MAIHDR/f CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOU SLEK ALE NAZ O'J 41 6310 1 KONEC ROMANTIKE (Mef) Država je lisica in »lisica je prav zvita zver«. To se je še enkrat pokazalo tudi pri sprejemanju novega zakona o varnosti v cestnem prometu, ki je te dni bolj razgibal slovensko javnost kot poročilo statističnega urada, da so maloprodajne cene v primerjavi z lanskim aprilom višje za 10 indeksnih točk, vsak upokojenec pa ve, da potrebuje za nakup v trgovini vsaj četrtino več denarja kot lani. Seveda je statistično to mogoče, ker so se najverjetneje pocenile letalonosilke pa v povprečju že nanese tako, da je država zadovoljna. K Banka Koper vr& 7. maj 1998 Država je bila verjetno zelo zadovoljna, ko si je domislila tisti del prometnega zakona s katerim je določila, da morajo avtomobili starejši od 12 let vsakih šest mesecev na tehnični pregled. Na ta način želi z naših cest umakniti vse stare stoenke, jugote, golfe, katrce, spačke, fičke in diane. Lastniki le teh bodo namreč dobro premislili, če se jim takšno nenehno dokazovanje, da za zlo naših cest niso krivi oni, sploh še splača in bodo avtomobile enostavno odpeljali na smetišče, se zakreditirali pri banki, kupili nov avtomobil in najvišjo hitrost svojega avtomobila povišali z Adriatic % VAŠA ZAVAROVALN jgj£EE i/uJBRppniHflIfll PAPIRNICA IN KNIIGARNA NAUTILUS OJNSKA 5 IZOLA / tel./fax: 646 - 694 90 na 140 kilometrov na uro. No, tukaj pa jih že čaka država s svojim novim zakonom in število potencialnih polnilcev državnega proračuna se bo hitro povečalo. Če bi se naši zakonoizmišljevalci pri pripravi tega zakona zapeljali do Danske, Norveške, Irske, skratka do dežel, ki smo jim vsaj malo podobni, bi videli, da po njihovih cestah še vedno vozijo avtomobili narejeni v obdobju pred korejsko avtomobilsko invazijo. Hkrati so to države z najmanj mrtvimi na svojih cestah. Pa bodi zdaj pameten. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ‘V'" Ob tel.: 066 fax PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066/770-329 PIAZZA /AN ČAKULO Združenje tilnikov multiple skleroze Prejeli smo DEBELE BELE ČRTE Naši občinski možje so nam za majske praznike ponovno narisali - označili -parkirna mesta v Livadah. To ni normalno, saj vsako stvar naredijo z manjšo ali večjo zamudo. Tokrat so pa bili zelo hitri. Mi potrošniki - občani, ki vsak dan pridno brišemo te bele črte, nismo tokrat uspeli svojega nespametnega dela niti dokončati. Je barvanje parkirišč zastonj? Je bila reklamacija pri zadnjem barvanju? Ne vemo kam s proračunskim denarjem? Ali imajo oznake kakšno zvezo z novim Zakonom o varnosti v cestnem prometu? Ali je pa kaj petega? Sprejemam izgovore. R.P., Livade SREČANJE V KORTAH Tik pred prvomajskimi prazniki so se v Kortah na vsakoletnem srečanju zbrali člani Obalne podružnice Slovenskega združenja multiple skleroze. Udeležila se ga je večina članov, ki so v prijetnem vzdušju preživeli popoldan in večer ter tako združili prijetno s koristnim ob pogovorih s strokovnjaki, »uradnim delom«, ko so obravnavali sedanje in bodoče delo društva, ogledu gledališke predstave in seveda obveznim zabavno-družabnim delom srečanja, ki je trajalo še pozno v noč. Člani društva so med drugim sklenili, da bodo svoje delovanje aktivneje razširili tudi na področje kulture. Najprej naj bi začeli z pevskim zborom, svojo dejavnost pa nameravajo razširiti še na druga področja : folklorno, likovno, literarno... V minulih dneh pa so nekatere članice in člani že obiskali tiste, ki se zaradi težje oblike bolezni srečanja v Kortah niso mogli udeležiti ter jih razveselili s priložnostnimi darilci V SPOMIN ANTONIJI OBILIČNIK - TONČKI Jaz nočem, da bi svet spoznal skrivnosti moje in bolesti; kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbo bogu in vesti! ... prijateljica Marija • Po simbolični ceni prodam kuhinjske elemente. Tel. 646-452. • ZASTAVA 128, letnik 1988, registriran do 98/7 - 59.500 km, prvi voznik, ni karamboliran, bele barve, brezhiben, UGODNO PRODAM. Tel. 066 61-598 od 12.-18.ure. • ZELO POCENI PRODAM LESENO JADRNICO; dolgo 7,4m; dizel motor 15KS; jambor; jadri, 4 ležišča. Zavarovanje do junija 1998. tel.: 066 - 63 408 • ZASTAVA 128,11986 ugodno prodam ali zamenjam za DIANO ali R4, tel.: 62-814 • NUDIM INŠTRUKCIJE, kvalitetne in poceni, za nagleški jezik za osnovne in srednje šole. Pokličite še danes na 528-016. Ko trgovina pride k vam domov... * MINI MARKET TEL: 62 - 674 Kosovelova 32, Izola Najdete nas v prostorih ob Ladjedelnici, CANKARJEV DREVORED 23, kjer imamo na voljo pisano paleto barv in lakov. VSEM STRANKAM V ZADOVOLJSTVO, dostava na dom URNIK tel. 066/ 647 437 od 7.00 -13.00 in od 16.00-19.00 GSM: 041/662 195 sobota 7.00 -13.00 f. ? Mik Izolam Naskv. Veliki trg 1,6310 Izda, tel 066/600-010, bx: 60M15 Glavni in octj uectk Drago Mstej/ Uechstva D Msfej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K Bučar / Tehričri uechk Davorin Afere Techk izhaja v naklad2000 izuxbv, cena 100 Sl Zakžik/ elektronski prelom GRAFRT UNE, doo izda te/.;600 - 010 / E-AM/LMANDRAC @ S-NET. NET k 51430• 603 - 32431 / Tisk GRAHKA Glavina, Gatn Č M % PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART - 5 čekov brez obresti ' turistična ’ JMfe ‘ 7 č(febrez 2bresti (j)« ©0000(30 ( 2.maj) agencija te/. fax; 066 646 • 747 / delomdasPON-PET 810-12xin 17MdT/ SOB UT - 12" trgovini Igrač PON-PET sob r-ir NOVA Ul. ŠTEV. Nič čudnega, da so izkrivljene, saj so podaljšek iz krivih časov. Iz časov, ko je bila kvaliteta, kakršnekoli narave odvečen pojem in v času, ko nekvaliteta ponuja velike profite. V skupščinski dvorani je pred dvema tednoma tekla zanimiva razprava o načrtih (prespektivah) Acqualandije ali turistične novogradnje v Livadah. Razprava je bila umiijena z mnogimi treznimi vprašanji in mnenji. Na začetku jo je malo moteče spremljalo nekakšno mrmrajoče hihitanje članice stranke upokojencev, ki je sedela v ozadju, prav tako, kot da je prišla tja prav za ta namen. Ta "intervencija" je bil posebej izrazita, ko je g. Kovačič (SKD) ugotavljal, da predstavlja Renerjevo turistično naselje v Simonovem zalivu "mrtvo mesto" oz. daje mesto strahov, kar se bo ponovilo v Acqualandiji. Na to resno pripombo je odgovoril g. Leopold Gorjup (nekd. Pred. IS, sedaj direktor bodoče Acqualandije) in javno priznal, da je turistični monstrum (nakaza) v Simonovem zalivu dejansko mrtvo mesto ali mesto duhov. Zgodovinsko priznanje ! Pozno tragična ugotovitev. In obenem mefistovski porog, saj, je bil Gorjup v združbi načrtovalcev takšnih projektov. Ne moremo mimo dejstva, da ko seje začela gradnja v Simonovem zalivu, smo bili Zeleni edini, ki smo bili proti tej gradnji in napovedovali to, kar danes je. Sprašujem se, kje so sedaj tisti politiki, ki so o tem odločali in kdo naj bi danes za to odgovarjal, če je pred ljudstvom sploh potrebno za kaj odgovarjati ? Ko je bilo že večino povedanega in predstavljenega, sem dobil besedo in povedal svoje negativno stališče do te gradnje (utemeljitve: -v vsakem primeru bo to spet novo mrtvo mesto, -od te gradnje ima korist predvsem investitor, -takšnih mest duhov izolska oblast načrtuje še drugod po Izoli, v Izoli ne potrebujemo vikendašev, ampak prebivalce in turiste, -za vprašanje gradnje turističnih naselij, vseh, ne le enega, naj se povpraša občane z referendumom). Ko sem povedal, kar sem mislil, je županja s težko sapo slekla svoj "bleizer" s polglasno ugotovitvijo, da ji je vroče. Rekla pa ni nič. Proti menije dvignila glas šele, ko sem odšel. To je zelo zelo pomembno za njen "moralno-politični lik". Diskavlifikacijo je najlažje opraviti v odsotnosti osebe. Torej, v moji odsotnosti je povedala, da sem se razkričal in šel, da vedno govorim samo splošne reči, da ne dajem nobenih predlogov in še kaj. Povedati je želela, da sem neupoštevanja vreden. Sedaj pred volitvami je to zelo pomembno. S tem je seveda želela znižati lastno diskvalifikacijo, ki jo povzroča s tem, da mi že leto dni ne odgovarja na vprašanja, ki so za Izolo življensko pomembna. Raje kot da bi se ukvarjala z odgovori , me s svojimi strankarskimi kolegi toži na sodiščih zaradi misli in besed tem podobnim. Seveda, samo z enim namenom; da bi molčal. Poleg tega županja ne pozna za županjo potrebnega takta, ne ve tudi čemu je namenjena javna obravnava prostorskega akta. Očitno ne ve, da je takšna razprava namenjena vprašanjem in pripombam občanov, ne pa nekakšnemu socialističnemu prepričevnaju in barantanju ali goljufivi možnosti dajanja predlogov, ki bi jih v nobenem primeru nihče ne upošteval. (Kot ne bodo upoštevane bistvene pripombe na spremembe plana. Saj so razgrnitve še vedno samo zato, da se ugodi formalnostim.) Poudariti moram, da na obravnavi nisem nasprotoval urbanizaciji prostora, ampak nasprotujem profitniški mentaliteti gradenj turističnih naselij v samem mestu, kjer bi moralo utripati življenje domačinov. Sem proti zgrešenemu, za mesto neperspektivnemu usmerjanju razvoja. Trdim, da kdor ima Izolo resnično rad, kot kraj svojega intimnega domovanja, da se bo uprl vikendaškim naselitvam. In zato zopet trdim, da županja dela proti interesom občine in občanov. Da kratkoročno dela za svojo ponovno izvolitev, dolgoročno pa za gradbeniško združbo, ki se ji lahko tudi drugače reče. Če pa trdi, da dela za Izolane, naj zbere korajžo in z referendumom preveri mnenje prebivalcev. Če tega ne napravi, je moja trditev utemeljena. Izola, 27.4.1998 Frane Goljevšček IZJAVA ZA JAVNOST V Slovenskem forumu smo ogorčeni nad izjavo državnega tožilca g. Drobniča v sobotni prilogi Primorskih novic, češ da naj bi bil 27. april "dan komunistične zarote". Slovenski forum kot neodvisna in ideološko neopredeljena politična stranka poziva vse demokratične sile v republiki Sloveniji, da ostro obsodijo takšne izjave, ki imajo namen potvarjati slovensko zgodovino, nosilce pa pozovejo pred družbeno odgovornost. KRIVEC ZA TE POJAVE JE NEDVOMNO TUDI SLOVENSKA POLITIKA, KI JE ŠE VEDNO OBREMENJENA S KLIŠEJI IN SE TEŽKO DVIGNE NAD RDEČE - ČRNO OZIROMA KOMUNISTIČNO -PROTIKOMUNISTIČNO OPCIJO, KOT TUDI SLOVENSKA DIPLOMACIJA, KI JE V ZADNJIH LETIH NAREDILA SLOVENIJO V MEDNARODNEM PROSTORU SE MANJŠO, KOT V RESNICI JE. NEKATERI SO SE HODILI V TUJINO OPRAVIČEVAT ČEŠ DA SMO IMELI V SLOVENIJI DRŽAVLJANSKO VOJNO IN SOCIALIZEM, NAMESTO DA BI SE POHVALILI, DA SMO BILI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO NA PRAVI STRANI IN IMELI OD VZHODNE EVROPE BISTVENO DRUGAČEN SOCIALIZEM, S KATERIM SMO USTVARILI RAZMEROMA VISOK DRUŽBENI STANDARD IN ODPRTO SLOVENIJO. Izjave g. Drobniča so polne zamer, sovraštva, medsebojnih izsiljevanj ter prepirov o preteklih zaslugah in krivcih. Tako zaslepljena politika oži ostalim Šlovencem manevrski prostor, še posebej na mednarodnem področju. Gospodu Drobniču in vsem ostalim netilcem narodovega razdora sporočamo, naj se umaknejo in Slovencem že enkrat omogočijo odprtje poti razvojnemu gospodarstvu in s tem normalno življenje! SLOVENSKI FORUM PREDSEDNIK mag. Janez Jug MI, JAZ IN GLEDALIŠČE Pred kratkim sem obiskal dve gledališki predstavi. Dvorana je bila napol prazna. Izolsko gledališče ni veliko, v njem je morda 300 do 350 sedežev. Izolanov nas je najmanj 10.000. Ne vem, kakšni so standardi za izračun velikosti gledališč. Zdi pa se mi, da izolski kulturni hram, kjer na enem sedežu sedi trideset oseb, nikakor ne more biti prevelik. Vsepovsod govorimo o kulturi, o potrebi po kulturnih prireditvah.. Ko pa nas obišče gledališka skupina se vedemo po modi. Naj razložim s primerom iz malo bolj oddaljene preteklosti. V Koper je prišel Cesco Baseggio. Praznoval je svojo petdesetletnico v gledališču. Dvorana je bila nabito polna. Takrat so bila dovoljena tudi stojišča, kjer prav tako ni bilo nič praznega. Malo pozneje so gostovali reški igralci . Gledalcev je bilo osem; še ob generalkah jih je verjetno več. Vrnimo se v današnji čas in si poskušajmo razložiti praznino v gledališču. Ali je večina prebivalcev že videla predstavo, jo ocenila za neprimerno in jo odsvetovala znancem ? Ali je na predstavo prišla le peščica tistih, ki si je iz raznoraznih razlogov prej ni uspela ogledati ? Je morda to zadnja predstava po dolgi seriji ponovitev in je njeno kulturno delo opravljeno - zaključeno ? Ne morem verjeti, da katera izmed zgornjih predpostavk drži. Kako se počutite pri delu, ko vas okolica ignorira? ... Prav tako se počutijo igralci, ko ni gledalcev in jih nihče ne