, pripravljala na rojstvo
četrtega. Ker pa se je zaradi
porodnih komplikacij
“zadržal doma dlje, kot je bi-
lo predvideno, so ga po po-
vratku v enoto obravnavali
kot dezerterja ter ga ob
vrnitvi hladno ustrelili”. K
temu je še bridko dodal, “da
so tudi njemu po vojni hlad-
no ustrelili brata, in to zgolj
zato, ker je bil tigrovec”. Ob
teh dveh krutih primerih, ki
mi ju doslej nikoli ni ome-
nil, sem dobil občutek, da je
to bolečino dolgo nosil in
zatajeval v sebi ter da se je
pred neizbežnim koncem
odločil, da o tem javno spre-
govori in se reši tega breme-
na.
Po vsem, kar sem imel pri-
ložnost zvedeti o Pelicono-
vem življenju, mislim, da
gre za človeka, ki je dosto-
janstveno opravil svoje ne-
lahko človeško poslanstvo
in si zasluži primerno spo-
minsko obeležje, bodisi na
rojstni hiši na Lozicah pri
Ajdovščini ali pa na domu v
Žusterni, kjer je preživel
večino svojega življenja.
Milan Gregorič
Smrt v umetniških vrstah
Poslovila se je 
Veselka Šorli Puc
  e nekaj dni po 68.
rojstnem dnevu
se je slikarka in pi-
sateljica Veselka Šorli
Puc za vedno poslovila.
Spoznali smo jo tudi
pri nas, saj je pred leti
razstavljala v Gorici v
KC Lojze Bratuž.
Umetnica Veselka Šorli
Puc je ustvarjala v teh-
niki akvarela in kla-
sične tempere, v zad-
njih desetletjih pa je
najbolj poznana po
barvnih vitrajih – več
kot 150 jih je ustvarila
v cerkvah in kapelah
po Sloveniji in po sve-
tu.
Detajl njenega vitraja Marija z
Detetom iz bovške cerkve De-
vice Marije v Polju je bil leta
1992 natisnjen na eni od
prvih dveh slovenskih
božičnih poštnih znamk. Poz-
nana je bila tudi kot pisateljica
in publicistka: pri tržaški za-
ložbi Mladika je izšel njen li-
terarni prvenec Zgodbe z re-
pom in glavo (1999), pri cel-
jski Mohorjevi družbi pa Ure
pasjih dni (2005). Članke o li-
kovni umetnosti in eseje o
zgodovini umetnosti je obja-
vljala v reviji Tretji dan in tudi
v publikacijah založbe
Družina, največ v tedniku
Družina in v reviji Cerkev v se-
danjem svetu.
Leta 2008 je bila habilitirana
na oddelku Fotografija lju-
bljanske Visoke šole za storit-
ve VIST kot predavateljica
predmetov Estetika in likovna
L
teorija ter Kompozicija, leta
2009 je prevzela predstoj-
ništvo oddelka Fotografija.
Veselka Šorli Puc je bila rojena
v Kranju 3. avgusta 1949. Sli-
karstvo je študirala na Akade-
miji za likovno umetnost v
Ljubljani pri profesorju Gabri-
jelu Stupici, podiplomski štu-
dij pa pri profesorju Janezu
Berniku (1974).
Samostojno je razstavljala od
leta 1973 naprej, in sicer v
Kranju, Ljubljani, Mariboru,
Celju; Celovcu, Olomoucu,
Trstu, Gorici, New Yorku...
V zakonu z že pokojnim Mat-
jažem Pucem, diplomatom po
poklicu, sta se jima rodila dva
sinova, Matjaž in Jure. Dom
sta si, Kranjčanka in Lju-
bljančan, ustvarila na Krasu,
družina pa je z očetom na nje-
govi diplomatski poti po več
let živela v Argentini, na
Češkem in v Iranu.
Kronika dogajanja v Sloveniji je
bogata tudi zaradi obeleževanja
70-letnice pričetka gradnje in raz-
voja Nove Gorice, povsem novega
slovenskega mesta. Dogodki, na-
menjeni jubileju, se vrstijo in bo-
do potekali celo letošnje leto. O
Novi Gorici je znanih oziroma
objavljenih zelo veliko različnih
pričevanj znanih in manj znanih
osebnosti. Veliko dokumentov
imajo v Pokrajinskem arhivu v
Novi Gorici. Katja Jerman,
uslužbenka državnega zbora, je o
tem mestu napisala doktorsko di-
sertacijo, veliko prispevkov o No-
vi Gorici pa je napisal in objavil
zgodovinar prof. dr. Branko Ma-
rušič. Slovenski javnosti je morda
malo znano, da za nekakšnega
“očeta” Nove Gorice velja politik
Ivan Maček-Matija, zato ker je on
določil, na katerem območju naj
se novo mesto gradi. Postal je celo
častni občan Nove Gorice, vendar
mu je pristojna občina pozneje
naziv častnega občana odvzela.
Sedemdesetletnico začetka gradit-
ve in razvoja Nove Gorice, kjer so
veliko vlogo imele in jo opravile
mladinske delovne brigade, bodo
pomembno zaznamovali na
bližnjem občinskem prazniku, 9.
septembra, in 15. septembra, ob
obletnici združitve Primorske z
matično državo oziroma domovi-
no, Slovenijo.
Marijan Drobež
Jesenski vpis abonmajev
Pri blagajni Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
poteka od 28. avgusta do 15. septembra jesenski vpis
abonmajev. Dijaki in študenti za abonma mali oder imajo rok
vpisa od 1. septembra do 20. oktobra. V času vpisa abonmajev
je blagajna SNG Nova Gorica, Trg Kardelja 5, odprta vsak delovnik
od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00
do 13.00. Tel (003865) 05 3352247 in E blagajna@sng-ng. si
Letošnja abonmajska gledališka ponudba SNG Nova Gorica se
bo začela na velikem odru 21. septembra z novogoriško
premierno uprizoritvijo komedije Barufe, ki jo je po Goldoniju
priredil Predrag Lucić, zrežiral pa Vito Taufer. Na velikem odru
bodo še v novembru plesna predstava On / Ona Michala Rynie
in Nastje Bremec (koproducent Zavod MN produkcija), v
decembru premiera dela Galeb Antona Pavloviča Čehova, v režiji
Paola Magellija, februarja 2018 Nadrealisti po motivih “Top lista
nadrealista” Tijane Zijanić, ki bo podpisala tudi režijo, aprila 2018
pa premiera grške tragedije Trojanke velikega Evripida, ki jo bo
režiral Jaša Koceli. Na malem odru bosta zaživeli predstavi
Molierov Don Juan v režiji Daniela Dayja Škufce, premiera bo
oktobra 2017, maja 2018 pa Eksihibicionist Dušana Jovanovića
v režiji Marka Bulca. V septembru si bodo otroci lahko ogledali
uprizoritev Ronja, razbojniška hči Astrid Lindgren, v režiji Juša
Zidarja. Poleg tega bo SNG Nova Gorica ponudilo vrsto gostujočih
predstav uglednih slovenskih gledaliških hiš, pa tudi predstave
za otroke v abonmajski ponudbi Goriškega vrtiljaka in še marsikaj.
