Letnik XXIX – št. 7, september 2022 Glasilo občine Trzin Županova pojasnila Zakaj so nastajale zamude pri gradnji kolesarske povezave Požar na Krasu Trzinski gasilci so se vrnili nepoškodovani, poškodovana sta vozilo in oprema Trznfest Edinstveni festival letos z dobrodelno noto Nekrologi Zapustili so nas Jože Kosmač, Vanja Vogrin in Jelka Moravec NOVI PEUGEOT 308 SW IZJEMEN Tehnološko napredni i-Cockpit Modularnost in izjemna prostornost Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si plačan oglas Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si 09/05/2022 13:51 plačan oglas Peugeot_308-SW_oglas-AC-PROFEKT_A5_maj2022_uk-V2.indd 1 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin Uvodnik Odsev, glasilo Občine Trzin ➔ Na naslovnici Za slovo od poletja ali kot uvod v jesen je letos poskrbel dobrodelno obarvani festival Trznfest s pestrim programom za vse okuse. Fotografija: Peter Hudnik (@hoodfoto) Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Zoja Anžur, Tjaša Toni Skubic Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali pokličite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do srede, 5. oktobra 2022. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Slovo in novi začetki Foto: Helena Kermelj Kolofon S septembrsko izdajo se poslavljamo od letošnjega poletja, ki je bilo v Trzinu precej pestro. Na gradbiščih novogradenj in cestah so zaradi gradnje kolesarske povezave in drugih vzdrževalnih del glasno ropotali delovni stroji. Prvič je bil predvajan film na prostem, ki je različne generacije privabil v športni park. Potekali so različni študijski krožki, na ogled pa je bilo postavljenih kar nekaj razstav, o katerih poročamo na naših straneh. Zadišalo je tudi po dobrotah z žara, z vrtov pa je bilo včasih slišati veselo glasbo. Pestro spomladansko dogajanje, o katerem smo še uspeli poročati v junijskem Odsevu, je konec prvega poletnega meseca sklenila še proslava ob dnevu državnosti, o kateri pišemo v septembrski številki. Julija je bilo na ulicah Trzina čutiti praznino ne le zaradi počitnic in dopustov, ampak tudi zaradi vročine, ki je neusmiljeno pripekala. Sredi julija je brezskrbnost poletja prekinila novica o obsežnem požaru na Krasu, pri gašenju katerega so zavzeto pomagali tudi trzinski gasilci. V naravi je konec avgusta zagorelo tudi v našem gozdu ob Frnihtovem bajerju, ogenj se je razplamtel v enem od dreves, gasilci pa so preprečili njegovo širitev in ga uspešno pogasili. Previdnost v času sušnih razmer, ki smo jim bili priče letos, ne bo odveč, saj bomo sušna obdobja občutili tudi v prihodnje, skrbijo pa nas lahko tudi nalivi s točo in močnejšim vetrom, ki so poleti divjali v našem glavnem mestu. Najsi gre za vodo ali ogenj, prav je, da v odnosu do narave ravnamo odgovorno in o tem podučimo otroke, oni so namreč ustvarjalci prihodnosti našega kraja. Veliko govora bo o prihodnosti tudi v času lokalnih volitev, ki nas čakajo to jesen. V prihodnji izdaji bomo del časopisnega prostora posvetili predvolilnim oglasom posameznih kandidatov za župana in strank oziroma list, ki bodo kandidirale na letošnjih lokalnih volitvah v nedeljo, 20. novembra 2022. Na predstavitev in uresničitev predvolilnih obljub bomo morali še malce počakati, do takrat pa se lahko pridružite kateri od raznovrstnih dejavnosti, ki jih pripravljajo domača društva. Jesenski čas je primeren za nove začetke na področjih, ki si jih želimo raziskati na svoji življenjski poti. Ne odlašajmo na prihodnje leto, saj je življenje nepredvidljivo. Kako težko je slovo, je občutiti tudi v tej izdaji, saj smo se z nekrologi poslovili od treh sokrajanov, ki so pustili pečat v naših srcih. Ker se dnevi krajšajo, jim prižgimo svečko v spomin, v soju sveče pa uzrimo simbol upanja na lepo prihodnost. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. september 2022 Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Županova pojasnila Zakaj so nastale zamude pri gradnji kolesarske povezave? V začetku septembra so marsikoga v Trzinu presenetile cestne zapore in dela na cestah. Ker smo v zadnjem Odsevu napovedali, da bo gradnja kolesarske povezave do konca poletja končana, smo za pojasnila povprašali kar župana Petra Ložarja. Zanimalo pa nas je tudi, ali so bile odpravljene pomanjkljivosti v Domu zaščite in reševanja ter kako napredujejo dogovori glede gradnje večnamenske dvorane. Gradnja kolesarske povezave Zdi se, da smo v jesen vstopili s cestnimi zaporami. Kolesarska povezava med Kamnikom in Ljubljano še ni končana, saj v Trzinu dela še potekajo: promet po Ljubljanski cesti poteka izmenično po enem prometnem pasu, Kidričeva ulica prav tako še ni dobila končne podobe. Župana smo vprašali, zakaj so nastale zamude in koliko časa bodo dela še potekala, ter od njega dobili pojasnila. »To leto je zaradi obsega del v gradbeništvu po vsej Sloveniji zelo problematično. Zraven se pojavljajo še pomanjkanje delovne sile, covid in težave z dobavo materialov. Vse skupaj je pripeljalo do tega, da so se gradbena dela, ki bi morala biti po večini že končana, zavlekla v september,« je pojasnil Ložar, ki ni skrival razočaranja zaradi nedokončanih del. Kljub temu ostaja optimističen, da bodo dela končana vsaj do konca septembra. »Po dogovoru z izvajalcem se zdaj delo na vseh odsekih pospešeno izvaja in pričakujemo, da bo konec septembra večina kritičnih odsekov dokončana in bo kolesarska steza v celoti predana namenu,« je povedal in nam zaupal še, da si predvsem želi, da se bodo nove kolesarske povezave uporabljale čim bom množično, najsi bo za rekreacijo v prostem času ali pa za pot v službo. Dom zaščite in reševanja V junijskem Odsevu je župan napovedal, da bodo v poletnem času odpravljene vse pomanjkljivosti v Domu zaščite in reševanja. Preverili smo, ali so jih. »Pri Domu zaščite in reševanja se je večina pomanjkljivos­ ti odpravila, na zunanjem delu pa se čaka primerno vreme, da se tudi to uredi. Težava pri tem so predvsem primerne temperature ob suhem vremenu, kar pa naj bi bilo v tem ali prihodnjem mesecu,« je sporočil Peter Ložar. Večnamenska dvorana Zanimalo nas je še, kakšen je bil izid pogajanj z izbranim izvajalcem glede gradnje večnamenske dvorane. »Pri pogajanjih za večnamensko dvorano se pričakuje dokončanje v drugi polovici septembra, kaže pa, da jih bomo najbrž uspešno končali,« je optimistično povedal Ložar in napovedal pobudo za spremembe investicijskega programa. »Zaradi podražitve vseh vhodnih materialov pa bomo na septembrski seji občinskega sveta spremenili investicijski program. Na žalost se je večina materialov podražila, kar pa je vsesplošna težava po vsem svetu.