izžvižga, ne nagradi s ploskanjem . Organizatorjem predlagam, da magari dvignejo ceno vstopnice ter s tem denarjem kupi šopek rož za igralce, ki se trudijo pred prazno dvorano. Ne vem, če je potreben zaključek, saj moda nima logike... Rudi Pavlič, Izola FRIZERSKI SALON "NEDA" • . ? -*V- # Frizerski salon NEDA obvešča cenjene stranke, da bo salon odprt NON-STOP od 8 - 20 ure od 4.5.98 dalje. Ob sobotah pa od 7 -13 ure. ■ Študentje in dijaki imajo pri vseh storitvah popust. j Še vedno velja predhodno Smrekarjeva 27 / Izola naročilo! tel.: 63-587 Primer Kaligarič SE m LE RAZPLETLO? Gladovna stavka Marijana Kaligariča iz Cetor o kateri smo pisali tudi v prejšnji številki Mandrača se nadaljuje, stavkajočega sta v prejšnjem tednu obiskala patronažna sestra in zdravnik dr. Dernikovič, ki gaje opozoril na nevarnosti tega dejanja, saj se lahko zgodi, da si bo tako načel zdravje, da bo težko opravljal kmečka opravila, tudi če bo svoj boj izbojeval. Ker s strani Sklada kmetijskih zemljišč doslej ni bilo čutiti prave pripravljenosti za dejansko rešitev tega zapleta, gre pa za človeško dramo in za občana te občine je izolska županja sklenila, da bo povabila na pogovor vse vpletene strani, da bi nekako presekali nastali gordijski vozel. Kot je znano občina s celotnim dogajanjem nima neposredne povezave, saj gre za spor med občanom in državo oziroma njenim organom (Sklad kmetijskih zemljišč). Zato mora biti sklad tudi pobudnik sestanka, občina pa naj bi ga le gostila in sicer v petek, 7. maja, seveda brez prisotnosti sredstev javnega obveščanja, tako da bi zagotovili resnični dogovor o rešitvi problema. Turistični obisk med prvomajskimi prazniki je presenetil tudi največje optimiste. Na obali je bilo za 5 odstotkov gostov več kot lani, posebej razveseljivo pa je, da seje posebej povečalo število tujih gostov. Tudi v Izoli so bile hotelske zmogljivosti v celoti zasedene, po številu pa so med tujimi gosti izstopali Italijani in Avstrijci, ki jih je bilo več kot lani. Seveda je svoje prispevalo tudi lepo vreme, tako da je Izola konec tedna delovala kot sredi poletja. Nekaj težav je bilo le s parkiranjem pa tudi izvensezonska poraba ni bila ravno velika, saj so gostje sodili prej v nižji kot v srednji turistični razred, poseben problem pa je to, da so skupine turistov tavale po mestu, pa jim ni imel kdo kaj pokazati. TUM ČASOPIS LAHKO ZALEŽE Pred slabim mesecem smo objavili fotografijo slabo urejenega prehoda za invalidske vozične na pločniku pri parkirišču pred mestom in že čez nekaj dni so delavci Komunale poskrbeli, da je vse tako kot mora biti. Bravo. K T 30 HOTEL? Ko smo pisali o načrtovani gradnji manjšega hotelskega kompleksa v Simonovem zalivu marsikomu ni bilo jasno, kje naj bi ta bodoči hotel zares stal. Objekt, ki se bo navezoval na sedanji hotel Halietum bo, skupaj s spremljevalnimi objekti, zasedel zemljišče, kije označeno z roza barvo. Rumeno je označena stavba obstoječega hotela. ZflnlDl MSB) POLET«!? (Mef) Nenavadno zatišje vlada te dni v občinski stavbi in okrog nje. Pravzaprav je kar nekoliko težko sestaviti tednik brez dogodkov v občinskem svetu, v občinskih pisarnah, na sedežih strank in na klasičnih lokacijah za politične koordinacije (Delfin, Stavbenik itd.). Tudi pogovori s predstavniki vseh struj in opcij ne dajo slutiti, kaj se pripravlja. Da bo poletje vemo vsi, kaj bo pred tem pa ostaja neznanka. Nič ni znanega kaj se zares dogaja v Marini ali okoli nje. Če je bilo še pred tremi tedni zares vroče, če smo se pogovarjali kar z dvema direktorjema (uradnim in menda izmišljenim), če je Istrabenz napovedoval končno odločanje o vstopu v projekt izolske marine, potem je zdaj vse tiho. Še več, celo na gradbišču se nekaj dogaja, kar da slutiti, da so se sprti lastniki morda pomirili ali vsaj dogovorili. Premikajo se stroji na gradbišču nesojenega veslaškega kluba, tudi temelji centralne stavbe marine so vse bolj trdni, marina je polnozasedena, turisti prihajajo in celo pešpot je vse bolj priljubljena sprehajalna točka Izolanov in gostov. Tudi v zvezi z načrtovanimi gradnjami Aqualandije, hotela v Simonovem zalivu, hotela na in pod Belvederjem in obrtno stanovanjske cone v Livadah ni slišati o kakšnih posebnih reakcijah ali zapletih. Kot vse kaže občanom počasi zmanjkuje moči in postajajo vse bolj engelsovski (»svoboda je spoznanje nujnosti«) opozicija pa je že obupala ob misli, da bo uspela z nekakšnimi argumenti prevladati na občinskem svetu in se očitno že pripravlja na nove lokalne volitve. To pomeni, da se bolj posvečajo iskanju kandidatov kot pa sporom v zvezi z nekaterimi projekti oziroma, da j lahko od sedaj pa do novembra pričakujemo zelo razgibane in predvsem prekinjane in nesklepčne, da ne rečemo neresne seje občinskega sveta, saj bodo eni skušali spraviti skozi vse kar se da, drugi pa preprečiti sprejem večine odlokov ali sklepov. Duh volitev se torej že plazi po občinskih pisarnah in kadrovanje se že dogaja. Kandidatov za bodočega župana je zaenkrat bolj malo, poleg, skoraj zanesljivih, Pečanove in Juga je skoraj zanesljiv skupni kandidat opozicijskih strank z izjemo SLS, ki jo menda bolj zanima j občinski svet kot župansko mesto, saj pravega kandidata v svojih i vrstah baje nimajo. Med kandidati združene opozicije pa se vse pogosteje pojavlja ime zdravnika, dr. Gregoriča, vendar končnega dogovora menda še ni. Če je verjeti, da se nekateri občinski uslužbenci zanimajo za službo v obalnih firmah, potem vse kaže, da se obeta zares vroča jesen in da nihče ni čisto prepričan v svojo dejansko vrednost v občinskem prostoru. Torej lahko kmalu pričakujemo, da bodo prižgali luči v strankarskih pisarnah in da nas bodo zdaj zdaj začeli vabiti na svoje shode, posvete, srečanja, predavanja, javne tribune ali kakorkoli se temu že reče. Za novinaije je tudi to boljše kot nič. Za občane pa verjetno tudi. V IZOLI BREZ PREPLAHA V ponedeljek dopoldan je med odvisniki, ki so vključeni v vzdrževalni metadonski program pri koprskem Centru za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti završalo. Potem ko je pred časom zdravstveni inšpektor ugotovil, da so prostori Zavoda za zdravstveno varstvo, v katerih Center deluje, povsem neustrezni, so v ponedeljek v teh prostorih popolnoma prenehali z dejavnostjo, kar je pomenilo tudi prenehanje razdeljevanja metadona. Glede na to, da je med pacienti Centra dobra tretjina okuženih s hepatitisom in morda tudi drugimi nalezljivimi boleznimi, so po mnenju zdravstvene inšpekcije prostorske razmere Centra zaenkrat take, da obstaja nevarnost prenosa okužb tako na medicinsko osebje, kot med pacienti samimi. Že pred časom so na Centru iskali začasno rešitev ( za nekaj mesecev, do popravila prostorov ) , vendar je predlog, da se metadonska ambulanta začasno preseli v Olmo, zaradi nasprotovanja krajanov, padel v vodo. V ponedeljek je poleg 126 koprskih tudi 47 izolskih odvisnikov na vratih Centra lahko prebralo, da lahko svoj odmerek metadona dobijo v koprskem in izolskem zdravstvenem domu, vendar tega v omenjenih dveh ustanovah niso mogli dobiti. Kot nam je povedal direktor Zdravstvenega doma Izola dr. Marino Ferfolja so 30. aprila, tik pred prazniki torej, prejeli dopis , ki ga je podpisala direktorica koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo Jelka Župan, s katerim jih obvešča, da jim s 4.majem (ponedeljek) prepuščajo 47 pacientov s stalnim prebivališčem v Izoli, za katere naj bi začeli z izvajanjem metadonskega programa. » Metadonskega programa s tem datumom nismo mogli začeti izvajati iz dveh preprostih razlogov. V obstoječi stavbi ZD Izola imamo bistveno težavnejšo prostorsko problematiko kot jo ima Center v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Zato v tem trenutku nimamo prostorske zmogljivosti, kjer bi izvajali metadonski program. Poleg tega pa nimamo niti ustreznega kadra s katerim bi tak program lahko izvajali,« je izjavil dr. Marino Ferfolja, ki je ob tem dodal, da razumejo težave, ki jih ima Center v Koper, vendar ne razumejo lahkotnosti, s katero jim nalagajo takšne zahteve, takorekoč čez noč. Da koprski in izolski zdravstveni dom nimata ustreznih kadrovskih možnost za izvajanje takega programa je v svoji izjavi za dnevnik Delo potrdila tudi državna sekretarka za osnovno zdravstvo Dunja Piškur- Kosmač. Kljub vsemu so v Centra hitro našli rešitev in se dogovorili, da bodo naslednjih deset dni metadon delili v koprski lekarni na Kidričevi ulici. Medtem v Centra iščejo nove prostore, kot ena izmed možnih rešitev pa naj bi menda prišli v poštev tudi prostori stare porodnišnice v Kopru. V izolski lekarni so nam povedali, da so s koprsko lekarno in dr. Milanom Krekom dogovorjeni, da bodo prevzeli izolske paciente v primera, če v kopski lekarni ne bodo mogli oskrbeti vseh pacientov. Sicer pa imajo že vseskozi svojih 15 do 20 pacientov, ki se zdravijo pod okriljem Centra in dnevno prihajajo k njim po odmerke metadona. Sodelovanje s koprskim centrom je torej tesno in poteka že nekaj časa, tako, da nameravajo v primera, če bo to potrebno, priskočiti na pomoč, (kb) V Zdravstvenem domu Izola so 2. aprila navezali stike z dr. Milanom Krekom in nekaj dni kasneje še z direktorico Centra za socialno delo v Izoli, z namenom, da se izvedejo vse potrebne aktivnosti za odprtje B Centra za zdravljenje odvisnosti od drog. Takšen Center že deluje v Piranu in sodi pod okrilje koprskega Centra. Zdravstveni dom Izola je tako pripravljen izpeljati ustanovitev tega Centra v Izoli, vendar za to potrebujejo nekaj časa za ureditev ustreznih prostorov. Predvsem pa morajo pridobiti ustrezen kader ter mu omogočiti dodatno izobraževanje za delo z odvisniki. Pričakujejo, da jim dr. Milan Krek s svojimi izkušnjami ob tem pomagal, kar jim je tudi obljubil. Glede na razšiijenost narkomanije v Izoli, za katero sicer ni pravih številnih podatkov, vendar je »ljudski glas« o tem dovolj zgovoren, je nedvomno dobrodošlo, da začne v mestu končno delovati vsaj ena ustanova, ki se ukvarja s preventivnim delom in zdravljenjem odvisnosti od drog. Če ne bo prevelikih težav z zagotavljanjem ustreznega prostora in kadrov, naj bi projekt stekel že v letošnjem letu. TEDEN RDEČEGA KRIZA Letošnji teden Rdečega križa, med 8. in 15. majem, namerava območno združenje RK Izola obeležiti s celo vrsto aktivnostmi, ki bodo posvečene 45-letnici krvodajalstva na Slovenskem. Že med prvomajskimi prazniki so v okvira akcije »Nikoli sam« gostili 5 osnovnošolskih otrok iz Izole, ki so preživeli sedem nepozabnih dni v čudovitem naravnem okolju Mladinskega zdravilišča Debeli rtič. Od ponedeljka poteka v predavlanici RK obnovitveni tečaj dveh ekip bolničarjev CZ, ki se bodo 9.maja udeležile regijskega tekmovanja v Piranu . V četrtek, 7.maja, bo volilno programska skupščina RKS OZ Izola, kjer bodo poleg obravnavanja štiriletnih poročil o delu in programa za leto 1998, izvolili tudi nove organe združenja: predsednika in podpredsednika ter nove člane območnega odbora ter zaslužnim dosedanjim članom in prostovoljcem podelili zahvale. V sodelovanju z Referatom za zdravstveno vzgojo pri ZD in Društvom za varstvo srca in ožilja pripravljajo tudi predavanje o krvodajalstvu in boleznih srca in ožilja, ki bo v torek, 12.maja, v občinski dvorani na Kristanovem trgu. V tednu RK bodo o delovanju te mednarodne humanitarne organizacije marsikaj izvedeli tudi osnovnošolci, saj bodo na razredni stopnji na OS Vojke Šmuc pod vodstvom mentorice, ki sicer vodi krožek RK in skrbi za mlade člane, potekale razne aktivnosti kot razdeljevanje propagandnega gradiva, ogledi video filmov o zgodovini RK in temeljni ideji RK, razgovori o krvodajalstvu in zdravem načinu življenja, o programih RK in še čem. Sedanji aktivisti RK pa bodo v teh dneh obiskali tudi bivše aktiviste in sodelavce RK, ki se zaradi bolezni nahajajo v DU ali so težje pokretni v domači oskrbi. Za konec pa bodo 16. in 17. maja organizirali tudi izlet v Solferino, kjer si bodo ogledali spominski park RK in kostnico ter v Verono in okolico Gardskega jezera. DEBELI RTIČ V soboto zjutraj smo se zbrali pred Lipo. Tam nas je čakal mini kombi in gospa Mirela z Rdečega križa. Vsi veseli smo se vsedli v kombi in gospa Mirela nam je zaželela vesele počitnice in nam pomahala v pozdrav. Prispeli smo na Debeli rtič. Namestili so nas v sobe in odšli smo na kosilo . Vsak dan smo odhajali v bazen. Obiskala nas je klovnesa in z njo smo se smejali. Zabaval nas je tudi naš predstavnik Evrovizije - Vili Resnik, kateri na je zapel nekaj njegovih pesmi in nam dal v spomin njegov podpis. 