SNG Nova Gorica / Abonmajska sezona
2017 / 2018
In memoriam
Ciril Pelicon (1925 - 2007)
Aktualno31. avgusta 201714
NATUROPATSKI NASVETI (165)Erika Brajnik
Kandida (1)
Kandida ni bakterija, ampak gliva, ki ima svojo
funkcijo v našem telesu, saj presnavlja sladkor; ko
postane patogena, takrat pa nam povzroča težave.
Najmanjši mikroorganizmi na svetu nas bodo
rešili in mi se tega dejansko še ne zavedamo. Bak-
terije in glive s probiotičnim delovanjem imajo
nalogo, da spodbujajo in krepijo imunski sistem;
na ta način postane odpornejši in bolj prilagodljiv.
Pomagajo nam celo s spodbujanjem celic imun-
skega sistema, da lažje prepoznajo rakave celice in
jih uničijo.
Kot je potrdila tudi znanost, lahko rakavo obolenje
potihoma nastaja več let, čisto počasi, dan za
dnem. Ne da bi se zavedali,
ga hranimo z nepravilno
hrano, našimi strahovi, je-
zo, emocijami itd. S spre-
membo prehranjevalnega
režima, tako da hranimo
dobre bakterije in ne slabih,
kot je npr. kandida, ki, če
postane patogena, poslabša
vsako rakavo obolenje.
Naloga naturopata je, da
nauči človeka pravilnega prehranjevanja oziroma,
zakaj določeno hrano privilegirati pred drugo, da
se v črevesju lahko hranijo dobre bakterije. Ni po-
membno samo, kaj in koliko jemo, ampak tudi ob
kateri uri to počnemo, da telesa ne zakisamo! Hra-
na je naš vir energije, tiste, ki jo potrebujemo, da
živimo in vsak dan sproti preživimo.
Kako naj postopamo? Pretirana higiena, ki jo da-
nes mnogi oglašujejo, zavira rast našega imunske-
ga sistema. Ljudje, ki si nenehno mrzlično umivajo
roke, uporabljajo sterilne robčke, otroke zapirajo
v domove in jim ne pustijo, da bi se normalno
igrali, umazali, dotikali živali in rastlin, zavirajo
rast imunskega sistema. Taka oseba bo dejansko
imela nekako odprto rano, ki bo gledala v svet, saj
v sebi ne bo imela vojske (dobrih bakterij), ki bi jo
branila. Imunska inteligenca se pri takem otroku
ne bo razvila in bo le-ta nenehno odvisen od zdra-
vil, zaradi katerih bo iz leta v leto vedno bolj sla-
bel.
Telo in imunski sistem moramo nenehno spod-
bujati, da reagirata, vendar
mora biti spodbuda postop-
na in izvedena na pravilen
način. Onesnaževanje je
dandanes vedno agresiv-
nejše, kar pa naše telo ved-
no težje prenaša oziroma
vedno znova prejema do-
datne naloge. Tudi živila so
vedno bolj siromašna, po-
sledično prejema naše telo
vedno manj energije. Stari slovenski rek pravi:
prazna vreča ne stoji pokonci! Kar seveda drži, zato
potrebujemo dobre bakterije, ki nam pomagajo,
da smo močnejši, da zaviramo rast patogenih bak-
terij in na ta način preprečimo nastanek kronične-
ga obolenja.
www. saeka. si
Glasbeni dogodek v Lignanu
Uspešen koncert 'Offspringov'
  petek, 4. avgusta, so bili
na stadionu Teghil v Li-
gnanu na Sunset festiva-
lu trije koncerti treh različnih
skupin, ki pa imajo za skupni
imenovalec punk glasbo. Od
16. ure do polnoči in pol so ob
ritmu punk glasbe zaplesali in
skakali vsi poslušalci, od najsta-
rejših do najmlajših, saj so se
na odru vrstile kar tri skupine,
glavna pa je bila seveda The
Offspring.
Poleg njih sta na oder stopili še
skupini Rumatera iz bližnjega
Veneta, ki je od leta 2007 izdala
kar 6 plošč, in Millencolin,
švedska punk skupina, ki je
ustvarila žanr “skate punk” v
90. letih.
Glavna atrakcija so seveda bili
'Offspringi', punk rock skupi-
V na, nastala leta 1984 v Kalifor-niji; ustanovili so jo kitarist inpevec Dexter Holland in basist
Greg Kriesel.
Sama skupina je do danes izda-
la devet študijskih albumov, de-
seti pa je že na poti. Zanimivo
je, da so zasloveli komaj s
četrtim albumom, Smash, ki je
bil izdan leta
1994; prodali
so 11 milijo-
nov kopij in s
tem so bili
prvi, ki so z
neodvisno za-
ložbo prodali
toliko plošč.
Nato so izdali
še druge
uspešne
plošče, naj-
večja slava pa jih je doletela
prav v 90. letih, ko so z drugimi
skupinami (Green Day, NOFX,
Pennywise, Rancid itd.) oživili
zanimanje za punk rock glasbo.
Skupino danes sestavljajo trije
dolgoletni člani Dexter Hol-
land (ritmična kitara, vokal),
Greg Kiesel (bas kitara, vokal)
in Kevin Wasserman (solistična
kitara) ter bobnar Pete Parada
od leta 2007 dalje. Pevec D.
Holland je letos opravil dokto-
rat iz molekularne biologije,
potem ko je v mladosti opustil
študij, zato da bi se osredotočil
na glasbeno kariero; sam je tu-
di rekel, da bi rajši učil na šoli,
kot pa nadaljeval igrati s skupi-
no.
S svojimi največjimi uspehi so
'Offspringi' suvereno nastopili
pred veliko publike in kljub več
kot tridesetim stopinjam igrali
brezčasen punk, ki je nedvom-
no zaznamoval nove generaci-
je.