« Obrtno-industrijska cona Trzin Od junija pa do septembra so potekala dela tudi po drugih ulicah – dokončno je bila urejena kolesarska in pešpot med Mlakami in Obrt­ no-industrijsko cono Trzin, zgradili so pločnik v Ulici pod gozdom do križišča z Ulico Kamniškega bataljona, kjer je na tleh postavljena nova hitrostna ovira, do sredine avgusta je bil zaprt uvoz v obrtno-industrijsko cono pri bencinski črpalki. Na prvi septembrski dan so še urejali okolico, zato nas je zanimalo, ali so na tem delu že dokončali delo. »V okviru kolesarske povezave se je urejalo tudi območje med Mlakami in OIC, tu so dela končana. Pri podjetju Kalcer je šlo za spremembo radija ceste v izvedbi omenjenega podjetja, ki je dela tudi v celoti financiralo,« nam je povedal župan. Predvidena dela za jesen Župana smo povprašali še o predvidenih delih za letos jeseni. »V jesenskem času se bodo predvsem dokončevali odprti projekti, skoraj v celoti je tudi že obnovljen odsek Ulice pod gozdom, drugi del pa bo šel predvidoma naprej v obnovo prihodnje leto. Ko se umiri glavna gradbena sezona, pa se bodo tudi sanirale manjše poškodbe na cestiščih in pločnikih,« nam je še zaupal župan in sporočil, da je tudi suša v našem kraju pustila vidne posledice. »Na žalost bo zaradi suše treba nadomestiti kar nekaj dreves v drevoredih, saj so se kljub zalivanju posušila.« Besedilo in foto: MPP 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice Pismo občanov Nove hiše v naselju Mlake V uredništvo Odseva smo v avgustu prejeli anonimno pismo v imenu »velike večine prebivalcev Trzina Mlake« z opombo, da smo spregledali novogradnjo med Mlakarjevo in Župančičevo ulico. »Gre za novogradnjo, ki poteka od letošnje pomladi in je verjetno v skladu z novejšo zakonodajo na tem področju, nikakor pa ni v skladu ne z odstranjeno prvotno Zupanovo hišo kot tudi ne z več desetletno gradnjo tega naselja, ki je temeljila na definirani arhitektonski in dimenzijski zasnovi posameznih objektov naselja. Žal so to popolnoma spregledali ali je spregledala le ena oseba Občine Trzin, ki so potrdili takšno obliko gradnje,« so zapisali v pismu. Odgovor so, čeprav je pismo anonimno, pripravili na Občini Trzin. Ana Movrin je za Odsev pri­pravila pojasnila in dodala, da je tematika aktualna v luči nove gradbene in prostorske zakonodaje ter s tem povezanih novih nalog občine. V nadaljevanju navajamo odgovor na pismo: Naselje Mlake je bilo zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na podlagi zazidalnega načrta, ki je podajal zelo konkretna merila glede velikosti gradbenih parcel, gabaritov in videza novogradenj. V naselju je nekaj starejših objektov, ki so bili zgrajeni pred omenjenim zazidalnim načrtom. Med njimi so bile tudi omenjena Zupanova hiša in še precej drugih v njeni soseščini. Ti objekti tvorijo starejše vzorce, imajo večje gradbene parcele, večinoma ohranjajo svojevrstno tipologijo v prostoru. Kot je že ugotovil anonimni bralec, prav objekti, ki so bili zgrajeni pozneje na podlagi zazidalnega načrta, oblikujejo bolj prepoznavne vzorce in s tem pripomorejo k občutku skladnosti naselja. Po gradnji naselja so leta 1997 zazidalni načrt nadomestili prostorsko izvedbeni pogoji, bolj znani kot PUP-i, ki so v primerjavi z zazidalnim načrtom (zdaj OPPN) zelo splošni. Hkrati so se z novimi potrebami prebivalcev v naselju začeli pojavljati prizidki, nadstreški in podobne gradnje, ki jih osnovni zazidalni načrt sicer ne bi dopuščal. Takrat še Občina Domžale je sledila potrebam lastnikov. Prostorski ureditveni pogoji so se razvijali skupaj s temi spontanimi gradnjami. Tudi prvi Občinski prostorski načrt Občine Trzin (OPN), ki ga imamo že od leta 2010, je ohranjal enake prostorsko izvedbene pogoje, ki še danes niso veliko drugačni. Tako danes ugotavljamo, da so