30. aprila smo imeli na travniku ob morju kresovanje. Ob ognju smo prepevali pesmi. Na Debelem rtiču sem se imela lepo in naslednje leto bi šla zopet.. Lep pozdrav vsem mojim prijateljem in moji vzgojiteljici Zajc Mateji. Adrijana Gavrič MOJA DEŽELA LEPA-UREJENA IN ČISTA (DM)V nadaljevanju pomladanske očiščevalne akcije, ki se je že prevesila v zaključna dejanja, kaže izpostaviti okroglo mizo, ki jo v sodelovanju z JP Komunala pripravlja Občina Izola. Tako bomo v sredo, 13. maja ob 19.30 uri v gostinski šoli lahko sledili razmišljanjem in predlogom na temo KAKO IN KDAJ DO LOČENEGA ZBIRANJA IN DISTRIBUCIJI KOMUNALNIH ODPADKOV ? Nedvomno je, da je reševanje vprašasnja komunalnih odpadkov omejeno samo v okviru vsake občine posebej pomeni težje rešljiv, predvsem dražji način. Povezovanje, planiranje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, tudi ločenim zbiranjem. Seveda ni pričakovati, da bo ta okrogla miza že dala končne odgovore in rešitve, je pa potrebno povdariti tudi takšna prizadevanja, ki danes rešujejo probleme za jutri. VABILO V okviru pomladanske očiščevalne akcije vas vabimo na OKROGLO MI£0 na temo KAKO IN KDAJ DO LOČENEGA ZBIRANJA IN DISPOZICIJI KOMUNALNIH ODPADKOV ? v sredo, 13. maja 1998 ob 19.30 uri v prostorih SGTŠ Izola. OBVESTILO Za prebivalce Posočja, ki jih je prizadel potres zbira sredstva tudi Rdeči križ Slovenije. Vaše denarne prispevke lahko nakažerte na ŽR 50101-678-51579, pod šifro 4009, s pripisom za "Tolminsko". Prav tako naprošajo vse, ki želijo darovati gradbeni material oz.material za obnovo poškodovanih domov, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, tel. 061/1261-200. Za pomoč se vsem darovalcem že vnaprej zahvaljujejo._ NOV ZDRAVSTVENI DOM NA OBZORJU S tem , ko je v občinskem proračunu obveljala postavka , s katero se za izdelavo dokumentacije za novi izolski zdravstveni dom namenja 5 milijonov tolarjev , so se zadeve okoli gradnje novega zdravstvenega doma v Izole začele znova premikati. Nadaljevalo seje z ustanovitvijo novega gradbenega odbora, ki se je v tem tednu tudi prvič sestal. O novem zdravstvenem domu se govori že nekaj let, občasno so se pojavljale tudi polemike o potrebnosti takšnega objekta, že nekaj časa pa je znana tudi lokacija, kjer naj bi novi objekt zrasel. Gre za območje bivše Agrarijine odkupne postaje in Komunale. O stanju v osnovnem zdravstvu v Izoli, predvsem pa o tem, kakšen zdravstveni dom naj bi v Izoli imeli, smo se pogovarjali z direktorjem izolskega Zdravstvenega doma dr. Marinom Ferfoljo, ki je na tem mestu že od leta 1993, pred nedavnim pa je nastopil že drugi mandat. Nekateri menijo, da ob uvajanju zasebne zdravniške prakse nov zdravstveni dom sploh ni potreben. Kaj pravite na to ? Na podlagi strateških usmeritev zdravstva v Sloveniji so nastala osnovna izhodišča kako to novo zdravstvo, ki dopušča tudi privatizacijo, organizirati v občini. Izola je med manjšimi občinami, kjer je prebivalstvo dokaj koncentrirano, zato je zagotovo smotrno organizirati osnovno varstvo na enem Dr. Marino Ferfolja m«stu- Ambulante morajo direktor Zdravstvenega doma Izola ^di ustrezati nekim normativom in morajo biti ustrezno opremljene. To je laže doseči na enem mestu in ambulante, ki so danes razpršene po mestu, so po mojem mnenju zgolj provizorične. Ambulanta je za zdravnika velika investicija, saj nista dovolj le miza in stetoskop, potrebuje tudi diagnostične aparate, ti pa so dragi. Če imamo vse zdravstvene službe zbrane na enem mestu je to zagotovo bolj praktično za pacienta, ki mu ni treba v ambulanto na en konec mesta in recimo v laboratorij na drug konec mesta. Je pa tudi ceneje za zdravstvo samo, nedvomno tudi za zasebnike. Poleg osnovnih ambulant, kaj naj bi bi še sodilo v nov zdravstveni dom ? Najprej moramo v novem zdravstvenem domu zagotoviti prostore za vse ambulante, ki nam jih po standardih priznava zdravstveno zavarovanje, to kar sodi v javno mrežo. Kar zadeva druge ambulante, ki bi delovale na principu pravic iz prostovoljnega zavarovanja, samoplačniških, specialističnih , tudi to se lahko ponudi, zakaj ne. Poleg tega naj bi v tem novem objektu našle prostor tudi lekarna, trgovine s sanitetnim materialom, morda pisarna zdravstvene zavarovalnice in še kaj. Kaj pa reševalna postaja, bo ostala v Izoli ? S tem pa je takole. Reševalna služba se deli na službo nujne in nenujne reševalne medicinske pomoči . Za naše področje zdaj opravlja oboje izolska reševalna postaja Izola, vendar potekajo že aktivnosti v smeri, da se ta služba razdeli na dva dela. Ta reorganizacija predvideva, da bo nujna medicinska pomoč, torej prehospitalna enota , locirana pri bolnišnici. Nenujni reševalni prevozi pa bi lahko ostali tudi v sklopu zdravstvenega doma. Vabimo Vas z izbrano ponudbo pristnih primorskih jedi Je možno, da bi se ta služba oddajala s koncesijo ? Seveda, vendar je treba vedeti, da je nakup reševalnega vozila velika investicija, cena, ki jo je pripravljena plačevati zavarovalnica pa je nizka. Letos se tudi mi prvič srečujemo s problemom, kako se bo ta služba financirala, saj je zavarovalnica na nek način omejila nenujne reševalne prevoze. Večji del stroška za te prevoze se plačuje iz naslova prostovoljnega zavarovanja. Kakšno naj bi bilo po vašem mnenju v bodoče razmerje med javnim zdravstvom in zasebno zdravniško prakso, če govorimo o Izoli ? Hja , to pa je vprašanje na katerega zaenkrat tudi naša država nima odgovora, Tako na nivoju države, kot na nivoju občine se nenehno sprašujemo, do kod s tem. Zavedati se moramo, da smo doslej imeli zdravstveni sistem, ki je zagotavljal izredno visok nivo zdravstvenega varstva, ki ga taka ali drugačna varianta, ki se urejuje preko zasebnih praks, ne bo mogla ustrezno nadomestiti. Kakšnokoli razglabljanje je tu odveč. Kje je tista meja je torej težko reči . Morda bi lahko rekli, daje vse skupaj neke vrste eksperiment. Evropska unija zagovarja stališče, da velja stvari sprivatizirati. Ve se zakaj. Da pač zdravstvo deluje na ekonomski bazi, da čimmanj obremenjuje proračun . Evropa ima ta sistem praktično že stoletja. Pri nas smo po vojni, kot vsi vemo, uvedli drugačen sistem, ki se je izkazal kot zelo uspešen. To je treba priznati. Vse stvari v zdravstu se pač ne da meriti z metrom financ. Koliko časa lahko še deluje tak zdravstveni dom, kakršnega imamo danes ? Zdravstveni dom, tak kakršen je, lahko funkcionira še nekaj časa. Vendar moramo stvar gledati tudi z drugega aspekta. Izolsko zdravstvo v celoti dobi od države določeno kvoto denarja s katerim je treba Izolane zdraviti. Večji kot bo del tega denarja, ki ga bomo porabili za vzdrževanje, manj ga bo za investicije v opremo. To je zelo enostavno. Sredstva, ki jih namenjamo za vzdrževanje stare stavbe bi raje namenili za gradnjo nove. Slišati je, da gradnja finančno ni vprašljiva ? Bivši gradbeni odbor je svojčas že naredil finančno konstrukcijo te novogradnje. Občina naj bi prispevala zemljišče in komunalno opremo, ostala sredstva pa bi bilo možno pridobiti z odprodajo nepremičnim in prodajo poslovnih prostorov. Na državo pa ne gre računati, saj smo tisti čas, ko bi se to še dalo, ko se je gradilo zdravstvene domove po državi, zamudili. Država namreč sedaj skrbi za bolnišnice, za zdravstvene domove pa morajo kar občine same. Sicer pa imajo povsod po Slovenije v glavnem nove zdravstvene domove in stavba našega je najstarejša v državi. Kolikor bomo sami naredili, toliko bomo imeli. Če želimo imeti sodoben zdravstveni dom ga bomo pač morali sami zgraditi. Kdaj torej pričakujete, da bi zrasel nov dom ? Glede na to, kako se stvari sedaj odvijajo sem optimist. Če se bodo postopki odvijali pospešeno, kot je to predvideno, bi morda že v naslednjem letu vse skupaj lahko steklo. Najprej je na vrsti občina , da uredi stvari v zvezi z zemljiščem, letos pa bomo najbrž že pripravili projekte. O kakšnih rokih pa je še prezgodaj govoriti. Kaj bodo torej Izolani pridobili z novim ZD ? Vsekakor to, da bodo imeli praktično vse zdravstvene službe na enem mestu. Pomembno je tudi to, da bomo lahko organizirali nekatere ambulante, do katerih bi imeli danes po zavarovalniških normativih, glede na število prebivalcev pravico, pa jih zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov na moremo. Na primer medicino dela, pulmološko ambulanto, dispanzer za diabetike in še kaj. Izolani morajo sedaj v tovrstne ambulante v Koper ali Piran, čeprav bi lahko to imeli tudi v Izoli. Konec koncev na ta način odtekajo tudi finančna sredstva zdravstvene zavarovalnice, ki bi sicer prišla v Izolo in morda tudi nekaj prispevala h kakovosti zdravstva v občini. FUŽI Z DIVJAČINO, NJOKI Z JANČKOM, KONJSKI GOLAŽ, POLENTA Z DIVJIM PRAŠIČEM, ŽABJI KRAKI, KRAČE, ODOJEK in še mnogo dobrot Pridite v Parangal, v MARTINOV HRAM, kjer vam poleg domače istrske hrane vsak dan nudimo tople malice in kosila. Sončno nabrežje 18,6310 Izola, tel.: 066/646 603 Menda se v kratkem obeta nekaj sprememb v obstoječem ZD ? Z junijem odhaja v zasebno prakso še eden od zdravnikov, ki je pridobil koncesijo. Vendar pa nameravamo v ZD odpreti še eno splošno ambulanto za odrasle, namesto ene pediatrične ambulante. Število otrok se namreč zmanjšuje in potrebe so tako manjše. Vsekakor bomo še naprej uspevali zagotavljati 24 umo zdravniško službo. Pacienti pa bodo še naprej tudi v primeru odsotnosti svojega osebnega zdravnika zagotovo deležni ustrezne zdravstvene oskrbe, (kb) PRIMORCI PRIMORCEM V torek, 12. maja ob 20. uri bo v Hitovi športni dvorani v Šempetru pri Novi Gorici DOBRODELNI KONCERT, ki ga pripravljata Regionalni RTV center Koper in Primorske novice, neposredno pa ga bo prenašala 2. mreža TV Slovenije in vse primorske radijske in televizijske postaje. Povabilu so se odzvali številni glasbeniki, tako da bodo na velikem odru v hitovi športni dvorani nastopili: PRIMORSKI FANTJE, AVTOMOBILI, MIRAN RUDAN, GIANNI IN VLADO, HALO, FARAONI, ANIKA, TINKARA KOVAČ, TERRA MYSTICA, NOB, ŠTAJERSKIH 7, ČUKI in ROK'N'BAND. Za humor bosta skrbeli ekipi Du jes? in TV popra s Pavletom Plahutnikom in Borisom Kobalom na čelu. Seveda bodo gostje prireditve tudi predstavniki primorskih občin, posebej pa tolminske in bovške, hkrati pa bodo odprte telefonske linije za sprejemanje dobrodelnih prispevkov gledalcev in poslušalcev. Izolani se bomo, kot vedno, izkazali tudi tokrat. SREČANJE ŠTUDENTSKIH KLUBOV V soboto, 9. maja se bodo v Izoli srečali predstavniki študentskih klubov iz vse Slovenije, ob tej priložnosti pa bodo na plaži v Simonovem zalivu pripravili tudi koncert na katerem bodo nastopili: XXX. RfiClja SNOWHITE, SPIRITS. KKDEK, ZMELKOOW in DELIRICJM. Začelo se bo ob 18.00 uri. Mladi forum ZLSD ODSTOP PREDSEDNIKA Pred dnevi je odstopil novoizvoljeni predsednik Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov, Lojze Primož Pečan, ki je bil na to funkcijo izvoljen pred dobrim mesecem dni na kongresu v Izoli. Vzrokov za odstop nismo izvedeli, čeprav je bilo slišati o nesporazumih med novim vodstvom ZLSD in Mladim forumom te iste stranke, zanimivo pa je, daje do njega prišlo po akciji trošenja lističev ob dnevu Upora proti okupatorju. Na lističih je bila zveza Nato zapisana kot "Nočemo Ameriške Teroristične Organizacije" zaradi česar seje moral predsednik Borut Pahor javno opravičiti. Kolikor je znanega zaradi odstopa ne bodo sklicali novega kongresa Mladega foruma. IZVIRNI GREH GIORDANA BRUNA V zvezi z našo fotografijo in zapisom župnika Andreja Sedeja v zvezi s poimenovanjem ulice Giordana Bruna v slovenskem jeziku so nas opozorili na izvirni greh. Tudi uradna tabla z imenom ulice, na katero seje tudi skliceval avtor članka, nosi napis Giordanova ulica, zato so se morali prevajalci nove table držati uradnega poimenovanja. To pa seveda še vedno ne pomeni, daje tako tudi prav (čeprav je zelo uradno). POTAPLJAČI BODO SPET ČISTILI To soboto, 9. maja, bodo v Piranu slovenski potapljači v okviru akcije Biser pod soncem, pod morjem biser, začeli letošnjo akcijo čiščenja morskega dna. To je že peta akcija te vrste, doslej pa je 700 potapljačev na suho znosilo že za sto ton različnih odpadkov. Akcijo bodo nadaljevali 16. maja v koprskem mandraču, v Izolo pa jih očitno ne bo, saj zadnja leta tu ni bilo kaj dosti pobrati iz mandrača in okolice._ BILO JIM - NAM JE HUDO Včasih se nam preprosto zazdi, da nismo živeli skupaj, da nismo rasli v istem času, nismo brali istih knjig, nismo gledali iste televizije, poslušali istih ljudi. Njihove besede nas presenečajo, njihovih misli se začenjamo bati. Ker pa je strah pred neznanim najhujši sovražnik bomo tu in tam objavili javno objavljene misli in zapise tistih, ki nam skušajo dopovedati, da smo živeli v temi, nemoči in v neznanju, skratka nekje, kjer življenje ni bilo vredno življenja. Ker pa smo zdaj sredi novonastajajoče demokracije si bo moral sodbo o tem izdelati vsak sam. V pomoč mu bodo lahko zapisi kot je ta - le, ki ga je prispeval predsednik ustavnega sodišča dr. Lovro Sturm. O KRŠENJU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN NA PODROČJU JAVNE UPRAVE V SLOVENIJI (odlomki iz razprave) ... 