Luka Paljk
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 29. avgusta, ob 14. uri
Foto Tina Paljk
  Odprtje 19. izvedbe “6 za ... eno razstavo”
Mladi talenti na tradicionalni
fotografski razstavi
GORICA  
  Kultur-
nem cen-
tru Lojze
Bratuž v Gorici
se vedno kaj do-
gaja. Posebno
prazničen dogo-
dek, ki je priva-
bil številno in
raznoliko
množico, je bilo
26. avgusta od-
prtje skupinske
fotografske raz-
stave “6 za... eno
razstavo”. Tradi-
cionalno - letos
že devetnajsto - poznopoletno
prireditev je organiziral Koordi-
nacijski odbor Združenja fotoklu-
bov goriške pokrajine v sodelo-
vanju v KC Bratuž.
Po pozdravu predsednice centra
Franke Žgavec je “duša” razstave,
Giovanni Viola, poudaril pomen
manifestacije, ki skoraj 20 let po-
vezuje številne ljubitelje fotograf-
ske umetnosti. Sodelujejo nam-
reč člani fotoklubov Castrum iz
Gradeža, Posoškega fotokluba iz
Gorice, Il Torrione iz Romansa,
V
kluba iz Ločnika, skupine Acca-
demia Europeista iz Gorice, Sku-
pine 75 in fotokluba iz Nove Go-
rice, ki je že dolgoleten gost. Vio-
la je izrecno pohvalil Skupino 75:
“starejši” fotografi so naredili ko-
rak nazaj, je dejal, in prepustili
mesto štirim mladim talentom,
ki razstavljajo vsak po dve foto-
grafiji. Dejan Bacicchi, Manuel
Persoglia, Karin Vižintin in De-
metra Jarc so pokazali, da znajo
v svoje delo vlivati mladostno
svežino, pesniško dušo, izvirno
ustvarjalnost in tudi drznost, pol-
no sporočil.
Organizatorjem je prisrčno in
navdušeno čestital tudi novi
občinski odbornik za kulturo Fa-
brizio Oreti; med drugim jim je
zagotovil podporo ob okrogli
obletnici naslednje leto.
Razstava, katere teme je bila letos
prosta, bo na ogled do 7. septem-
bra med 17. in 19. uro, od 8.9. do
17.9. vsak dan po urniku medna-
rodnega violinskega tekmovanja
Lipizer. / DD
  b prvi obletnici smrti go-
riške notredamke, po ro-
du iz Mirna, s. Marie
Adelgundis, je bilo v ponedeljek,
28. avgusta, v galeriji Mario Di Io-
rio v državni knjižnici v ul. Ma-
meli v Gorici odprtje retrospek-
tivne razstave njenih likovnih
del. Dogodek je iz več razlogov
vzbudil veliko zanimanje.
Redovnica (roj. Mihaela Černic)
je lani umrla v stotretjem letu sta-
rosti. Rodila se je v Mirnu 29. sep-
tembra 1913 kot peti otrok Av-
guštinu Černicu in Jožefi Batistič.
Po osnovni šoli v rojstni vasi je, z
željo, da bi postala misijonarka,
šele 14 let stara stopila v samostan
sester notredamk. Prve zaobljube
je opravila avgusta 1935, večne pa
na Veliki šmaren 1941. Že v
otroštvu je rada risala in se po zao-
O bljubah odločila za študij slikar-stva. Obiskovala je več tečajev vGorici in Trstu, na likovni akade-
miji v Benetkah je diplomirala le-
ta 1943. Slikala je v različnih teh-
nikah, rada je izdelovala tudi re-
liefe. Njene najljubše teme so bile
krajine, cvetlice, tihožitja, Marija,
angeli in svetniki. Njena dela kra-
sijo ustanove, cerkve in domove
na Goriškem, Tržaškem, v Rimu
in drugod. Leta 1955 je opravila
profesorski izpit in dolgo let
poučevala slikarstvo na goriških
srednjih šolah, pa tudi zasebno.
Veliko njenih slik krasi domove
sorodnikov: številne izmed teh so
bile razstavljene v dvorani Gni-
dovčevega doma na Mirenskem
Gradu ob prvi (!) razstavi umet-
ničinih del, nekaj mesecev po
njenem 100. rojstnem dnevu. V
prtju bila s. Beatrix Mayrhofer,
predstojnica avstrijsko-italijanske
province notredamk in hkrati
predsednica zveze ženskih redov
Avstrije, ki se je zahvalila organi-
zatorjem in pokroviteljem (upra-
vama občine Gorica in Miren-Ko-
stanjevica). Med drugim je
podčrtala, da je s. Adelgundis, ki
je bila v mladosti prava lepotica,
ljubila lepoto. Pozdrav goriškega
župana je prinesel občinski od-
bornik za kulturo Fabrizio Oreti.
Direktor knjižnice Marco Menato
je med drugim obudil oseben
spomin iz mladih let, ko so ga
starši poslali na zasebne lekcije ri-
sanja k redovnici; živo se spomin-
ja, kako se je lahko umirjeno po-
govarjal z njo. Svet se je spremin-
jal, prehajali so umetniški to-
kovi, umirali umetniki, ona pa
je nadaljevala po svoji poti. Tu-
di Miniussi je poudaril, da re-
dovnica ni sledila avantgar-
dnim likovnim tokovom, tem-
več je ostala zvesta klasični fi-
gurativni umetnosti. Posebno
rada je imela krajinsko slikar-
stvo, v portretih je imela spo-
sobnost ujeti dušo. Znala je sli-
kati in znanje tudi posredova-
ti. Že od mladosti se je odliko-
vala s svojimi darovi: igrala je
klavir, imela je čudovit glas,
rada je slikala. Po značaju je bi-
la odločna, v vsem je napredova-
la, “v umetnosti in pobožnosti”.
Razstavljena dela v različnih teh-
nikah bodo v knjižnici na ogled
do 8. septembra od ponedeljka do
petka med 10.30 in 18.30, ob so-
botah pa do 13. ure; od 15. do 29.
septembra pa v notredamskem
samostanu (Ul. S. Chiara 12).
DD
Dejan Bacicchi, Manuel Persoglia, Karin Vižintin in Demetra Jarc (foto dd)
goriški knjižnici pa
je tokrat (v bistvu
prvič!) na ogled iz-
bor likovnih del, ki
jih hranijo v samo-
stanu.