določila v OPN-ju glede bistvenih stvari zelo splošna, glede malenkosti pa včasih prepodrobna. Izrazito splošna določila so za lastnike objektov v naselju večinoma dobrodošla, občino pa postavljajo v težji položaj pri presoji, saj se v primeru dvoma, ko je legalnosti zadoščeno, odloča v korist investitorja. Pri splošnih določilih se skladnost lahko utemeljeno argumentira na veliko načinov. Občina mora pri presoji razumeti celoten kontekst prostora in odločati sorazmerno. Novogradnja, ki jo omenjate, meji na stare strukture, tudi njena gradbena parcela je še enkrat večja od gradbenih parcel, ki jih je v sedemdesetih letih določil veljavni zazidalni načrt. Sklicevanje na zazidalni načrt, ki že od leta 1997 ne velja več, bi bilo v takih primerih problematično. Občina prepoznava dobre lastnosti naselja Mlake in naša želja je, da se ohrani red, ki ga je nastavil zazidalni načrt. Seveda pa tega ne moremo zahtevati samovoljno in brez podlage v predpisih. Zadnja leta se trudimo ukvarjati z omenjenim. Trenutno se ukvarjamo z nadzidavami vrstnih hiš ob Prešernovi, Mlakarjevi in Reboljevi, ki so prav tako potekale zelo spontano in brez vnaprejšnje vizije, prostorski akt pa jim je z zamudo sledil. Naš cilj je, da bo naslednji občinski prostorski načrt natančno predvidel potrebe prebivalcev in zanje vnaprej postavil zelo jasna pravila, ki bi ohranjala ali celo nadgrajevala skladen videz naselja, da bo spoštoval sedanje lastnosti prostora in bo hkrati sodoben. Moramo pa razumeti, da natančnejša določila lahko hitro postanejo pretirano omejujoča, zato usmeritve pripravljamo previdno, na podlagi kakovostnih analiz in strokovnih usmeritev. Seveda bodo vse pripravljene strokovne podlage predstavljene javnosti. Želimo si čim večji odziv, da bodo nova pravila uporabna in jih bodo občani dobro sprejeli. Ana Movrin, Občina Trzin Občane pozivamo, da nam še naprej pišete in opozarjate na vprašanja, ki se vam zdijo pomembna. Prosimo, da se pod pismo podpišete, vašega imena in priimka zaradi varovanja osebnih podatkov brez vašega privoljenja ne bomo objavili. Prosimo, da pisma občanov pošiljate na elektronski naslov. Uredništvo Foto: MPP Sofinanciranje vozovnic IJPP za dijake in študente iz občine Trzin v šolskem letu 2022/23 v višini 15 % cene mesečne ali letne vozovnice Obveščamo vas, da Občina Trzin tudi v novem šolskem letu 2022/23 sofinancira nakup vozovnic IJPP za dijake in študente iz občine Trzin v višini 15 % cene mesečne ali letne vozovnice. Subvencija velja za primestni promet. Subvencijo je od 22. avgusta 2022 mogoče uveljavljati pri nakupu vozovnice le na prodajnih mestih družbe Arriva d.o.o.: Avtobusna postaja Kamnik, Maistrova ulica 18, Kamnik, in Alpetour potovalna agenseptember 2022 cija, turistična poslovalnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, Domžale. Dijaki in študenti, ki bodo vozovnico kupili na drugih prodajnih mestih ali spletu, lahko subvencijo uveljavijo naknadno, in sicer v mesecu, v katerem so kupili vozovnico. Več informacij glede nakupa vozovnice IJPP: https://nakup.ijpp.si/ Občina Trzin | 5 Občinske novice Volišča za volitve predsednika republike Objavljamo izvleček iz sklepa o določitvi volišč in območij volišč št. 041-13/2022-2 z dne 26. avgusta 2022 (VOLIŠČA NA OBMOČJU OBČINE TRZIN – OVK 4011- DOMŽALE 2) za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 23. oktobra 2022. I. VOLIŠČE 4.11.14 – Osnovna šola TRZIN I, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 9b, 9c, 10a, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška cesta in Za hribom 2a, 2b, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, 22, 26, 28, 30, 32, 34 in 36. VOLIŠČE 4.11.15 – Osnovna šola TRZIN II, Mengeška c. 