3. Primeri značilnih kršitev in ogrožanja človekovih pravic na področju javne uprave v Sloveniji v obdobju 1945 - 1990 Potreba po soočanju s preteklostjo Soočanje z obdobjem totalitarizma je vedno težavna naloga, saj usedline minulega obdobja vselej (bodisi zavestno ali prikrito) segajo v sedanjost. Vendar je obračun s sistemom, ki v svojem pohodu na oblast v trenutku nasilno sesuje večino tega, kar je človeštvo mukoma strnilo v kodeks moralnih vrednot in pravil družbenega sožitja, potreben iz več razlogov. Predvsem ni sprejemljiva teza o zavestnem prelaganju odgovornosti na nekaj izpostavljenih posameznikov ali teza, daje šlo za posamezne ekscese. Seveda kasnejše generacije, zlasti sedanja mladina, ne morejo biti odgovorne za vse, kar se je zgodilo, vendar je treba poznati zgodovino, še posebej zgodovino zadnjih 50 do 70 let. Moramo se spominjati, kako smo koga prizadeli, in moramo biti pripravljeni popraviti vse, kar se popraviti da. Retrospektivni pogled v zgodovino je treba jemati kot opozorilo pred kakršnimkoli totalitarizmom. Zgodovina se sicer ne ponavlja, vendar je z njo treba živeti, jo dojeti, sprejeti in se iz nje učiti. To velja zlasti za mlado generacijo, kajti razumevanje zgodovine je temelj za pravo in varno prihodnost. Komunistični totalitarni sistem je ponudil ideologijo marksizma - leninizma kot svoj smisel življenja. Ta smisel je izhajal iz zablode o "znanstvenem" socializmu, kije v bistvu temeljil na laži in prevari ljudi. Odkrivanje resnice o totalitarnem sistemu je potrebno tudi zato, da se po njegovem zlomu ne znajdemo v svetu brez smisla. Zelo nazorno tako situacijo prikazuje aforizem Žarka Petana - Komunizem je bil represiven, postkomunizem je pa depresiven. Do smisla v postkomunizmu ni mogoče priti brez kritičnega retrospektivenga pogleda in analize preteklega obdobja. Šele tak pristop omogoča udejanjanje svobodne demokratične družbe. Deklarativno ustoličenje ustavne demokracije samo po sebi še ne pomeni njenega uresničenja. Zato morajo biti podane sociokultume, struktumopolitične in etične predpostavke.... Oblike komunistične represije v Sloveniji Celovita analiza značilnosti našega preteklega totalitarnega sistema in sistematičen prikaz vseh oblik kršitev in ogrožanja človekovih pravic presega namen pričujočega sestavka. Upoštevati je treba tudi to, da so komunistični oblastniki v dolgem 45- letnem obdobju svoje vladavine pri zagotavljanju oblasti posegali po različnih ali celo po vseh oblikah represije in nespoštovanja človekovih pravic, ki so prišle v poštev. Prvo obdobje grobe represije po zmagi revolucije leta 1945, pomeni očitno teptanje človekovih pravic. Žanj so značilne množične hude neposredne kršitve človekovih pravic in dejansko onemogočanje temeljnih svoboščin, velikokrat z grobo silo. To je bil čas revolucionarnega nasilja in strahovlade, ki ga je partija potrebovala za osvojitev svoje oblasti in za njeno utrditev. Zaradi pritiskov iz mednarodnih krogov je že tedaj nekatere najbolj očitne kršitve začela spreminjati v manj vidne in zakrite posredne oblike ogrožanja človekovih pravic. Tako so npr. tedanje oblasti namesto kazenskih sodb z odvzemom prostosti začele uporabljati t. i. "začasno določitev prebivališča". Izrekali so jo upravni organi političnim nasprotnikom, ki so jih pošiljali v koncentracijska taborišča, druge sumljive ali "škodljive" osebe pa v oddaljene kraje na podeželje. S tem so bile povezane tudi številne nasilne preselitve ljudi. Za prehod iz tega prvega obdobja represije v naslednje, v katerem je bil glavni cilj partije, da bi trajno ohranjevala svojo oblast in z njo pridobljene privilegije, je po ocenah pravnozgodovinskih raziskav možno šteti čas med letoma 1955 in 1958. Za obdobje po tem, ki je trajalo z različnimi nihanji sprostitev in zaostritev do leta 1990, so značilne zakrite represivne oblike komunističnega sistema, ki si je nadel masko t. i. "socializma s človeškim obrazom". Njegov nepogrešljivi sestavni del so bile številne prefinjene oblike manipuliranja z ljudmi in posredno trajno ogrožanje človekovih pravic. Neposredne kršitve, ki bi vzbujale strahospoštovanje, za oblast niso bile več neizogibno potrebne, zato niso bile več pravilo, ampak izjema, kot svarilo za posamezne oporečnike in seveda kot opozorilo vsem, da so komunisti na oblasti in da te oblasti nikdar ne bodo izpustili iz rok.... (Če vas zanima tekst v celoti ga lahko preberete na Internetu - na uradnih straneh vlade R Slovenije.) ROCK V ROLL Letošnje državno prvenstvo v akrobatskem rock 'n' rollu je organiziral plesni klub Bolero iz Ljubljane. Tekmovanje se je odvijalo 25.4.1998 v športnem centru Ježica, tekmovanja seje udeležilo 60 plesnih parov iz 6 slovenskih R 'n' R klubov, sodilo je 5 mednarodnih sodnikov, glavna sodnica pa je bila predsednica slovenske sekcije za R 'n' R Mirjam Kerpan Izak. Tekmovanja se je udeležil tudi plesni klub Titty dance iz Izole, ki je na tekmovanju imel 6 plesnih parov. Nabolje sta se odrezala Mirna Veselinovič in Boris Tonejc, ki sta v članskem B finalu osvojila 3. mesto. V pionirskem 1 razredu sta se Tina Pri-bac in Aleks Šuštar uvrstila na 10. mesto, Tjaša Bedene in Niko Sardoč pa sta pristala takoj za njima na 11. mesto. V kategoriji «mini« pa sta se kot finalista na 6. mesto uvrstila Dora in Rudi Kovač, na 12. Brigita Krulc in Luka Gossi ter na 13. mesto Rebeka Hiršel in Rok Flego. Državna prvaka v »najvišjem« članskem A razredu pa sta postala Marko Kjuder in Nataša Žnidar iz Maribora. V mesecu maju pa bosta v Izoli kar dve plesni prireditvi, ki se bosta odvijali v športni dvorani v Kraški ulici. 16. maja bo turnir v show plesih (show dance, hip hop, electric boogie, step, mixing blues, argentinski tango, disco). 30. maja pa se bodo predstavili vsi plesalci našega kluba v sklopu tekmovanja za Finale pokal-a Slovenije v akrobatskem Rock 'n' rollu. Ples postaja vse bolj uveljavljena športna disciplina in je zaradi svoje spektakularnosti in privlačnosti v javnosti vse bolj priljubljena. Zato ne zamudite priložnosti 16. in 30. maja ter si oglejte nekaj povsem drugačnega. NAMIZNI TENIS V nedeljo 3.5.1998 si imeli v NTS Arrigoni 6. klubski turnir. Kljub praznikom je bil turnirja kar dobro obiskan, saj je sodil v okvir priprav na mladinsko državno prvenstvo, ki bo ta vikend v dvorani OŠ Livade v Izoli. Turnir pa je bil pomemben tudi za ključne nastope članic v play out-u ter za kvalifikacije članov za nastop v 2. SNTL. Igralci so igrali v dveh tekmovalnih skupinah, uvrstitve pa so bile naslednje. 1. kvalitetna skupina članice: 1. Kristina Rahotin 2. Tatjana Dolgonosova 3. Erika Jauševac člani: 1. Iztok Jerman 2. Filipas Marino 3. Tarik Trgo 2. kvalitetna skupina pionirke J. Škorjanc Sonja 2. Jauševac Marika 3. Kukovec Petra pionirji: 1. Burič Simon 2. Kodrič Tine 3. Mataia Robi JADRANJE Žbogar najboljši JK Jadro je bil organizator kri-terijske prvomajske regate, ki je potekakl ob dokaj ugodnem v Koprskem zalivu. Jadralci so jadrali v razredih 470, laser, evropa in optimist. V razredu 470 sta kraljevala Mitja Margon in Tomaž Čopi. Vesna Dekleva in Katja Štravs sta bili peti, brata Dekleva iz JK Burje pa sta bila šesta. Mitja Prelovšek in Jan Mikulin sta se uvrstila na osmo mesto. V razredu laser Vasilij Žbogar (Burja) ni imel resnega konkurenta in je suvereno zmagal v vseh regatah. V Evropi si je zmago šele zadnji dan zagotovil Primož Mislej (JK Olimpic), pred Andrejo Rener, Rok Košir (oba Burja) je bil peti. Pri dekletih je zmagala Andreja Rener, Anja Dorošenko (Olimpic) je bila tretja. Pri optimistih je bil najboljši Tadej Furla-nič (Jadro), Tina Čeligoj (Burja) ki je zmagala pri deklicah, je bila v skupnem seštevku tretja. Jure Žbogar je bil sedmi, Jani Mattica (oba Burja) 11, Andraž Jadek pa 14. NOGOMET Demšarjev memorial za kadete Po štirih letih bodo v Izoli ponovno organizirali nogometni Demšarjev memorial v kadetski konkurenci. Organizator MNK Izola je na turnir povabil kadete Ježice iz Ljublja- Piše: ŽARE r/ Kapučino Spori Mggjlj iMi Prazniki so za nami. Živahno in delovno. Veteranski turnir in pa nerodnost odgovornih v uredništvu je stvari postavilo na glavo. Veterani in veteranke (samo po letih, igro in vse ostalo jim marsikatera ekipa lahko zavida) so kar razmigali ko- nec tekmovalne sezone. Izolani, po burni rešitvi iz kvalifikacij, so pred novimi izzivi. Igralci so nekako izpregli, uprava pa v "bojni opremi". Ekipo sta že zapustila Vučinič in Radosavljevič, dobro obveščeni pa Vunjaka že vidijo v dresu Preventa. Nepreverjeno, toda kar nekaj ljudi je spraševalo za te kombinacije. Vodilni se vsaj vidno še ne vznemirjajo. Konec prvestva, konec pogodb in vse od začetka. Seveda bo odvisno "koliko bo pod palcem". Rokometni trg še ni odprt, igra se še pokalno prvenstvo. No, kot vedno bomo priča vsem mogočim imenom in premikom. Izolani so v prvoligaški karieri kar nekajkrat zadeli v prazno. Kastelic po dobro opravljenem delu razmišlja tudi za naprej. Ali bo nadaljeval v Izoli ? V pogovorih z njim se je dalo razbrati, da ja, seveda pa ni odvisno samo od njega. Pogovori in dogovarjanja bodo na dnevnem redu, rezultati pa upam kolikor toliko dostopni. Čeprav je "ulica" dokaj zadržana in brez komentarja, je opaziti da čuti spremembe. Vsi nekaj pričakujejo. Jih bodo odgovorno pritegnili k sodelovanju ? Tudi članska ženska ekipa bo po tekmi s Škojjotkami v Mariboru končala prvenstvo. Katero mesto bodo zasedle ni več pomembno, bolj zanimivo bo vzdržati na dveh tekmah hkrati. Ja tudi to se dogaja, izolska članska kombinacija v Mariboru , mladinska pa v Zagorju. Ženski del bo tudi kmalu izpregel, še nekaj final, nato pa že pogled v prihodnost. Po vseh iskanjih mesta pod soncem, naj bi se končno nekaj premaknilo, na bolje! Navajani smo muhastega vremena, tudi maj obljublja nekaj podobnega, in če vreme vpliva na ljudi, se bojim "muh" tudi v dvorani. POO B&vaeuEM ne, Casinoja Porotorož in Železničarja iz Divače. Seveda bodo nastopili tudi izolski kadeti. Turnir bo v nedeljo 10.5. s predvideno otvoritvijo, turnir bo otvorila županja Breda Pečan, ob 9.30. MNK Izola je priskrbel pokale, ki jih bo najboljšim podelila soproga pokojnega Slavka Demšarja Vabljeni na nedeljski kadetski turnir na izolski stadion, vstop bo prost. SMUČANJE Z organizacijo smučanja na Kaprunu pred prvomajskimi prazniki, seje zaključila še kar pestra smučarska sezona izolskega smučarskega kluba. Klub si je pridobil svoj krog članstva, ki se udeležuje tako enodnevnih smučarskih izletov kakor tudi drugih akcij kluba, od zi-movanj do raznih klubskih in medklubskih tekem. Celoletna smučarska šola je bila v tej sezoni kar uspešna, čeprav je število članov nekoliko upadlo. Na medklubski tekmi je Smučarski klub Izola letos izboljšal lansko uvrstitev, ekipno so bili peti, pri ženskah pa so imeli najhitrejšo tekmovalko Romino Kobal, ki edina z obale tekmuje na rednih državnih prvenstvih. V klubu deluje sekcija učiteljev smučanja v katero je včlanjenih 15 izolskih smučarjev. Večina se jih je udeležila republiškega seminarja za strokovne smučarske kadre, imeli pa so tudi zaključni tridnevni seminar na Marmoladi. Kljub zaključeni smučarski sezoni, pa bodo člani Smučarskega kluba dejavni tudi v poletnem času, ko bodo med drugim pripravili tudi program za prihodnjo sezono. ROKOMET 6. Rodinov memorial za veterane Izola - Športna dvorana v Izoli je preko prvomajskih praznikov gostila najbolj vnete privržence rokometne igre. Veterani iz sedmih držav so se zbrali na tradicionalnem, tokrat že šestem Rodinovem memorialu, v spomin na enega od pionirjev tega športa v Izoli. Letošnji veteranski turnirje bil rekorden saj je