Po zamisli priredi-
teljev želi razstava v knjižnici pri-
kazati javnosti ne le opus malo
poznane redovnice-slikarke, tem-
več na sploh 160-letno prisotnost
in poslanstvo šolskih sester notre-
damk v Gorici. To je bilo razumeti
iz besed vseh, ki so spregovorili
na odprtju, pa tudi iz manjšega, a
bogatega kataloga, ki sta ga ure-
dila slikar Roberto Mariano in
umetnostni kritik Umberto Mi-
niussi, grafično oblikoval Oskar
Beccia, izdali pa so ga tudi v so-
delovanju z društvom Jadro iz
Ronk. Polna navdušenja je na od-
  Retrospektivna razstava likovnih del s. Adelgundis
Poklon redovnici, ki je
ljubila lepoto
GORICA 
S. Beatrix Mayrhofer, Roberto Mariano, Umberto Miniussi in Marco Menato (foto dd)
Aktualno 31. avgusta 2017 15
Sanjsko lepa vasica v Beneški Sloveniji
Praznovanje
vaškega patrona
  ekaj hiš se drži strmega
brega, ki se dviguje nad
dolino Idrije. Spodaj je
nekaj žalostnih domačij, ki nosijo
ime Kras, oziroma, kot pišejo tu,
Cras. Peščica zidov, ki že razpada-
jo, brez rož in brez veselja. Cesta
je ozka, asfalt so razžrle luknje, ro-
bida in trava zavzemata cestišče.
Potem prve hiše. Vas je raztegnje-
na v reber, tako da skoraj moraš
do najbližjega soseda z avtom. A
to v tej vasi ni velik problem. Malo
je namreč tistih, ki še hodijo na
obisk k sosedom.
Idrijska dolina je zares lepa. Zeleni
bregovi in šumenje skrito v globi-
ni, nebo modro kot za stavo ter
slutnja Kolovrata in Krna nekje
tam daleč za griči. Tam, kjer se
nižina zliva v višave. Tam, kjer na
čisto nedostopnem grebenu, baje
na italijanski strani meje, izvira
Idrija. Judrio v italijanščini. “Lo
Judrio”, boste rekli. Ne, napak, tu-
di jaz sem tako mislila, a reki se
pravilno reče “il Judrio”, čeprav je
to v nasprotju z vsemi slovničnimi
pravili.
Vasica, ki se smeje soncu in gleda
z odprtih, blagih pobočij vse tja
do morja, je Cladrecis ali nekoč v
slovenščini Seuce. Ampak na to
ime so že vsi skoraj pozabili. Ne
uporablja ga več nihče in prebereš
N ga le še na kakem starem zemlje-vidu. Ni ga na prometni tabli obzačetku vasi, pa tudi ljudje ga ne
omenjajo več. Italijanski oziroma
furlanski toponim Cladrecis naj bi
bil baje germanskega izvora.
Chloderich se je vasi reklo prvot-
no, piše v najnovejši knjigi topo-
nomastike starodavne prafare v
Praprotnem.
Sončna vasica z belimi hišami, ki
gleda na Korado, na prvi pogled
očara vsakogar. Tudi znanega vi-
narja z Videmskega Sircha, ki je tu
pokupil čisto vsa zemljišča, urad-
no zaradi lepote tega kraja, neu-
radno zaradi ugodne lege teh
gričev, ki obetajo obilen zaslužek.
Na račun edinega bogastva, ki ga
vasica še premore, neokrnjene na-
rave namreč. Pred nekaj leti, men-
da bodo kmalu štiri, sem se neke-
ga poznojesenskega dne, ki je že
dišal po zimi, v to vasico zaljubila
tudi sama. In si tu ustvarila dom,
za katerega še zdaj ne vem, ali mi
je v resnici dom ali je samo postaja
na moji nemirni življenjski poti.
Nekoč so v Seucu imeli kar dva
vaška praznika, in sicer konec ju-
lija ter avgusta, na dan vaškega za-
vetnika, sv. Roka. Praznovanji sta
šli počasi v pozabo, po vsej verjet-
nosti nekoliko zaradi staranja in
upadanja števila prebivalcev, ne-
koliko pa zaradi zdrah,
ki so vse bolj ločevale in
še danes ločujejo teh
manj kot trideset samo-
tarjev, ki tu živijo. V vasi
Cladrecis se lahko prav
prijetno pogovoriš z vsa-
kim, težko pa boš
istočasno pokramljal z
dvema ali več sovaščani.
Tako hudo je namreč
vas skregana med seboj,
zaradi zemlje največ, kot
povsod na kmetih. Zara-
di tistih mejnikov, ki jih
je že Aškerc baje pre-
našal sem ter tja. In za-
radi te preklete zgodovi-
ne, ki še danes lebdi kot
zla senca nad to prelepo
sončno dolino, koder je
že v času Avstro-Ogrske
tekla meja med država-
ma in žal tudi med ljudmi.
Po drugi svetovni vojni je bilo tu
najtežje in zaradi kilometre dolge
mejne črte, ki je potekala ob reki
Idriji, morda še huje kot drugod v
Benečiji. Številni mlini, ki so obra-
tovali v teh krajih in služili ljudem
z obeh bregov, so propadli, reke,
ki so jo stražili financarji in gra-
ničarji, ni bilo več mogoče prečka-
ti, železna zavesa je popolnoma
osamila vasice v zgornjem prede-
lu doline. Počasi so začele propa-
dati in zdaj samevajo v objemu ro-
bide in grmovja, ki prerašča raz-
padajoče kamnite zidove. Tisti, ki
so bili tedaj otroci, pripovedujejo,
kako jih je poleti mikala voda.
Skrivaj so se plazili k reki, ki je bila
obenem meja, da bi plavali, ska-
kali in lovili rake, pa jih je skoraj
vedno zalotil graničar. Najbolj
žalostno zgodbo sem poslušala
ravno v naši vasi, v kateri mi je
bližnji sosed pripovedoval, kako
so mu pri trinajstih letih dali
pištolo v roke in ga prepričali, da
je branil mejo pred slovenskimi
komunisti. Graničarji na eni stra-
ni, zloglasni Gladio na drugem
bregu. Oboji z orožjem v roki. Na
obeh bregovih pa isti ljudje, isto
narečje, sorodniki, prijatelji. Na
obeh bregovih isti otroci, ki so si
želeli le igre in prijateljstva. A so
jih vzgajali k sovraštvu. Počasi so
začeli ljudje opuščati domače na-
rečje. Tu v Praprotnem in okolici
težko slišiš koga, ki bi se sproščeno
pogovarjal v beneškem narečju.
Vsaj pred tujci. Doma morda že.
Ali tedaj, ko kozarec vina razveže
jezik in dušo. In to še danes, ko je
od konca vojne minilo že preko
60 let. Za tistega soseda, ki je mo-
ral pri trinajstih letih streljati na
drugi breg, pa vem, da trpi, da sam
ne ve, na katerega od dveh bregov
bi zdaj stopil in si spočil svojo ran-
jeno dušo. Čeprav se sam ima za
fašista, je edini v vasi, ki s pono-
som govori slovensko. Še vedno
pripoveduje o tisti pištoli, ki so mu
jo dali v roke kot otroku. In še ved-
no je na to ponosen. Pred kratkim
pa se je v Kobaridu rokoval s slo-
venskim predsednikom. In to pri-
poveduje z ganjenostjo v glasu in
besedah. In prikrito bolečino, za
katero morda še sam ne ve. A jo je
čutiti. Bolečina te prelepe doline
in vanjo ujetih ljudi.
Vaški praznik na dan patrona ima-
mo spet, odkar sva se z možem
preselila v Seuce. Da ne bi bilo ta-
ko žalostno, sem prvo leto, po
maši, na vrat na nos prinesla
vrtno mizo pred cerkev in nanjo
naložila, kar je bilo doma v
hladilniku. Pred tremi leti.
Potem se je prijelo, nekatere
vaščane je navdušilo in spet
imamo praznik, celo z gla-
sbo, s harmonikami. Letos
sem si zaželela, da bi peli tu-
di pri maši. Da bi v tej vasi
po desetletjih spet peli v do-
mačem narečju. In sem pro-
sila prijatelje iz Rečanske do-
line, da bi prišli. Res so spre-
jeli moje vabilo, mašo je
spremljal tokrat prvič po
dolgem času zbor. Zbor
Rečan. Prekrasno so zapeli,
božansko lepo, da sem
začutila kepo v grlu. Da so
ljudje celo zaploskali. In je
segalo do srca. Vsaj do mo-
jega.
Zbor Rečan je pel največ v
latinščini, le nekaj pesmi je
bilo slovenskih. Dve, morda tri. Pa
me je vseeno bolelo, ko me je so-
sed opozoril, “vikendaš” pravza-
prav, ki ima tu korenine, a živi
nekje daleč, da bi bilo bolj spo-
dobno, ko bi peli samo v la-
tinščini. In da potrebujejo te naše
vasi italijanske otroke. Ta led..., ta
skorja ledu, ki se še vedno ne tali,
ki je ni mogoče tako kmalu razbi-
ti. Ta skorja ledu, ki diši po žalosti
in samoti. O njej je pisal pokojni
Aldo Klodič. Mislila sem, da se je
že stalila, ker sem tujka in morda
ne vem, koliko bolečine se še skri-
va na zelenih obronkih te doline.
Idrijska dolina, avgust 2017. Da,
prav ste prebrali, 2017... še vedno
je težko v teh krajih. Pa čeprav je
Idrijska dolina lepa kot biser. A bi-
seri so pravzaprav solze. Solze, ki
jih rodi neizjokana bolečina.
Suzi Pertot
Skorajšnji začetek nove športne sezone 
Špica je Kras, novost
Sesljan
  materska nogometna
prvenstva so že pred
vrati. Deželne lige z
enajstimi slovenskimi moštvi
na startu (po sprejetju v ZSŠDI
prvič obravnavamo kot del
našega športnega gibanja tudi
ekipo društva Sistiana/Sesljan,
ki nastopa v promocijski ligi)
se bodo pričele v nedeljo, 10.
septembra, še prej – ta konec
tedna - pa bo čas za državni
oziroma deželni pokal. Kras,
naš edini predstavnik v elitni
ligi po izpadu Vesne, je celo že
debitiral (z zmago doma proti
Cornu) v italijanskem pokalu
minulo soboto. Članska košar-
karska in odbojkarska prven-
stva pa se bodo nato po
utečeni tradiciji pričela šele
oktobra.
Poglejmo, kako kaže omenje-
ni enajsterici naših nogomet-
nih postav pred uvodom tek-
movanj. Kras je dodobra pre-
vetril sestavo ekipe. Odšli so
A primorski stebri Spetič,Smrtnik, Salkič in Stančič, na-domestili pa so jih ravno tako
izkušeni možje – branilec
Hadžić, napadalec Štromajer
ter zvezna igralca Radujko in
nekdanji italijanski prvoligaš
(Ascoli, Atalanta, Cagliari), ve-
teran Andrea Parola, ki si je po
izkušnji v B ligi pri Triestini
ustvaril dom in družino pod
Svetim Justom. Na klopi ostaja
potrjeni trener in športni vod-
ja Radenko Kneževič, nekdan-
ji Krasov bomber. Cilji so vi-
soki, v Repnu bi se radi spet
spogledovali z D ligo.
V promocijski ligi bomo
spremljali nastope Juventine,
Sistiane, Vesne, ki se je maja
morala sprijazniti z nazado-
vanjem, in Primorja, ki ima za
sabo dve zaporedni napredo-
vanji. V Štandrežu vlada
pričakovanje okoli argentin-
skega napadalca Zamore, v
Križu pa stavijo na mlade ter
na primorske veterane
Božičiča, Rodiča in Zatkoviča.
Na Proseku pišejo preporod
društva in so iz leta v leto bolj
ambiciozni, med prihodi iz-
stopa nekdanji tretjeligaš, 40-
letni ostrostrelec Emil Zubin
iz Brtonigle, ki predstavlja zve-
neč nakup in je tresel mreže
že v predprvenstvu. Da mislijo
resno, so pri Primorju dokaza-
li z angažiranjem nekaterih
profesionalcev, med drugim
nekdanjega prvoligaša in
bivšega Triestininega kapeta-
na Allegrettija kot
trenerja mladin-
ske ekipe.
V Sesljanu – klub
sodeluje z Vesno –
bi se radi utrdili v
tem tekmovanju
po obstanku skozi
šivankino uho iz
prejšnje sezone,
ostali trije zamej-
ski predstavniki
pa imajo večje
apetite, čeprav
konkurirati za vrh
v vsakem primeru
še zdaleč ne bo
lahko. Ekipo Si-
stiane so predsta-
vili minulo sobo-
to ob prisotnosti
nove županje Pallotte.
Smo pri prvi amaterski ligi,
kjer bodo naš nogomet zasto-
pali Mladost, Primorec in Zar-
ja. V vseh treh taborih si na-
dejajo mirno sezono, poleti so
pazili tudi na stanje v blagajni,
tako da lahko pričakujemo v
bistvu prvenstvo prehodnega
značaja. To menda velja tudi
za Breg in Sovodnje (ki so lani
izpadle iz prve) v drugi kate-
goriji ter za Gajo v tretji ama-
terski ligi, pri kateri nogome-
taši igrajo itak predvsem sebi
in privržencem društva v za-
dovoljstvo. Vsem želimo čim
več golov v nasprotnikova vra-
ta!