nastopilo 34 ekip, razdeljenih v 5 kategorij. Med mlajšimi veterankami ki so igrale mini ligo so imele na koncu najboljši izkupiček igralke iz Dupelj pred domačinkami. Najboljša igralka je bila Jana Križaj iz zmagovalne ekipe, medetem ko je bila najboljša vratarka Patricija Zalovič iz Izole. Med straejšimi veterankami so zmagale Litovke iz Vilniusa, ki so v odločilni tekmi premagale Kočevje. Naj igralka je bila Stana Jerič iz Kočevja, naj vratarka pa Ana Titova iz zmagovalne ekipe. Me mlajšimi veterani so bili na koncu mini lige najboljši igralci Ribnice, ki so premagali vse nasprotnike. V svojih vrstah pa so imeli še najboljšega vratarja, Stojan Gelze in najboljšega igralca, Jože Deržek. Med veterani nad 35 let so slavili igralci iz Zagorja, ki so v finalni tekmi bili boljši od igralcev Kvarnerja z Reke. Zagorje je imelo tudi najboljšega igralca, Bojana Dečmana, poraženci v finalu pa so imeli najboljšega vratarja, Arsen Karavaniča. Litovci so bili tudi najboljši v kategoriji veteranov nad 40 let. Vilnius je v tekmi za prvo mesto premagal Madžare iz Segesda. Najboljši igralec je bil Vojko Lazarev iz Maribora (Branik), najboljši vratar pa iz Vilniusa Marius Neverbickas. Turnirje zelo lepo uspel, saj so vse ekipe odšle zadovoljne iz Izole, nekatere razočarane z rezultati, vendar zadovoljne z turnirjem. Vsi so se pa dogovorili, da se prihodnje leto zopet dobijo na Slovenski Obali. Rezultati: Mlajše veteranke: l.Duplje, 2. Izola, 3. Velenje, 4. Branik Starejše veteranke: finale za 1.mesto- Vilnius : Kočevje 8:6, za 3.mesto- PiramPula 10:8, vrstni red : 1. Vilnius (Litva), Kočevje, Piran, Pula (Hrvaška) Mlajši veterani: 1. Ribnica, 2. Izola, 3. Merkatino, 4. Albanija Veterani nad 40 let: finale za l.mesto: Vilnius-Segesd 9:5, za 3.mesto Branik-Szolnok 8:6, vrstni red 1 .Vilnius(Litva), 2. Segesd (Madžarska), 3. Branik '66, 4. Szolnok (Madžarska) Veterani nad 35 let: finale za 1 .mesto Zagorje-Kvarner 13:11, za 3.mesto Sodražica: Tržič 3:4, vrstni red: 1. Zagorje, 2. Kvarner Reka (Hrvatska), 3. Tržič, 4. Sodražica Elvis ŠTADER HITREJE IN LAŽJE DO URESNIČITVE VAŠIH ŽELJA Skupaj z BANKO KOPER vam ponujamo IZREDNE UGODNOSTI IN PREDNOSTI pri najetju posojila K Banka Koper ZELO UGODNE OBRESTNE MERE * T+ 2% za posojila do 1 leta, * T+ 5% za posojila do 2 let, * T+ 7% za posojila do 3 let možnost koriščenja posojila do 4 mesecev za nakupe v vseh poslovalnicah SOČE možnost več koristnikov posojila odvečne poti so prihranjene, vse uredi BANKA KOPER MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Vabljeni ! Športna trgovina Kraška 8, Izola KAZNI OD PREKRŠKA DO PREKRŠKA Komandir Policijske postaje Izola nam je iz novega prometnega zakona izbral in razvrstil vse kazni, ki jih ta zakon predvideva. Spravite ta list nekje v avtomobilu in preverite, kadar vas bo doletelo modro belo srečanje tretje vrste. 5.000 SIT 21/6 Ne vozi čim bliže desnemu robu vozišča, oziroma na takšni oddaljenosti od njega, da se promet varno in tekoče odvija. 22/7. Ne vozi po sredini prometnega pasu, ne vozi po desnem pasu. vozi po tretjem, skrajno levem, ne vozi v primerni razdalji v koloni, vključevanje v promet sistem zadrge. 24/5. Vzvratno vozi na večji razdalji, ne vozi po desnem pasu, nima prižganih vseh štirih smernikov 25/3 Razdalja med vozili - za V np VD 27/6 Neprimerna hitrost - za V np VD. 28/5a. Prekoračitev hitrosti v naselju do IO km/h 28/6a. Prekoračitev hitrosti izven naselja do 20 km/h. 28/7. Prekoračitev hitrosti v naselju za druge udeležence 29/3a Prekoračitev hitrosti do 10 km za OA s prikolico, avtodome, avtobuse, TA 31/7. Nedovoljeno prehitevanje po desni - V np VD 34/4. Nedovoljeno prehitevanje v križišču na prehodu ceste čez žel progo in na prehodu za pešce-V np VD 35/7. Nedovoljena vožnja mimo V np VD 37/3 Nedovoljeno obračanje - V np VD 38/3. Srečanje - bočna razdalja. 43/6 Zavijanje v levo v križišču - ne gre v sredino križišča 43/8 Zavijanje - prednost peščev, kolesarjev - V np VD 45/6 Prepovedano prečkanje čez žel. progo - V np VD 47/2 Prepovedano parkiranje in ustavljanje (229/14 ZTVCP) razen na R-invalidi in intervencijski poti. 48/3 Zapustitev vozila - ovira, nezavarovano - V np VD 49/4 Parkiranje invalidov, zdrav, delavcev brez označb oz ovira druge udeležence 51/4 Voznik ne označi prihoda na parkirni uri. 54/3. Uporaba luči v prometu - drugi udeleženci (ne voznik) 55/5 Zakrite oz. umazane luči in odsevniki - V np VD 56/8 Nima prižganih predpisanih luči oz jih ne zasenči - V np VD 58/4 Pešec ne nosi odsevnika oz luči ponoči pri hoji po vozišču ali ob njem. 61/5 Pritrjenost tovora na vozilu V np VD 62/5 Tovor presega (spredaj in zadaj) V np VD 63/6 Označevanje tovora - voznik, ki ne potrebuje VD 66/4 Nedovoljena obremenitev V np VD 68/4 Prepoved uporabe dodatnih naprav in opreme - V np VD 79/5 Vleka priklopnega vozila, ki nima homologirane vlečne naprave. 84/9 Nedovoljena in nepravilna hoja pešcev 88/7 Neprimerna hitrost mimo vozila javnega prevoza potnikov oz. otrok - V np VD 89/20 Mladoletnik vozi otroka, mlajšega od 8 let - V np VD 90/12 Vožnja koles (priklopnik, otroci, luči, parkiranje, KPM) 93/6 Voznik vprežnega vozila (starost, spremljevalec, diminzije) 95/3 Vprežno vozilo in voz (največ eden, pravilna vez) 96/13 jezdec, gonič ali vodnik živali ravna v nasprotju z 96 členom 110/8. Povzroči oviro brez dovoljenja, ne označi ovire, je ne odstrani drugi udeleženec 174/7. Motokultivatorji in delovni stroji - če nimajo brezhibnih naprav in opreme 178/6. Nima predpisanega števila reg. tablic in ima spredaj in zadaj označbe, ki niso predpisane v ZVCP 183/6 Vozi vozilo s preizkusnimi tablicami izven relacije 217/3 Nima pri sebi dokumentov za dokazovanje pravice voziti vozilo, dokazil o vozilu, tovoru, izredni uporabi ceste in o izrednem prevozu oziroma jih ne izroči na zahtevo policista na vpogled (230/23,230/26). 10.000 SIT 21/4 Uporablja cesto ali del ceste, ki ni namenjen prometu tiste vrste vozil, kateri pripada njegovo vozilo. 23/2. Ne nakaže namere in se ne prepriča pred premikom in spremembi smeri (227/4). 26/3 Naglo zaviranje brez razloga in brez opozorila 27/5 Pri počasni vožnji se ne umakne na primeren prostor oz ne vklopi vseh smernikov 29/5 Ne zmanjša hitrost vožnje voznik vozila za prevoz nevarnih snovi, izredni prevoz, ob zmanjšanju vidljivosti, nima na zadnji strani znaka omejitve hitrosti. 31/6 Nepravilno prehitevanje (po levi strani, razen izjem) 32/5 Nepravilno prehitevanje (dovolj prostora, nakazati s smernikom, se vrniti, prehitevam ne sme pospešiti). 35/6. Nepravilna vožnja mimo (z leve oz desne strani, prednost). 36/2 Nepravilno razvrščanje pred križiščem (levo, desno) 37/2 Nedovoljeno obračanje na delih ceste, v predoru 39/2 Neupoštevanje pravil srečanja na ozkih delih ceste ali na cesti z velikim vzdolžnim nagibom 40/4 Izsiljevanje prednosti z nekategoriziranih cest in površin. na katerih se ne opravlja promet - V np VD 41/6 Nedovoljena menjava prometnega pasu v križišču in postavitev na prometni pas pred križiščem 41/8 Neupoštevanje pravil prednosti v križišču - V np VD 43/7 Neupoštevanje pravil prednosti pri zavijanju v desno in levo (pešci, enosledna vozila, avtobusi na desnem pasu) 45/4 Neprimerna hitrost pri približevanju prehodu čez železniške tire 46/3 Nedovoljeno prečkanje čez žel. tire, kjer ni svetlobnih znakov, zapornic in polzapornic - drugi udeleženci (razen vozniki). 47/3. Prepovedano parkiranje na R invalidi in na intervencijski poti 48/2 Zapustitev vozila, ki ovira in ne poskrbi za zavarovanje 52/5. Nepravilna označitev pokvarjenega ustavljenega vozila. 53/2 Ne umakne pokvarjenega vozila s tirnic oz ne obvesti o vozilu na tirih pristojne 54/2 Ne uporablja predpisanih luči voznik mot vozila 55/4. Ima na vozilu luči in smernike, ki niso dovoljeni oz. so zakriti ali umazani. 56/7. Neupravičena uporaba meglenk, neuporaba zas. luči podnevi, neprižgane luči ponoči ob ustavitvi vozila izven naselja na vozišču 59/2 Gonič, vodič živali le-te ponoči ne označi (osvetli). 60/3. Neupravičena uporaba zvočnih in svetlobnih znakov (ni nevarnosti in v naselju) in neprižgani vsi smerniki (vstop -izstop otrok in invalidov, nevarnost, vzvratna vožnja). 61/3 Nepravilno naložen tovor (pada, povzroča škodo)-voznik. 62/4 Tovor presega dolžino predpisanega spredaj in zadaj 63/4 Ne označi tovora iz 62/4. oz. ga označi nepravilno. 64/2 Nepravilna oz. neoznačitev tovora, ki presega bočno omejitev 65/2 Seganje tovora čez stranice (cevi, drogovi, plošče ) 68/3. Uporaba mobitela v roki, maske in slušalk med vožnjo. 71/7. Nedovoljena in nepravilna gospodarska vožnja vozila - V np VD 72/3 Neuporaba varnostnih pasov. 73/4 Neuporaba homologirane varnostne čelade. 74/6 Neoznačena in nedovoljena vleka vozila. 76/5 Nedovoljena vleka z vrvjo in drogom, nepravilna razdalja, vleka neregistriranega vozila. 79/4 Nepravilna vleka priklopnih vozil, kljuka sega čez zadnji del vozila. 83/4. Nepravilna in nedovoljena uporaba posebnih prevoznih sredstev (rolk, rolerjev, vozičkov za invalide .) 89/18 Neprav ilen in nedovoljen prevoz oseb (v OA na KZM MK,.) 90/13. Nepravilna in nedovoljena vožnja kolesarjev (vzporedno, stabilnost, vožnja otrok) 91/7. Nedovoljena vožnja MK in KZM (nedovoljena površina, prevoz potnikov, nestabilna vožnja). 92/3. Nepravilna vožnja vprežnega vozila (brez voznika, čim bližje desnemu robu. brez nadzora). 93/7 Nepravilno opremljeno vprežno vozilo, ponoči brez osvetlitve. z vozilom, domače živali brez nadzora) 97/15 Prepov edana vožnja na av tocesti in CRMV (mani kot 60 km/h, prometni pas, vožnja TA, ustavljanje na odstavnem pasu) 97/18 Prepovedana hoja pešcev na AC in CRMV. 102/5. Neupoštevanje omejitev, prepovedi in obveznosti s postavljeno prometno signalizacijo - vsi udeleženci (229/33) 106/12 Neupoštevanje svetlobnih prometnih znakov - pešec in kolesar 108/4 Neupoštevanje označb na vozišču - vsi udeleženci. 109/4. Ne ravna po zahtevi, izraženi z znakom PUO - drugi udeleženci. 115/6 Neupravičena uporaba rumene utripajoče ali vrteče se luči. 180/3 Ne zamenja reg. tablic vozila (preselitev, samo 1 tablica, obrabljene tablice). 212/3 Neoznačeno vozilo spremljanja športne prireditve. 94/3. Neizpolnjevanja obveznosti v oznika vprežnih živali. 96/14 Nedovoljeno vodenje domačih živali (iz vozila. 15.000 21/5 Ne vozi po desnem smernem vozišču, glede na dovoljeno smer vožnje 25/2 Ne upošteva varnostno razdaljo (vožnja za drugim vozilom in ob prehitevanju) (228/16). 28/5b Prekoračitev hitrosti v naselju od 11 do 20 km/h. 28/6b Prekoračitev hitrosti izven naselja od 21 do 30 km/h. 29/3b Prekoračitev hitrosti od 11 do 20 km/h za OA s priklopniki, avtobuse, TA, traktorje, delovna vozila 33/4 Nedovoljeno prehitevanje (voznik za njim je začel prehitevati, voznik pred njim je dal znak za prehitevanje, po odstavne pasu, po prom pasu za počasna vozila, zmanjšana vidljivost, vozila ali kolone vozil zaradi počasne vožnje) 34/3. Nedovoljeno prehitevanje (v križišču - razen izjem, na prehodu ceste čez žel progo in na prehodu za pešce). 44/5 Ne upošteva prednosti pešcev voznik.ki ne potrebuje VD 50/2 Odpiranje vrat voznika in potnika ter oviranje in ogrožanje drugih udeležencev v prometu 56/6 Ne zasenči luči ob srečanju z drugim vozilom oz ob dohitevanju, vozi z dolgimi v predoru in na osvetljenem delu ceste v naselju 57/2 Nedovoljeno uporablja dodatne delovne žaromete. 67/5. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ustavi promet, dalj kot je nujno potrebno, ustavi brez dovoljenja na peš poti in kolesarski stezi in onesnažuje oz. povzroča čezmeren hrup 71/6 Pri gospodarski vožnji vozilo presega nosilnost, skupno maso oz osno obremenitev. 75/2 Vleka vozila ponoči brez prižganih zadnjih luči vlečenega vozila in brez rumene utripajoče oz. vrteče luči 85/5 V območjih umirjenega prometa ne pusti prednosti pešcem oziroma ni posebno pozoren na otroke 88/4 Ne vozi mimo ustavljenega vozila za javni prevoz oseb / zmanjšano hitrostjo in posebno prev idno 88/5. Ne omogoči v naselju vklučitev vozila /a javni prevoz oseb s postajališča 97/16. Vključitev na AC in CRMV na neoznačenem priključku, se ne vrne na skrajni desni pas, ne upošteva prednosti pri vključevanju, ne vozi po pospeševalnem pasu, prekorači hitrost (TA in avtobus) in uporaba zasenčenih luči. 99/4 Povzroča čezmerni hrup, ropot, sunkovito speljevanje, ustavljanje in zaviranje, ustavitev s prižganim motorjem več kot 3 minute ter puščanje, odmetavanje predmetov ob cesti 110/7. Voznik ne odstrani ovire v cestnem prometu, jo naredi brez dovoljenja, je ne zavaruje. 