HC
Aktualno31. avgusta 201716
Romanje treh Slovenij – Sv. Višarje 2017
Upanje v večno Slovenijo
  a Svetih Višarjah je bilo
v nedeljo, 6. avgusta, že
29. Romanje treh Slove-
nij, ki se ga je v sončnem vreme-
nu udeležilo več kot 1500 slo-
venskih ljudi. Romanje, ki ga pri-
rejata Rafaelova družba in Zveza
slovenskih izseljenskih duhovni-
kov v Evropi, sta s pridigo in pre-
davanjem letos obogatila lju-
bljanski nadškof msgr. Stanislav
Zore in pravnik ter politolog dr.
Andrej Fink.
Predsednik Zveze slovenskih iz-
seljenskih duhovnikov v Evropi
msgr. Janez Pucelj je na ploščadi
za cerkvijo zjutraj naglasil predv-
sem pomen vseslovenskega ro-
manja v božjepotno cerkev
Višarske Matere Božje, ki jo kra-
sijo poslikave Toneta Kralja, nato
je besedo predal dr. Andreju Fin-
ku, ki je imel predavanje z naslo-
vom Upanje v večno Slovenijo,
izvlečke iz njegovega obsežnega
predavanja objavljamo posebej.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zo-
re je po predavanju dr. Finka in
po pozdravu rektorja svetovišar-
ske božjepotne cerkve dr. Petra
Laha vodil somaševanje z izsel-
jenskimi duhovniki, se navezal
na evangelij in med pridigo pou-
daril, “da smo se na Svetih Višar-
jah zbrali odprtih src in odprtih
ušes, da bi nas Jezus spreobrnil”.
Vse prisotne vernike je povabil k
poenotenju svojega življenja, h
globljemu razmisleku, k spreo-
brnjenju in življenju slovenstva,
krščanstva, slovenskega jezika in
kulture v polnosti.
“Povsod bomo tako Slovenci
živeli iz istih korenin, v vseh treh
Slovenijah, ne bomo zaprti v do-
mačijstvo, ampak bomo rastli v
srečevanju, drug drugega bomo
bogatili in plemenitili, s Svetih
Višarij bomo odnesli v svet samo
najlepše, da bomo druge pleme-
nitili in obogatili z dobroto in
plemenitostjo srca, kajti pod
plaščem Višarske Matere Božje je
prostor za vse slovenske ljudi”!
Slovensko in evropsko himno je
zaigral Kvartet klarinetov Godbe
ljubljanskih veteranov, medtem
ko je med mašo pel mešani pev-
ski zbor Zarja.
Med številnimi uglednimi oseb-
nostmi, ki so se udeležile Ro-
manja treh Slovenij na Sv. Višar-
jah, je dr. Zvone Žigon predsta-
vljal Urad RS za Slovence po sve-
tu in v zamejstvu, medtem ko je
vsakoletni gost romanja evropski
poslanec Lojze Peterle dejal, da
si sam želi, da bi “vse tri Sloveni-
je v prihodnje polnokrvno živele
in narediti moramo vse, da bodo
živele”!
Kulturni center Lojze Bratuž je
tudi letos organiziral avtobus, da
so se lahko tudi Tržačani in Go-
ričani udeležili romanja.
Jurij Paljk
N Dr. Fink: UPANJE V VEČNOSLOVENIJO (izbrani poudarki)“Danes smo se na tem svetem
kraju, kot vsako leto, spet srečali
Slovenci s celega sveta. S tem ro-
manjem, ki ima velik duhovni in
narodni povezovalni pomen, se
že dolgo vrsto let tudi na zunaj
kaže tisto, kar se je sicer dogajalo
skozi stoletja, le da je prej naša
navzočnost bila bolj tiha. Nismo
se srečavali tako suvereno, ker
nismo bili mednarodno prepoz-
navni. Naša definitivna nav-
zočnost je bila še v pripravljanju,
v snovanju, v zorenju, naša psiha
se je morala dokončno izobliko-
vati. Skozi stoletja smo se krepili
predvsem duhovno, ob sprem-
ljanju, ki sta nam ga nudili
krščanska vera in pripadnost
krščanskemu svetovnonazorske-
mu in civilizacijskemu okviru, v
katerem smo ohranjali in dopol-
njevali svojo identiteto. To se je
dogajalo v naši notranjosti, s ko-
maj prepoznavnimi zunanjimi
znaki našega obstoja. Pred 26 leti
je pa vsa zbrana energija skoraj
nepričakovano stopila na dan in
nam zagotovila mesto v posvetu
narodov...
Današnje srečanje se nam javlja
v različnih možnih triadah, z vso
brezmejnostjo in bogastvom slo-
venskega sveta: 1) Prvič tri Slo-
venije (matična, zamejska in
zdomska); 2) Drugič, možne tro-
jice iz zamejstva: iz Koroške (Rož
- Podjuna - Zila), iz Primorske
(Trst - Gorica -Benečija); 3) Tretja
triada iz slovenskega zdomstva,
razseljenega po kontinentih:
Evropa, Amerika in Avstralija; 4)
Končno, tromeja: Slovenija - Ita-
lija - Avstrija, s tem pa tri evrop-
ske jezikovne in miselne sestavi-
ne: slovanska, romanska in ger-
manska.