122/14. V prometni nesreči ne nudi pomoč, očividec ne nudi podatkov, odstrani sledi s kraja PN pred koncem ogleda -drugi udeleženci v prometu. 122/15 Očividec PN ne nudi podatkov PUO, odstrani sledi pred zaključkom ogleda, uživa alkoholne pijače od trenutka PN do zaključka ogleda - udeleženec v PN. 134/5 Nedovoljena vožnja s tujim VD in mednarodnim VD. 142/6. Poučevanje invalidov, v vozilu so potniki, ni table AVTO ŠOLA L na strehi ob poučevanju kandidata - inštruktor. 143/7 Daljša učna ura oz. manjši čas počitka, ne vodi evidenčni karton in razvid o poučevanju inštruktor. 179/3. Nepravilno postavljene registrske tablice ali zakrite. 197/2. Ne opravi tehničnega pregleda v skladu z veljavnimi predpisi in navodili - tehnik - kontrolor 20.000 SIT 44/4 Ne pusti prednosti pešcu na prehodu za pešce oz se približuje z neprimerno hitrostjo - voznik. 46/2 Prečka žel. progo, kjer ni zapornic, brez, da se prepriča voznik. 69/6 Prekoračitev časa vožnje vozila voznik 70/9. Nima vloženega vložka tahografa, nima ključa oz ga na zahtevo policista noče odpreti ali izročiti 78/2 Nedovoljena vleka pokvarjenega vozila z dodanim priklopnikom 84/10. Organizator skupine pešcev ne zagotovi hoje pešcev po desni strani. 97/17. Prepovedano obračanje na AC in CRMV in ni prost skrajno levi pas za intervencijske vozile ob zgostitvah 100/2 Vozilo pozimi in v zimskih razmerah nima zimske opreme. 103/4. Poškodovanje, odstranitev, zakritje in sprememba znaka. 107/3. Voznik zapelje v križišče ob gostem prometu oz. ne omogoči zapustitev v oznika iz križišča 112/4 Voznik oprav lja izredni prevoz brez dovoljenja oz. v nasprotju s pogoji za prevoz. 127/4. Oseba vozi motornovozilo. ki ni telesno in duševno zmožna, ni dopolnil predpisane starosti ne uporablja pripomočkov, ter vozi z VD. za katerega je izdan dvojnik 172/5. Voznik nima brezhibnih drugih predpisanih naprav in opreme (229/34). 219/3. Po 24 urah po prekinitvi ne odstrani vozila s ceste 25.000 SIT 66/3 Prekoračitev obremenitve vozila po PD in prekoračitve obremenitve predpisane s prometno signalizacijo. 77/2 Voznik vlečenega vozila nima veljavnega VD za kategorijo vlečenega vozila. 113/8 Se priključi vozilu s spremstvom, s prednostjo ali jih prehiteva. 140/3. Voznik inštruktor ali učitelj predpisov, ki ne upošteva določila programa izpopolnjevanja kandidata. 141/3. Voznik inštruktor, ki poučuje kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za usposabljanje. 143/6 Inštruktor poučuje kandidata druge avtošole, nima vseh predpisanih dokumentov, prekorači čas učenja 144/4 Voznik inštruktor, če dovoli vožnjo kandidatu za voznika, če je očitno, daje le ta utrujen, v takem duševnem stanju oz. pod vplivom alkohola, mamil, da ne more zanesljivo voziti. 174/5. Vozi neregistrirano vozilo, potek veljavnosti prometnega dovoljenja, nepredpisane reg tablice, tehnično niso brezhibna (226/33,35) 182/8 Ne odjavi vozila, ne vrne reg. tablic po 30. dneh po preteku registracije, ne prijavi spremembe v 15. dneh (226/34). 200/4 Ni pregledano in homologirano vozilo, ki je posamično izdelano, predelano ali dodelano 30.000 SIT 22/8 Ob zgostitvi prometa vozil, ki vozijo v koloni, spreminja prometni pas razen pred križiščem zaradi razvrščanja 28/5c Prekorači hitrost v naselju od 21 do 30 km/h. 28/6c Prekorači hitrost izven naselja od 31 do 40 km/h. 29/3c Prekorači hitrost od 21 do 30 km avtobus, TA, traktor 122/17 Ne odpelje poškodovanca v PN, če tako odredi zdravnik 40.000 SIT 106/11 Neupoštevanje prednosti v semaforiziranem križišču, rdeča luč. 109/3 Ne ravna po zahtevi izraženi z znakom PUO. 130/4 Vozi v času, ko mu je bilo vozniško dovoljenje vzeto na kraju samem, prepovedana nadaljnja vožnja. 172/4 Vozilo ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede dimenzij, skupne mase ali osne obremenitve, nima brezhibnih predpisanih naprav za upravljanje, zaustavljanje, pnevmatik ali tahografa ali če ta ne deluje brezhibno LEGENDA: V np VI) voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja - pešec, kolesar, rolkar, mopedist, voznik z vprežnim vozilom itd. OA - osebni avtomobil TA - tovorni avtomobil KZM - kolesa z motorji MK - motorna kolesa PUO - pooblaščena uradna oseba AC - avtocesta CRMV - cesta rezervirana za motorna vozila maji IM GALERIJA ALGA IZOLA Na oeled je razstava keramienih izdelkov udeleženk TEČAJA KERAMIKE, ki gaje vodila Lili Gaberc. V četrtek, 14 maja vas ob 19.00 vabimo na otvoritev razstave članov likovne skupine LIK iz Izole. V kulturnem programu se bo predstavil DUO ARSIS iz Sežane. Galerijaje odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V nedeljo je galerija zaprta, v soboto pa je odprta od 10.00 do 12.00. Tel. 648 439. KULTURNI DOM KORTE V soboto, 9. maja ob 20.00 PROSLAVA OB MEDNARODNEM DNEVU ZMAGE NAD FAŠIZMOM Slavnostni govornik bo gospod Borut Pahor. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci skupine KVARTET 7+ in Folklorna skupina KD Korte. Prost vstop KULTURNI DOM IZOLA četrtek, 7. maja : PLESNI SEMINAR Koreograf in plesni pedagog Corrado CANNULLI iz Italije bo vodil seminar za plesalce. Ob 16.30 - 17.30 mlade plesalke, od 17.45 do 19.30 za starejše plesalke. Prijave sprejemamo na tel. številki 61 513. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA KROŽEK "ZGODBE" KONCERT Vabimo vas na nepozabni večer s kant^vtorjem IBRICO JUSICEM ki nas bo s tenkočutno glasbo in besedili, ki opevajo predvsem ljubezen, popeljal v Dalmacijo, na dubrovniške Skaline. V svoji tridesetletni glasbeni karieri jez virtuoznostjo vsakokrat navdušil občinstvo 1 na različnih svetovnih odrih. Glasbenika smo prestregli na njegovi turneji po Italiji, saj bo v Izoli nastopil dan po koncertu v Milanu. Vstopnice so že v predprodaji, rezervacije sprejemamo na tel. 648 439. Vstopnina: 1.200 Sit v predprodaji, 1.000 Sit študentje, dijaki in upokojenci, 1.500 Sit redna prodaja na dan koncerta. petek, 15. maja ob 20.30 RAZSTAVA & PREDSTAVA Mladi na Obali so izredno ustvarjalni na razlienih umetniških področjih, zato se v Izoli trudimo, da jim omogočimo predstavitev. Iz Kopra prihaja Društvo Zrakoplov, ki gaje ustanovil Dejan Sarič, sedaj študent režije na AGRFT ; v Ljubljani. Društvo bo z razstavo predstavilo fotografije Tomaža Burlina in performances "Antene časa" Andreje Kalc. Vabimo vas, da se udeležite zanimivega večera in prisluhnete govorici mladih. Prost vstop.. sobota, 16.maja ob 20.00 KONCERT Skupnost Italijanov Izola je zelo aktivna na kulturnem prodročju. Tokrat so organizatorji Srečanja zborov, ki so ga poimenovali POMLADNI KONCERT. V programu bodo nastopili zbori iz Gorice in Cervignana (Italija), Izolo pa bosta zastopala Otroški j pevski zbor Glasbene šole Izola in Mešani pevsku zbor Haliaetum Izola. Prost vstop. V JUNIJU NAPOVEDUJEMO V ponedeljek, 1. junija vas vabimo na otvoritev razstave FOTO TEČAJA, ki gaje vodil Danko Petronijevič. V soboto, 6. junija bo zaključek mednarodne prireditve ZDRUŽENE IGRE NARODOV na kateri sodelujejo mladi iz Nemčije, Madžarske, Češke, Avstrije, Jugoslavije in Slovenije. Geslo letošnjih Iger je Rastimo skupaj. Zaključek prireditve bo na ploščadi pred Srednjo gostinsko in turistično šolo. Junija se nam bodo predstavili tudi mladi igralci Gledališke šole, ki pripravljajo predstavo Mala čarovnica, igralke Mladega odra Gledališke šole bodo zaključile s predstavo V ozvezdju postelje, predstavile pa se nam bodo tudi plesalke Baletne šole Izola in Plesnih delavnic LAI Izola GALERIJA INSULA je odprta od 9. do 14. in od 17. ao 19. ure ob sobotah od 10. do IB. ure ZVEST APOLLONIO LJERKA KOVAČ JANEZ MATELIČ INSULA Z veseljem Vas vabimo na dobrodelni koncert, ki bo v soboto, 9.maja ob 14. uri v Krkavčah V krožku "ZGODBE" poslušamo none in nonote, babice in dedke, tete in strice, mame in očete in vse, ki se še spominjajo pravljic, pripovedk, ugank in pesmic svojega otroštva. Vse si zapišemo ali posnamemo na kaseto in shranimo v zbirko. V tem mesecu želimo nekatere od zbranih zgodbic pripovedovati otrokom, ki obiskujejo našo knjižnico in jim tako približati Istro in njeno izročilo. Zato ste vsi otroci od četrtega leta dalje vabljeni na: IGRALNE URE S KNJIGO, ki bodo vsak torek v maju ob 17. uri na oddelku za otroke in mladino. Pripovedujeta Marina Jur kota in Špela Pahor. 5.5.1998: JEŽ IN LISICA in druge istrske živalske pravljice. 12.5.1998: ORAČ DRAGONJA ali kako so nastale reke v Istri. 19.5.1998: TRI SESTRE in druge istrske pravljice o ljubezni in dobroti. 26.5.1998: UGANKE IN BIBANKE in nekaj istrskih pesmic za otroke. Vsaki teh igralnih ur sledi likovna delavnica. Prisrčno vabljeni! sobota, 23.maja obl8.00: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Odrasla skupina Gledališea STEPS je za namljaše pripravila predstavo Jane Kolarič SALON EXPON. Predstavo je zrežirala Zvonka Rradojevič, avtor glasbe je Gorast Radojevič, kostume pa je zašila ■ Valerija Stramič V predstavi nastopajo vsem dobro znani pravljični junaki: Trije prašički, Pepelka, Čarovnica, Ostržek, Sedem palčkov... Vstopnina: 400 Sit. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA KROŽEK"ZGODBE" Ali veste, zakaj teče pes za zajcem? Preberite, kaj o tem pravi istrsko pravljično izročilo. Zgodbico mi je povedala Marina Jurkota iz Kopra. Spomni se je iz otroštva, ko ji jo je pripovedoval njen oče. Zapis: Špela Pahor. Enkrat sta bila pes in zajec. V tistih časih so nosili vsi, ljudje in živali, na nogah opanke. In ta pes je imel takrat lažje opanke kot zajec in je bil zato vedno hitrejši kot zajec. Je tekel hitreje kot zajec. In enkrat sta šla ta volk in zajec - bila sta prijatelja - šla sta po gozdu. Sprehajala sta se po boški, po gozdu, in sta se izgubila. Potem sta splezala na eno visoko češnjo, ki je rasla ob robu ene jase, in sta se ozirala naokrog, da bi videla, kje sta. Ma, preden sta začela plezali na drevo, sta se sezula in pustila opanke spodaj. In zajec, ki je bil bolj prebrisan kot pes, je prvi splezal dol z drevesa, in je rekel psu: "Veš kaj, bom jaz poskusil te tvoje opanke, da vidim, kako ti hitro tečeš v njih, ko so tako lahki." Pes je bil še na drevesu in je odgovoril: "Ma ne, ne, ne mi vzet mojih opank, te prosim." "Ma ja, ja, jaz jih bom vseeno pomeril." In si je hitro obul te opanke in je stekel. In pes je priplezal dol z drevesa in si je moral obuti te druge opanke, ki so bile od zajca in so bile težje. In je začel teči za zajcem, da bi ga ujel in da bi mu zajec vrnil opanke. Saj zdaj je videl, da mu bo zajec zbežal, da si ni samo sposodil teh opank, ki so bile tako lahke, ampak da jih je zares vzel. In od takrat pes še vedno teče za zajcem, da mu vrne opanke, pa ga nikoli ne dohiti, ker ima zajec lažje opanke in bolj hitro teče. Uvodne govore bosta imela Vesna Grižon, predsednicaobalnega društva Sožitje, in Tomaž Jereb, direktor Zveze Sožitje. Sledil bo kratek koncert pevskih zborov, v katerem bodo sodelovali: Cerkveni pevski zbor Krkavče Pevski zbor Alojz Kocjančič Koštabona-Pučey Mešani pevski zbor Kulturno društvo France Bevk Šmarje Temne note Pomjan Pevski zbor Sožitje Program bodo popestrile Savrinke in folklorna skupina Sv.Peter. Posebej bomo veseli, če se nam boste po pogramu pridružili v cerkvi, kjer bosta nastopila priznana angleška pevka Shirlie Roden in koprska flavtistka Alenka Zupan. Sledil bo piknik v Koštaboni, kjer bo igral ansambel Brajko. Prispevki dobrodelnega koncerta so namenjeni ljudem s posebnimi potrebami. Vljudno vabljeni! sobota, 9. maj, ob 20.30 Gledališka predstava izven abonmaja Slovensko dramsko gledališče iz Trsta B.Kobal: AFRIKA ali NA SVOJI ZEMLJI Režija: Boris Kobal Vstopnina: l .500 SIT (študentje, upokojenci l .200 SIT) do 22.maja Razstava del slikarja VIKTORJA BIRSE 20.aprila 1908 seje v Kobjeglavi rodil slikar Slovenske Istre in Krasa, Viktor Birsa. Ob visokem starostnem jubileju, devedesetletnici, slavimo umetnika, ki je s svojim slikarskim delom pomembno sooblikoval in dal pečat umetnosti ob slovenskem morju NAJBOLJ PRODAJANE ^"TOP 10 sinclov V VELIKA BRITANIJA J 1 - ALL THAT I NEED - BOYZONE 2 1 ITS LIKE THAT - RUN-DMC VS JASON NEVINS 3 - SOUND OF DRUMS - KULA SHAKER 4 3 FEEL IT THE TAMPERER FEATURINC MAYA 5 - ROAD RACE - CATATONIA 6 - LAST THINC ON MY MIND - STEPS 7 5 TRULY MADLY DEEPLY - 5 A VAČE CARDEN 8 2 TURN IT UP/FIRE IT UP - BUSTA RHYME$ 9 - DANCE THE NIGHT