V prvem omenjenem triptihu
imamo pred seboj tri podobe
Slovenije: matična, zamejska in
zdomska. Vse tri izhajajo iz ene
in iste Karantanije, bogatita jih
pa raznolikost in barvitost la-
stnih značilnosti. Matična in za-
mejska Slovenija sta si ozemel-
jsko neposredno blizu, druga ob
drugi, dotikata se in bi za gledan-
je od zunaj morale biti eno,
čeprav so do Schengenskega spo-
razuma bile med njima državne
meje. Pravim, da bi morale biti
eno, ker je znano, da marsikdaj
v matični Sloveniji, niti na držav-
ni ravni, niti na ravni ljudstva,
ni posluha za to, kar se dogaja
med Slovenci, ki so od Ljubljane
oddaljeni samo dobro uro
vožnje z avtomobilom za sever-
no ali zahodno mejo. Njihove
skoraj stoletne težave in poseb-
nosti bi morale biti za vsakega
slovenskega človeka občutene in
obravnavane kot lastne. Dolga
desetletja uradnega domačega
enoumja so povzročila, da so
meddržavne meje postale tudi
notranje meje v narodu. Petdeset
let so/ste si Slovenci z obeh stra-
ni meja bili tuji. Po letu 1991 se
je to nezdravo stanje začelo spre-
minjati na boljše. Republika Slo-
venija je začela skrbeti za rojake,
ki so kot zapostavljeni manjšinci
živeli v sosednih državah. Kljub
temu je opazno, da Slovenci v
matici še vedno živijo nekako
preveč mirni v svojem malem in
lepem vrtičku, ne zavedajo se pa,
kako osrečujoča je povezava z ro-
jaki, ki živijo sa-
mo nekoliko
čez nekdanjo
mejo... Vsi bi
morali čutiti,
da smo eno, in
na tej podlagi
tesneje sodelo-
vati. Slovenija
je ena sama in
bi se vsi tega
morali veliko
bolj zavedati.
Slovenska na-
rodna in
državljanska za-
vest v matični
Sloveniji je še
vedno preveč
pogojena od polpre-
teklosti. Od tod neke
vrste mrtvilo, ki se
javlja tudi v teh raz-
merjih...
Danes je pred vami
nekdo iz zdomstva,
nekdo, ki je iz druge
generacije zdomskih
Slovencev, ki je bil
rojen sicer še v Evro-
pi, v zasilnem tabo-
rišču v Italiji takoj po
končani drugi sve-
tovni vojni, a je vse
svoje življenje živel
zunaj zemljepisne
Slovenije, v Argenti-
ni. Če so zamejci za matično Slo-
venijo “daleč”, kaj šele zdomci
kot jaz, ki prihajam izza oceana
in celo z druge poloble? Naj mi
bo oproščeno, če anekdotično
povem, da se v središču Sloveni-
je, v Ljubljani, slučajno srečujem
z neznanimi ljudmi. Ko beseda
nanese na to, od kod prihajam,
in odvrnem, da iz Argentine, me
vprašajo, pred koliko leti in zakaj
sem odšel tja. Ko odvrnem, da
nikoli nisem odšel tja in da tam
živim že celo življenje, ki pri mo-
jih letih že ni več kratko, mi
rečejo: pa lepo govorite sloven-
sko! Da, dragi prijatelj, kako pa
naj bo drugače! Za nas sta to slo-
vensko govorjenje in čutenje
normalni. Ti moraš pa za to zve-
deti oz. se za to pozanimati. Vlo-
ga slovenskih medijev je pa pri
tem tudi odločilna in je tudi v
tem očitna ena izmed današnjih
pomanjkljivosti...
... na Slovenijo gledam celo
življenje zemljepisno od zunaj.
Ni mi bilo dano niti roditi se, ni-
ti živeti v matični Sloveniji,
čeprav se ves čas zavedam, da
spadam vanjo. Biti zunaj, biti za-
to daleč, je stoletja bilo nekaj ne-
gativnega in tragičnega. V dol-
gih dobah brez komunikacij je
bila oddaljenost neke vrste pre-
kletstvo. V stari Grčiji je ostraki-
zem bila ena najhujših kazni. Bi-
la pa je tudi ena od najhujših bo-
lečin...
Slovenci smo živeli in živimo na
tujem, zemljepisno raztreseni po
svetu in zunaj ozemlja domovi-
ne, vendar smo duhovno vpeti v
njeno dušo in srce. Tako smo na
poseben način ves čas živeli in
živimo v domovini... Zunaj ma-
tičnega ozemlja živečim nam je
manjkalo naravno slovensko
okolje, skoraj tako kot rastlini
zemlja ali ribam voda. Nadome-
stili smo si ga s ponotranjeno-
stjo. Naučili smo se gledati tudi
notranjost slovenstva in iz nje
živeti. V naši kulturi smo dobi-
vali smisel obstoja v trdih trenut-
kih take in drugačne suše. Zem-
ljepisna oddaljenost in delna
osamelost sta dobivali uteho v
večnih vrednotah ne samo
krščanske vere, temveč tudi slo-
venskega izročila. V gojenju jezi-
ka, v spoznavanju pisateljev in
pesnikov, v spoznavanju naše
zgodovine, v razglabljanju njene
daljne, pretekle in polpretekle
problematike smo živeli in še
živimo vpeti v sloven-
sko stvarnost, ki jo to-
rej gledamo od zunaj
in od znotraj. Ves čas
nas je namreč skrbelo,
kaj se dogaja znotraj
Slovenije, a ne znotraj
njenih meja, o čemer
smo bili dovolj dobro
obveščeni, temveč
znotraj njene duše.
Skrbelo nas je stanje
slovenskega duha. Iz
relativne daljave smo
spremljali njegov raz-
voj.
Slovenci v zdomstvu smo torej
bili od vsega začetka zaznamo-
vani z eksilom. Prva generacija
je morala v tujino, ker je po veli-
kem holokavstu v Rogu, Tehar-
jah, Hudi jami in drugod bilo v
nevarnosti tudi njeno življenje.
Od takrat smo postali stigmati-
zirani, ker nas je uradna Sloveni-
ja imela, v najboljšem primeru,
za gobavce slovenskega naroda.
Poluradno smo še vedno to,
čeprav se je prav pred kratkim to
nastrojenje začelo krhati. V sko-
raj sto letih našega zdomstva (za
nekatere se je to zdomstvo začelo
pred devetdesetimi leti, za druge
pred sedemdesetimi) smo pa,
kljub razdaljam in uradnemu
preziru, ostali zvesti svoji domo-
vini ter ohranjali in gojili sloven-
ske vrednote. V tem razpoložen-
ju smo naravno pred 26 leti pre-
srečni doživeli demokratizacijo
in osamosvojitev Slovenije. Go-
vorjenje o naši zvestobi pa ni
prazno, saj je potrjeno z očitnimi
dejstvi in delom že treh genera-
cij, ki delajo v slovenskem duhu
in neprestano postavljajo nove
temelje za ustvarjanje in ohran-
janje univerzalne Slovenije.
Zaradi te zvestobe sem danes
lahko tukaj pred vami kot eden
izmed vas in z vami javno, na-
glas in svobodno lahko raz-
mišljam o skupni preteklosti, se-
danjosti in prihodnosti našega
naroda in naše države...