AWAY - THE MA VERICKS 10 4 MY HEART WILL CO ON - CELINE DION OP 10 ALBUMOV VELIKA BRITANIJA 1 1 MEZZANINE - MASSIVE ATTACK 2 5 INTERNATIONAL VELVET - CATATONIA 3 2 LIFE THRU A LENS - ROBBIE WILLIAMS 4 9 RAY OF LICHT - MADONNA 5 4 THE BEST OF-JAMES 6 8 URBAN HYMNS- THE VERVE 7 6 LETS TALK ABOUT LOVE - CELINE DION 8 10 ESSENTIALS...THE BEST OF-CEORGE BENSON 9 7 TITANIC (OST) - JAMES HORNER 10 1 ALL SAINTS - ALL SAINTS ■0P10 NEODVISNll VELIKA BRITANIJA 1 1 IN MY LIFE - CEORCE MARTIN/Various 2 2 BIG CALM - MORCHEEBA 3 7 TIN PLANET -SPACE 4 4 THE SHAMEN COLLECTION - THE SHAMEN 5 6 MELTING POT - THE CHARLATANS (glej foto) 6 5 PEOPLE MOVE ON - BERNARD BUTLER (foto) 7 9 WORD GETS AROUND - STEREOPHONICS 8 3 PHILOPHOBIA - ARAB STRAP 9 8 DECKSANDRUMSAND PROPELLERHEADS 10 11 VVHEN I WAS BORN... - CORNERSHOP Z OP 10 ALBUMOV ZDA 1 1 SOUNDTRACK: Titanic 2 0 CEORCE STRAIT: One Step At A Time 3 3 SOUNDTRACK: City Of Angels 4 2 CELINE DION: Lets Talk About Love 5 4 S A VAČE CARDEN: Savage Garden 6 5 BACKSTREET BOYS: Backstreet Boys 7 0 FAITH HILL: Faith 8 0 J.PACE & R. PLANT: VValking Into Clarksdale 9 7 K-CI & JOJO: Love Always 10 9 SHANIA TVVAIN: Come On Over NAJBOLJ NOVI ALBUMI DAVID CASSIDY Old Trick, New Dog, GARBACE VERSION 2.0,LENNY KRAVITZ garao \smM a » Zadnji slovenski mestni pevec s skupino igra pesmi zadnjega ameriškega mestnega pevca Toma Waitsa. POVABILO Nil BLCJES Kdo za vraga je Tom Waits? Pevec, ki ga imamo pri nas za alternativca, ameriški džezerji za zabavnjaka, Jim Jaramush pa za svojega sopotnika. Pesmi Toma Waitsa so pesmi o Ameriki v senci in temi, o prebijanju čez dan in pozabi ponoči. Zlasti VVaitsve zgodbe so pritegnile Janija Kovačiča, da jih je prevedel in s prijatelji predstavil na celovečernem nastopu v KUD Franceta Prešerna v Ljubljani. Pravi klubski nastop je v živo posnet tudi na CD plošči, ki bo prvič naprodaj tudi na koncertu v Maoni. Na plošči z naslovom POVABILO NA BLUES so naslednje pesmi: Nov ksiht, Rajš od babe kot pa brez, Tam dol v luknji, Ploskaj!, Božična kartica lovače iz Minneapolisa, J'z sploh nočm udrast, Romeo krvavi, Dovvntovvn, Otožna voščila, Ajzenponarska, Povabilo na bluz, Dokler dnar ne skopni, Prah v zemlji, Mrzel, mrzel grob, Jesey girl, Vino & infarkt, Komi čakam, da pridem s šihta, Tango do skrajnosti, Rdeči šolni, Lokalni vlak, Fajtni cucki, Tomov bluz, 29 dolarjev, Čas Jani nastopa s skupino: Blaž Grm (klavir, bobni), Nino DcGleria (bas), Žarko Živkovič (električna kitara), Jani Kovačič (kitara, vokal) Naj slovenska rock skupina PSVCHO-PATH V petek 15. maja NEKJE V IZOLI Več in formacij čez teden dni. SPOMINSKI KONCERT Pred 20 leti se je v Kopru zgodil koncert, ki je razburkal takratno koprsko in obalno javnost. Bil je izvrsten nastop skupine Area, provokativen nastop Pankrtov in superprovokativen nastop skoraj pesnika Petra Mlakarja. Tokrat bodo nastopili AREA IN PAN K RTI, za dodatek pa še ZMELKOOW in PUDDINC FIELDS. ZAPOJTE TUDI VI Do You Reallv Want me ? - ROBYN Boy listen to me careful now Cause this is something every man should know Oh this is a lesson about how You treat your girl rigth just let it show That you love her that you need her say That you want her in every way You gotta show your girl a little respect Or you won't get nothing back but hate lt's those little things that mean so much You gotta treat her right Or get out of her sight Do you really want me am I really special Taking is so easy boys giving is unusual If you really want me don't make we wait too long Respect and love is the key just listen to my song Safe is how she wants to feel Protect her with ali you've got Radio___I02!8_ SSV0Jlm programom 066/740 081 PETKOVA BURJA NA RADIU TARTINI 8. maj od 17.00 - 20.00 Dario in Gigi predstavljata: neznano glasbo od južnoameriških piščali do javanskih gamelanov, od etno trance do ne\v age glasbe, ki jo izdajata založbi MARIPOSAIN RYKO Zamponas de Puno, Metamorfosa, The Big Beat Collective, Brcndan VVoods, Vinicius Cantuaria, Soulfood, Martvn Bcnnct. KONCERTI V ITALIJI ROTOTOM Oh she wants to know your love's for real And be a good lover make her hot Then she’ll do everything love you day and night She’ll do anything just do her right lt's those little things that mean so much You gotta treat her right Or get out of her sight ZOPPOLA Dl PORDENONE Tel. 0434 56 12 86, Fax.:56 12 89 Nedelja 10. 5. MASSIVE ATTACK Petek, 15.5.MARTIN BARRE(Jethro Tuli) Sobota 23.5. Sud Sound System (GB) 5, cordon UCHTFOOT A Painter Passing Through, SONIC YOUTH A Thousand Leaves.SOUL ASYLUMCandy from a Stranger, SUBSONICS Follovv Me Down Girls don't give up, give your best No part time job, no time to rest Let him know what's up before so he can give you more and more PORDENONE (palasport) Ponedeljek, 18. 5. PAOLO ROSSI KEC3&fl82> Postojnski $KYTOWER so za daljši čas izginili s slovenske scene in slišati je bilo celo o razpadu te izvrstne skupine, ki je nekaj časa bila v samem vrhu slovenskega rocka. K sreči seje pokazalo, da so si fantje vzeli le malo počitka za žurke in prav zdaj snemajo nov album, ki naj bi jih vrnil na stare pozicije. Ker pa niso tiste vrste tiči, da bi kar tako zabredli v komercialne vode je material dovolj odtrgan, da bodo morali po pravo potreditev najverjetneje v tujino. Podobno se je zgodilo lendavski skupini P$YCHO -PATU ki je danes zagotovo prvo ime slovenske rock glasbe a se tega bolj zavedajo v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem kot pa doma. Kljub vsemu napovedujemo za 15. MAJ njihovo gostovanje v IZOLI Kje se bo koncert natančno zgodil še ne vemo, varianti pa sta dve: PARK ARRIGONI ali POD BELVEDERJEM. Kdor ponudi 500 DEM jih bo pač prvi dobil. Ali veste kaj je to mezzanin? To je mednadstropje oziroma nekaj vmes. Takšen je naslov in takšna je tudi glasba z novega albuma skupine MASSIVE ATTACK. Trojica šefov takoimenovanbe DUB glasbe je tokrat postregla s še nekoliko bolj avantgardnim zvokom, dodali so nekaj novih vokalistov in vokalistk, posneli izvrsten video, ki že sproža hude polemike, saj je na njem posnet človeški zarodek tik pred rojstvom in njegove reakcije na glasbo in na svetlobne efekte. MEZZANIN je album, ki ga morate kupiti, čeprav so Massive Attack lani dobili nagrado Brit za najbolj plesni album. i'ac—j,- , & 1 ^ i ~~T, m LAlŽUt Bernarda Butlerja verjetno ne poznate. Možakar je namreč delal vedno bolj v senci, še najbolj prisoten pa je bil pri snemanju in produciranju zadnjega albuma irske skupine Suede. Zdaj je naredil čisto svoj album na katerem je odigral in odpel vse, rezultat pa je menda izvrsten. ?• ' ES*» : m m p A. Petek, 8.5.98 - ZEN GUERRILLfi (USA - Alternative Tentacles) Petek, 15.5. ali sobota, 16.5. - tretjič pri nas - JEFF DflHL - z novo ploščo HEART FULL OF SNOT. Petek, 22.5.98 -KEPONE-usa MATT DAMON Če ga niste videli prej si ga oglejte v najnovejšem filmu DOBRI WILL HUNTING s katerim je dobro pretresel filmski svet moških igralcev in resno ogrozil prestol kralja Di Capria. DIETER BRUMMER je ex. zvezda nadaljevanke HOME AND AWAY. Star je 19 let in very very... LEONARDO DICAPRIO vlada kinodvoranom zadnje leto dni. O Titanicu ne gre izgubljati besed, pravijo tudi, da je odličen v Črni maski, trenutno pa istočasno snema kar tri nove filme. ADAM RICKITT velja za najbolj seksi med štirimi, vendar se je kot igralec še najmanj potrdil. Seveda pa ima še dovolj časa, saj je tudi najmlajši. Danes gremo na burek! Kako poznamo jedi s srednjega vzhoda ? Spominjam se dni, ko so v našem kraju odprli prvo pizzerijo. Spominjam se tudi, kako mi je prvi grižljaj »oboževane« pizze zastal v ustih, nevajenih tega okusa. Čez čas sem se navadila tega okusa in začela preizkušati svoje kuharske sposobnosti še doma, kjer mi je po nekajkratnih poskusih uspelo narediti pizzo, ki ni več ostajala v pekaču in jo je lahko jede! tudi tast z novo zobno protezo. Danes zna narediti pizzo skoraj vsaka povprečna slovenska gospodinja, kaj pa burek? Izolani že dolgo poznamo burek, saj ga vrsto let pripravljajo v slaščičarni Jagoda, zdaj pa lahko kupujemo burek tudi v okrepčevalnici poleg izolske slaščičarne Galeb. Da bi se naučila skrivnosti izdelave te jedi, sem povprašala za nasvet pravega mojstra ki zna narediti kot cigaro tanek zvitek s hrustljavo zapečeno skorjo. Mojster Nimet Jonuzi seje v Izolo preselil leta 1997, rodil seje v naselju Vranjevci pri Gostivarju. V Makedoniji ima tudi svojo družino, ženo in tri otroke, ki jih zelo pogreša , a jih zaradi obveznosti obišče le dvakrat na leto. Burek pripravlja že 27 let, za gostinskega tehnika se je izšolal na srednji gostinski šoli v Tuzli in je tam služboval do prihoda v Slovenijo. V svoji »burekdinici« mi je prijazno razkril skrivnosti priprave dobrega bureka. Kepo testa je najprej z vihtenjem po zraku raztegnil na sila tanko plast, ki jo je nato nadeval z nadevom iz skute, mesa ali jabolk, zavil v zvitek in ga oblikoval v burek. Veliko spretnosti in znanja je potrebno .da se tako dnevno izdela 250 do 300 burekov in to Nimet Jonuzi odlično obvlada. Dela z veseljem in pravi da njegove izdelke pohvalijo številni gostje. Jed, ki je po izvoru turškeg porekla, najdemo povsod na srednjem vzhodu. Tipičen vzhodnjaški obrok se začene z obloženo mizo predjedi, kamor sodi tudi burek, tega skupaj z različnimi solatami lahko ponudijo tudi kot glavno jed. Skratka burek izvira iz zelo gostoljubnega dela sveta, kjer so jedi slikovite in obogatene z začimbami ter igrajo pomembno vlogo pri sprejemanju gostov. V naši vsesplošni težnji po » Evropi« vpijamo zahodno civilizacijo, pogosto pa pozabljamo na naše bližnje sosede z bogato kulturno dediščino, kar se odraža tudi v njihovi kulinariki. Ozrimo se tokrat na vzhod, spoznajmo njihove jedi in si namesto pizze za spremembo naročimo burek. Barbara Dobri la TV PRIMORKA - OKNO V SVET OGLAŠEVANJA TV Primorka je z mesecem aprilom pridobila status nekomercialne televizije, kar pogojujejo vsebine in sestava programa ter komercialni delež v njem. Kljub temu pa ves program, kar tri četrtine tega pripravi sama, financira iz sredstev, kijih pridobi s produkcijo in s predvajanjem propagandnih sporočil. Vsaj zaenkrat je tako, kajti z lokalnimi skupnostmi se dogovarjajo, da bi vsaj delno denarno pomagali pri realizaciji programa. Vsebine oddaj TV Primorka so namreč pretežno lokalno obarvane, tako da se lahko prav vsak na Primorskem najde v njih. Prav zaradi slednjega je zagotovo mogoče iskati in najti skupne interese primorskih občin in televizije. V okviru TV Primorka deluje posebna marketinsška služba, ki jo sestavlja skupina zastopnikov, ki trži programski čas na celotnem območju Primorske ter v Goriški in Videmski pokrajini v Italiji, torej povsod, kjer lahko gledalci spremljajo spored te televizije. Enako ta služba trži tudi programski čas Združenja lokalnih televizij Slovenije, katerega članica je tudi TV Primorka. Združenje sestavlja 13 slovenskih lokalnih televizij, ki s skupnim omrežjem pokrivajo kar 70% slovenskega prostora. V združenju se zavedajo, da so prav lokalni mediji najbolj brani, najbolj poslušani in najbolj gledani, zato je učinek oglaševanja v teh medijih verjetno tudi največji. Oglaševalski prostor pa je v vseh teh medijih pravzaprav nuja in tudi pri TV Primorka ni drugače. Oblike oglaševanja so zelo raznolike, da lahko zadovoljijo želje prav vseh. Sicer pa TV Primorka najdete na tel. št. 065 36 236 in 35 386 ali na E-mail: tvprimorka@vafilm.si. Nataša Nardin IZ fiMBULfiNTE piše Andrej Dernikovič, dr. med. ........