Z drugo svetovno vojno je pa
prišla katastrofa, ki je prej kot na-
rod še nikoli nismo doživeli: ob
razkosanosti med tri okupatorje
nam je skočila v hrbet notranja
revolucija. Moderno barbarstvo
s srpom in kladivom ter rdečo
zvezdo je, pod pretvezo napred-
nosti, družbene pravičnosti in
svobode, povzročilo našemu na-
rodu grozote in trpljenje, ki jih v
prejšnjih zgodovinskih preiz-
kušnjah nismo poznali. Z revo-
lucijo, ki so jo pa med drugo sve-
tovno vojno zanetili med nami
člani Komunistične partije, se je
konflikt spremenil v nekaj abso-
lutnega. “Kdor ni z nami, je proti
nam... ”. Ta, “z nami”, je bil to-
talen, brez kakršnih koli možnih
nians. Kdor je hotel vnesti naj-
manjši pomislek, je bil tako ali
drugače odstranjen, četudi je bil
zvest ideološki pristaš (pa naj bo
to Angela Vode, Edvard Kocbek
ali kdor koli med mnogimi). Sta-
linistična revolucija je v svetov-
nem merilu in med nami šla ta-
ko daleč v svojem makiavelizmu,
da ni dvomila v svojem kolabo-
racionizmu z nacizmom (Pakt
Ribbentrop-Molotov). Ko je v
Sloveniji zvesta ideološka
privrženka Angela Vode ob tem
protestirala, so jo disciplinirali in
ji dejali: Stalin že ve, kaj dela!
Pod težo okupacije in vojnih raz-
mer je divjala revolucija. Atentati
in uboji po mestih. Teroriziranje
podeželja. Kombinirala sta se
okupatorjeva brutalnost in revo-
lucionarna perverznost. Ta je bi-
la toliko hujša, ker je izrabljala
domoljubje mnogih, ki so v
začetku sledili lepim besedam o
svobodi in uporu proti okupa-
torjem. Kmalu je pa bilo za vse
jasno, kakšne narave je propagi-
rana Fronta, proti komu je
usmerjena in za kakšno svobodo
gre. Žrtve revolucije same govo-
rijo o tem in danes že ni več tre-
ba o tem preveč argumentirati,
saj je cela Slovenija eno samo po-
kopališče in neprestano odkriva-
jo nova množična morišča, da o
posameznih ne govorimo. Za
kakšno svobodo jim je šlo, je pa
tudi jasno, saj ste v domovini
živeči Slovenci njeno grenkobo
predolgo okušali. Še danes nas ta
grenkoba spremlja in moramo
prenašati njene zle učinke...
V polstoletni dobi trpljenja ne-
svobodne domovine pod Trigla-
vom smo pa Slovenci v zdom-
stvu, ki smo se rešili pred holo-
kavstom in pred ječo, bili v svetu
vaši glasniki. Bili smo oropani
konkretne domovine, a smo, kot
rečeno, nosili s seboj domovino
v glavah in srcih. Ker nam ni
nihče stregel po življenju, niti
nam omejeval osebne niti sku-
pinske svobode, smo v material-
ni revščini, a nemoteno lahko
naprej ohranjali in gojili neo-
krnjene slovenske vrednote...
Lahko ste že pomislili: vse to je
govorjenje o preteklosti, ki je že
za nami. Kaj pa danes in jutri?
Brez preteklosti ni sedanjosti in
brez jasnosti pri obravnavanju
obeh ni prihodnosti. Zato je
prav, da vemo, od kod prihaja-
mo in kaj vse je za nami. Sloven-
ci nismo od včeraj, čeprav bi nas
nekateri želeli prepričati, da se je
naša zgodovina začela šele leta
1945. Slovenci nismo od včeraj!
Imamo preteklost, imamo pa tu-
di prihodnost...
Premostiti moramo travmo, ki
nas je zadela. Vstati moramo iz
mrtvila, ki nam ga je pustila do-
ba enoumne brezizhodnosti.
Danes moramo narediti čim več,
da celimo tiste najhujše rane, ki
so danes v notranjosti. Na novo
je treba povezati preteklost s se-
danjostjo, ki je uprta v prihod-
nost. To ni nikakršna nostalgija,
niti ne konservativnost. Je na-
prednost v pravem pomenu be-
sede.
Predvsem ne tarnajmo, da se ne
da nič napraviti...
Dragi rojaki, imejmo duhovno
odprte oči, da bomo videli s
srcem, kar je že na dlani, da ne
bomo še mi nespametni in
počasni...
Slovenija se je že spreobrnila. Če
nam pa Slovenija taka, kot je da-
nes, ni všeč, je naša naloga, da jo
dokončno spremenimo. Lahko
bi kdo rekel, da je to težka nalo-
ga, morda tako težka, da je kar
nemogoča za nas. Z Marijo iz Fa-
time, katere stoletnico prikazo-
vanj obhajamo v teh mesecih, ni
nič nemogočega. Le verovati in
upati je treba...
Brez Slovenije bi Evro-
pa ne bila Evropa. Nje-
ni podobi bi manjkala
sestavina, brez katere
bi ne bila popolna.
Evrope pa ni brez
krščanstva. Krščanske
vrednote so jo obliko-
vale...
Če ne veš, od kod pri-
hajaš, boš težko našel
pot naprej. Če te ne
vodijo vrednote, ki so
tiste, ki jih lahko ime-
nujemo večne, bo
kmalu konec tvojega
zagona. Zgolj mate-
rialne motivacije še
daleč ne zadostujejo.
Znano je, da je človek
po naravi religiozno
bitje. Naravno teži k
presežnemu. Sam v sebi ne more
najti odgovora v bistvenih
vprašanjih, ko se sprašuje o smi-
slu, temeljih in vrednotah. Nuj-
no potrebuje nečesa nad seboj,
pa ne nekaj fiktivnega, temveč
naravnega, nečesa, kar je bistve-
no povezano z njegovo eksisten-
co...
Naj bo trojna Slovenija vsem in
za vse, kjerkoli nam je dano žive-
ti, primeren in prijeten krov in
zatočišče. V Karantaniji in da-
našnjem trenutku imamo dve
točki, ki omogočata, da začrta-
mo premico v prihodnost.
Danes smo tukaj zbrani Slovenci
iz te, po duhu, umu in srcu, veli-
ke Slovenije. Za večno Slovenijo
torej gre, za katero z božjo po-
močjo še naprej delajmo z
močno vero, z veliko ljubeznijo
in z neomajnim upanjem!
(Celotno odlično predavanje dr.
Finka je objavljeno na spletni
strani Novega glasa)
Dr. Andrej Fink (Foto JMP)
Foto JMP
Foto JMP