^ FIZIOTERAPIJA V DOMU UPOKOJENCEV Po tekstih o dejavnosti v Domu Dva topola in ZD Izola še predstavitev dejavnosti možnosti in želja fizioterapije v Domu upokojencev Izola kot jih doživlja fizioterapevtka g. Marjetka Popovski. Prisluhnimo njenim besedam. " Začetek fizioterapije v Domu upokojencev Izola sega v leto 1985. Delo je poteklo samo po sobah. Z nabavo aparatur za elektroterapijo pa je bil za fizioterapijo urejen tudi prostor, tako da so stanovalci imeli še dodatne možnosti za izboljšanje svojeg zdravja. Delo smo razširili tudi izven Doma, saj smo štiri ure posvetili zunanjim pacientom - izolskim občanom, ki jih je splošni zdravnik napotil k nam na fizioterapijo. Prihajali so predvsem izolski zavarovanci iz bližnje okolice. Z uvedbo fth v ZD Izola smo morali z zunanjo dejavnostjo prenehati, kljub temu da bi bila zlasti za starejše občane in bližnje stanovalce dejavnost dobrodošla. Zdravstvena zavarovalnica namreč pokriva stroške le za stanovalce Doma, za ostale občane pa v okviru osnovnega zdravstva le v okviru ZD Izola. Kaj vključuje fizioterapija v našem Domu? Zelo skrbno se posvečamo tistim pacientom - stanovalcem, ki prihajajo iz bolnišnice po sveže preboleli možganski kapi, po operacijah različnih zlomov (predvsem kolkov, komolcev...). Marsikdaj uspemo takega stanovalca "postaviti na noge" in mu vrniti določeno stopnjo samostojnosti. Tako izboljšano stanje poskušamo vzdrževati čimdlje in sicer z individualnim delom in aktivno hojo. Pri nekaterih so seveda starost in spremljajoče druge bolezni tista ovira, ki preprečuje izboljšanje. Veliko stnovalcev DU ima dihalne težave, ki jih skušamo ozdraviti ali omiliti z inhalacijami in dihalnimi vajami. Za akutne in kronične bolečine izvirajoče iz lokomotornega sistema vključimo delno tudi elektroterapijo, ki je dopolnilo k ostali aktivni terapiji. Z nabavo laserja smo uvedli tudi lasersko terapijo, predsvsem za zdravljenje oziroma celjenje nekaterih vrst ran, herpesa, pooperativnih brazgotin in ran. Ni malo primerov, ko prihajajo k nam v dom samo zaradi rehabilitcije in nato ponovno odidejo domov, ko dosežejo zadovoljivo stopnjo smostojnosti. Tisti pa, ki ostanejo zaradi potrebe po vsakodnevni pomoči, so vključeni v zanje prilagojeni fizioterapevtski program. Tudi 2 raznimi tehničnimi pripomočki jim pomagamo olajšati gibanje. Pri tem je potrebna velika mera potrpežljivosti in vztrajnosti, kajti praviloma gre za starejše ljudi, kar zahteva dodatno mero pozornosti. Uvedli smo tudi glasbeno terapijo, kjer s petjem stanovalci trenirajo mišičje in glasilke, kar je posebej pomembno pri zdravljenju po možganski kapi in pri starostni sklerozi. Pripravljamo tudi razna predavanji pogovore o kvaliteti življenja v tretjem življenskem obdobju za katerega tudi želimo, da naj bo po možnosti čimbolj zdravo in aktivno. S tem ljudem nudimo možnost izvajanja raznovrstnih aktivnosti za zdravo starost in vzbudimo občutek, da so kot ljudje deležni ustrezne pozornosti, da se upošteva njihove potrebe in želje - skratka nudimo jim možnost vzdrževanja in izboljševanja lastnega zdravja in kvalitete življenja." Ko sem prebiral gornji članek, sem se spomnil velikih želja in načrtov (še v prejšnji državi) o odpiranju tovrstne in podobne dejavnosti za potrebe vseh občanov. Starejših ljudi (nas) bo namreč prihodnjih desetletjih vedno več in s tem tudi posebnih potreb. Zdi se mi, da bi (ob potekajoči javni razpravi ) tudi to bila ena od strateških tem, ki se tičejo izolske srednjeročne zdravstvene in socialne politike. Ne pozabimo, da je telo posoda za naše bistvo in da so stene stavb le okvir , ki ga zgradimo okoli potreb, načrtov in idealov, ne pa obratno. (prihodnjič: Novi cestnoprometni zakon in legalne droge) DELNA SPREMEMBA URNIKA Po prvomajskih praznikih seje pojavila potreba po začasni spremembi urnika za potrebe tistih, ki ambulante ne morejo obiskati v dopoldanskem času. Sporočam, da bom zaradi povpraševanja naslednja dva tedna (od II. maja do 22. maja) ordiniral ob torkih, sredah in četrtkih v POPOLDANSKEM ČASU, ob ponedeljkih in petkih pa še nadalje dopoldne. Zasebna ordinacija splošne medicine: ANDREJ DERNIKOVIČ, dr. med. Levstikova 1.6310 Izola, Tel: 066 647 552 NAGRADNA GOJKARCA GOJKARCA, V STARI OBLIKI IN FORMATU, SKRIVA IMENA SREČNIH MLADIH VEGOVIH MATEMATIKOV. ČE JIH UGANETE VEČ KOT PET, KAR ZADOSTUJE ZA NAGRADNO ŽREBANJE, POČUTILI SE BOSTE ZADOVOLJNI Z VAMI TUDI VSI ZMAGOVALCI IN TISTI, KI SO POMAGALI TEM NADOBUDNEŽEM, DO TAKO POMEMBNEGA PRIZNANJA. VEGOVA MIKAVNA PRIZNANJA PODELJUJEJO UČENCEM V OSNOVNI ŠOLI, ZA IZREDNO ZNANJE V MATEMATIKI. ČESTITAMO. DO 12.5. 1998 NAM POŠLJITE IZPOLNJENE KUPONE NA; TEDNIK > MANDRAČ < VELIKI TRG 1, IZOLA NAGRAJENKA PREJŠNJEGA KOLA JE BERTA ŠTROZAK IZ ULICE OF 11, IZOLA. ČESTITAMO m VODORAVNO : 1. MATEMATIKA. IME, REPEK IN PERČIČ * 6. ZGORNJA PLOSKEV V SOBI* 11. MATEMATIČARKI. IME, PERČIČ IN HROVATIN * 15. NESTROKOVNJAK, LJUBITELJ * 17. PROZOREN POLDRAGULJ, ZELENKASTE BARVE* 19. DEL PESMI *. 20. NOVAK SIMON* 21. MENICA NA KATERO SE PREJME MENIČNI ZNESEK * 22. KRATICA ZA AMERIŠKI STANDARD, DIN * 23. LIČINKA TRAKULJE * 25. VOŠINEK TOMI * 26. AMERIŠKA IGRALKA, YOKO * 27. KARTE ZA USODO * 29. SLOVENSKI PEVEC, ZORAN * 31. KRATICA; DRUŠTVO RATNIH DEPORTIRANCEV * 33. PIBIČ * 35. STANJE ČUTNEGA UGODJA * 36. PRIPOMOČEK ZA ŽAGANJE, DVOJINA * 38. AMERIŠKI KOMIK, DEBELI * 40. POJAV NA VODI * 42. EKIPA, MOŠTVO * 43. NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC 45. STAVBA V OBLIKI KUPOLE, PRI BUDISTIH * 48. TUJA GRANOFONSKA ZALOŽBA * 49.TOMISLAV RAFAJ * 50. ELENE ANGELINI * 52. ZAIMEK * 53. DEKRET ALI ODREDBA OBLASTI * 55. MATEMATIK. IME, PELOZA * 57. GLASUJEŠ, PRVIČ GREM NA.* 59. NIKA RUMIN * 60. ŠOLE NAJVIŠJE STOPNJE * 62. SLOV. PISATELJ, IVAN * 65. MATEMATIK. IME, MAZI * 66. ZNAMKA RAČUNALNIKOV * 67. APARAT. NAVPIČNO l.OVOJ, OMOT * 2. ODPOSLANEC * 3. AZIJSKO LJUDSTVO, MONGOLI * 4. NEKDANJA PEVKA JUVAN * 5. JAVNI SOLISTIČNI NASTOP * 7. PRITOK PADA, V ITALIJI * 8. KRDČI KRIŽ SLOVENIJE 9. OBRANIČ VIDA * 10. STRANKA * 11. MATEMATIKA. IME, GRGUROVIČ IN JEREB * 12. ZAKUPNIK ZEMLJIŠČA, IZ BEDEDI, DORAT-NERA * 13. GIBANJE ZA NEODVISNOST ITALIJE * 14. MATEMATIČARKI. IME, JOVANOVIČ IN SLAVEC * 16. MORSKA ŽIVAL Z KLEŠČI * 18. MARKO IVANČIČ * 24. RIAN PILEPIČ * 25. ŽENA, KATERE MOŽ JE UMRL * 28. UGANDSKI DRŽAVNIK, APOLLO MILTON * 30. EDMOND PETROVIČ * 32. MATEMATIK. IME, LARIKOV * 34. DIVJA MAČKA * 37. MATEMATIKA. IME, KLEVA IN PEČAN * 39.UŠESNI KAMENČEK * 41. AMERIŠKI IGRALEC, MARVIN * 44. ŽABJE NOGE * 46. ZVEZA, ZDRUŽENJE * 47. ANGLEŠKI PSATELJ, IZ BESEDE, TAPER *5 L RIMSKI POZDRAV * 53. OZNAKA ZA NEMŠKO MARKO * 54. NEMŠKI FILOZOF, IMMANUEL * 56. KI JE BREZ OBLEKE * 58. BABICA, NONA * 61. DARIJA ARGENTI * 63. ILIČ SANJA * 64. ANICA RISTIČ________________________________________ KUPON št. 46 KRI Ml NALIJ E Novi cestno prometni predpisi niso povzročili samo razburjenja, odobravanja in ogroženja med vozno sposobnim ljudstvom, temveč so že zahtevali »žrtve«. Tudi v Izoli. Vlom v poligon Na pasjem poligonu v Jagodju sta otroka vlomila v priročno pisarno v prikolici. Vlomila sta skozi okno, odnesla pa sladkarije in denar. Na mestu kraje ju je sicer zalotili uslužbenec, vendar sta mu pobegnila ter so ju zalotili šele v parku Arrigoni, kjer sta preštevala denar. Pravtako v Jagodju je pravtako otrok vlomil v tujo garažo in se oskrbel z gorivom za moped. Falš dečko Na Belvederju se je tipo predstavljal za lažnega dečka in storil neki osebi, da je tekla okoli avtomobila. Ko je ta oseba izvedela, da dečko ni pravi policaj ni pravi dečko, ga je pričakala skupaj z očetom in skupaj sta ga s palicami pretepla tako močno, da je moral iskati pomoč v bolnišnici. Zoper vse tri so vložene ovadbe na sodišču. Nekaj se je kradlo Med prazniki seje po malem tudi kradlo. Tako so neznanci vlomili v OŠ Vojke Šmuc in odprliob hladilnika s hrano in pijačo, odnesli pa so samo čokoladno mleko. Izpred diskoteko parkiranega in odklenjenega avtomobila so neznanci odnesli usnjeno jakno in teniški lopar. Vlomili so tudi v vrtec v ulici Oktobrske revolucije, kjer pa ni bilo ničesar za odnesti. Spet ogenj Spet je zagorelo v stanovanju v Livadah. Najverjetnejši vzrok je verjetno bila napaka na električni napeljavi. Ogenj so pogasili prisebni sosedje, ki so vdrli v stanovanje in s tem preprečili še večjo materialno škodo. Zaradi izsiljevanja prednosti so zvrstile tri manjše prometne nesreče, dve v Livadah, ena pa v križišču pri avtokampu. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in psihotropnih snovi se je na cesti proti Strunjanu zgodila prometna nesreča. Povrh vsega je voznik še zgrešil vozni pas in nezgoda je bila neizogibna. f ODPRTO VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13 TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/ 646 - 608, 645 - 778 / fax: 066/ 645 - 779 AVTODELI - DODATNA OPREMA KAKOVOST IN UGODNA CENA • DIŠEČA SMREKICA ARBRE MAG1QUE • OBESEK ZA KLJUČE Z LUČKO •ŠČITNIK VRAT (4 KOSI) •GASILNI APARAT 600 ml •WD 40-50 ml • AGIP SPRAY ZA ARMATURNO PLOŠČO 60ccm SREČNO VOŽNJO 170 SIT • 450 SIT 288 SIT 1.275 SIT 435 SIT 570 SIT 0 N E WS Računovodske Storitve PAPIRNICA Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja ‘fotokopiranje* MOROVA 25,□ 6310 IZOLA. SIMONOV ZALIV. TEL / FAX 648 254V t^“,a POČITNICE 1998 DOMA in v TUJINI Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553 ZAKON PRINAŠA DRŽAVI IN ODNAŠA OBČINAM (Mef) Novi prometni zakon je že prirasel k srcu tej državi, državljani pa bomo njegovo posledičnost resneje občutili šele kasneje, ko bomo, eden za drugim, v slabših trenutkih republiškega proračuna, pozabili na dnevne luči, varnostni pas, na štiri smerokaze ob vzvratni vožnji in podobne nedokazane prispevke k vami vožnji. In čeprav bodo zagovorniki zakona zdaj na ves glas trdili, da je bilo v Sloveniji po uvedbi zakona zelo malo smrtnih žrtev je to bolj pesek v oči kot kaj drugega. Občutek varnosti namreč človek občuti na cesti in poprvomajske vožnje po primorskih cestah niso dale kakšnega drugačnega občutka kot dotlej. Razlika je bila le v tem, da so tisti, ki so dotlej vozili počasi po novem vozili še bolj počasi in s tem spravljali ob živce hitre in povprečno hitre voznike, saj so ustvarjali kolone tudi tam, kjer to res ne bi bilo potrebno. Vožnja s hitrostjo 40 kilometrov na uro po obalni cesti med Izolo in Koprom je za občudovanje okolice res lahko zanimiva, za tistega, ki zamuja v službo pa je tudi zelo naporna. Zato so tisti, ki so si od vedno upali, spet prehitevali kolono, prehitevali čez polno črto, v ovinek in še kaj, tisti ki si tega nismo upali že doslej pa smo bili lepo v koloni in preklinjali tistega na njenem začetku. Tudi od tako napovedovanega majskega opozarjanja voznikov je bilo bolj malo. Že sam podatek, da so na prvi dan veljavnosti zakona zasegli nekaj deset vozniških dovoljenj priča, da policiji ni šlo za varnost prometa ampak za preizkušanje kako zakon deluje. Vprašanje je namreč, če so vsi, ki so jim bila vozniška dovoljenja odvzeta, storili kakšen prometni prekršek. Bolj verjetno je, da so slučajno naleteli na policijsko patruljo, ki je delala takoimenovane »Štih probe«. Primer takšnega nerazumnega dejanja je bilo prvomajsko merjenje hitrosti na vrhu Črnega kala: nepretrgana kolona proti Ljubljani, enaka kolona proti obali, tam pa policaj s snajperjem, ki meri hitrost vozilom v počasni koloni. Na križiščih (od Ljubljane do Izole), kjer je včasih prihajalo do zastojev pa seveda ni bilo nobenega od njih, da bi pomagal k hitrejšemu prometnemu teku. Seveda pa je treba biti do zakona tudi dobrohotno razumevajoč, kajti kar nekaj stvari bo z njim urejeno bolje kot doslej. Gre predvsem za nekatera, doslej neurejena področja varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, posebej pešcev, ki so bili doslej ogroženi od vseh: od avtomobilistov do motoristov, skuteristov, mopedistov in celo kolesarjev in rolkarjev. Posebej dobrodošla so določila v zvezi z urejanjem prometa v naseljenih mestih in na krajih kjer je večja koncentracija ljudi, kot so na primer šole, ustanove, kulturni domovi pa verjetno tudi lokali in sprehajališča. Zakon določa, da je lokalna skupnost dolžna v roku 2 let na takšnih območjih osvetliti prehode za pešce ter postaviti hitrostne ovire, kar bo pomagalo razrešiti nekatere težave, saj so se doslej v Izoli radi izgovarjali, da postavitev ovir ni zakonsko določena. Zakon bo lokalni skupnosti (občini) prinesel tudi številne nove stroške, saj bo treba zamenjati kar nekaj prometnih znakov in postaviti nove, usklajene z zakonodajo, treba bo osvetliti prehode za pešce v samem mestu in posebej označiti tiste izven naselja. Na novo bo treba tudi prebarvati parkirna mesta, saj zakon določa, da so modro obarvana tista parkirna mesta, ki dovoljujejo parkiranje za omejen čas in je treba imeti na vozilu parkirno uro, plačana parkirna mesta pa bodo najverjetneje morali oštevilčiti. Zakon je nekaj več pooblastil dodelil tudi občinski inšpekciji, ki je po novem pristojna za ves mirujoči promet v občini (v našem primeru tudi za tistega na obvoznici, na Južni cesti, na Prešernovi itd.) in ima seveda pravico do sankcioniranja kršiteljev. Zakon po novem šteje za mirujoči promet tudi to, če samo za hip (brez posebnega razloga) ustavite avtomobil na cestišču ali parkirišču.