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica 5, Košakova ulica 1 in 2, Ljub­ljanska cesta 15, 15c, 16, 16a, 16b, 16c, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, vsa Mlakarjeva ulica razen 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, Partizanska ulica, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, vsa Ulica Rašiške čete razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica. VOLIŠČE 4.11.16 – Osnovna šola TRZIN III, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, vsa Kidričeva ulica razen št. 5, Kratka pot, Ljubljanska cesta 15a, 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 28a, 29, 33, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in 55, Mlakarjeva ulica 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete 1, 2, in 5a in Zorkova ulica. VOLIŠČE 4.11.901 – DRUŠTVO LIPA – DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. II. Pristojnost organizacije in izvedbe glasovanja na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM se s tem sklepom prenese na Okrajno volilno komisijo 4010-DOMŽALE 1 (združena OMNIA). III. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE 4011-DOMŽALE 2 Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Obvestilo Občinske volilne komisije Občine Trzin Občinska volilna komisija Občine Trzin obvešča, da bo vse sprotne informacije, obvestila in sprejete sklepe ter druge odločitve glede lokalnih volitev 2022 objavljala na spletni strani Občine Trzin: www.trzin.si. Občinska volilna komisija Trzin 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Lokalne volitve 2022 Pravila za izrabo časopisnega prostora v volilni kampanji za lokalne volitve 2022 v glasilu Odsev Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Urad­ni list RS, št. 41/07, 103/07 – ZPolS-D, 11/11, 28/11 – odl. US in 98/13) in Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 6/8 – uradno prečiščeno besedilo, 8/12, 3/15, 11/16, 8/20 in 9/21) objavljam pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, strank, list in njihovih programov za lokalne volitve 2022 v glasilu Odsev. Lokalne volitve 2022 bodo v nedeljo, 20. novembra 2022, kar je pred uradnim izidom novembrskega Odseva (21. novembra 2022). Zato bodo predvolilni oglasi posameznih kandidatov za župana in strank oziroma list, ki bodo kandidirale na volitvah, objavljeni v oktobrski številki glasila Odsev, ki bo izšlo predvidoma v četrtek, 20. oktobra 2022 (zaradi predvolilnih oglasov v razširjenem obsegu). V občinskem glasilu Odsev bo vsem organizatorjem volilne kampanje zagotovljena enakopravnost pri predstavitvi. Organizatorji volilne kampanje imajo v skladu z 32. členom Odloka o zagotavljanju obveš­ čanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin proti plačilu možnost predstavitve kandidatov/strank/list in njihovih programov v glasilu Odsev. V skladu z omenjenim odlokom ima vsak organizator volilne kampanje v glasilu za predstavitev proti plačilu na voljo največ pol (½) strani. Oglasna sporočila, ki jih v Odsevu želijo objaviti organizatorji volilne kampanje, zaračuna Občina Trzin po veljavnem ceniku in se uvrstijo na strani, ki so namenjene posebej za predstavitev kandidatov in so tudi ustrezno označene. Cene (in velikost oglasov) so določene v 2. točki veljavnega cenika glasila Občine Trzin Odsev (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 9/21): Oglasna sporočila organizatorjev volilne kampanje v času volilne in referendumske kampanje (v EUR, brez DDV): velikost strani: oglas polovica 100,00 tretjina 75,00 četrtina 50,00 Tehnična navodila za pripravo oglasnega sporočila vam bomo poslali naknadno glede na izbrano velikost oglasnega sporočila. O vrstnem redu objav bodo organizatorji volilne kampanje obveščeni naknadno. Pri določanju vrstnega reda se bosta upoštevala datum oddaje primerno oblikovanih oglasnih sporočil in velikosti oglasnih sporočil glede na razpoložljivi prostor na straneh, ki bodo namenjene predstavitvi kandidatov. Zadnji rok za naročilo objave oglasa je sreda, 5. oktober 2022, zadnji rok za oddajo pripravljenega oglasa je petek, 7. oktober 2022. Lektorirana in oblikovana oglasna sporočila lahko organizatorji volilne kampanje pošljejo v pdf obliki na elektronski naslov trzin. odsev@gmail.com. Naročila oglasa pozneje kot sedem (7) delovnih dni pred izidom ni mogoče preklicati. Naročeni oglasi, ki bi prispeli po roku za oddajo (7. oktobra 2022), ne bodo objavljeni. Ta pravila so objavljena v tiskani izdaji in na spletni strani Občine Trzin. Metka Pravst Primožič, odgovorna urednica glasila Odsev Občinske novice OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE TRZIN Številka: 041-0019/2022-19 Datum: 5. september 2022 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US), 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) in 22. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 98/13) izdaja Občinska volilna komisija Občine Trzin SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V OBČINI TRZIN za redne volitve v Občinski svet Občine Trzin in volitve župana Občine Trzin v letu 2022 Za redne volitve v Občinski svet Občine Trzin in volitve župana Občine Trzin v letu 2022 Občinska volilna komisija Občine Trzin določa naslednja volišča: VOLIŠČE – LOKALNO: OSNOVNA ŠOLA TRZIN I, MENGEŠKA 7B,TRZIN (186001), NASELJE: TRZIN (001), ki zajema naslednje hišne številke: Habatova ulica (0008): 1 2 2a 2b 2c 3 3a 4 5 5a 6 6a 6b 7 7a 7b 7c 7d 7e 8 8a 9 9a 10 10a 10b 10d 11 11a 11b 12 12a 12b 12c 12d 12e 12f 12g 13 13a 14 14a 14b 15 16 17 17a 18 19 20 Jemčeva cesta (0010): 1 1a 2 3 3a 4 5 5a 5b 6 7 8 9 10 11 12 13 14 14a 14b 14c 14d 14e 14f 15 15a 15b 16 16a 16b 17 18 19 20 20a 21 21a 21b 21c 22 22a 22b 22c 23 23a 23b 24 24a 25 25a 26 26a 27 28 28a 29 30 31 32 33 33a 34 34a 34b 35 36 36a 37 37a 38 39 40 40a 40b 40c 41 41a 42 43 43a 43b 44 44a 44b 44c 44d 44e 44f 45 45a 46 47 48 49 49a 49b 51 52 52a 53 53a 54 56 Kmetičeva ulica (0012): 2 2a 3 4 4a 5 6 7 7a 7b 8 9 10 11 12 Ljubljanska cesta (0016): 1 1a 2 3 3a 4 4a 5a 6 7 8 8a 9 9a 9b 9c 10a 11 12 12a 12b 12c 12d 12e 12f 13 13a 13b 13c 13d 13e 13f 13g 14 15b Mengeška cesta (0018): 1 1a 2 2a 3 3a 4 5 5a 5b 5c 5d 6 7 7a 7b 8 9 10 10a 10b 11 12 12a 12b 13 13a 14 14a 14b 15 16 17 18 19 20 21 21a 22 22a 23 24 25 26 26a 27 28 28b 29 30 31 32 32a 33 34 34a 34b 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 46a 47 47b 48 48a 49 49a 49b 50 50a 51 51a 52 53 53a 53b 54 55 56 57 58 60 61 61a 62 63 64 64a 65 66 66a 66b 67 68 68a 68b 68d 69 70 71 71a 71b 71e 72 72a 73 74 74a 75 77 78 79 80 81 81a 82 83 83a 84 85 Za hribom (0037): 2a 2b 6 7 8 8a 9 9a 10 10a 11 11a 11b 11c 12 12a 12b 13 14 14a 15 16 17 20 20a 22 26 28 30 32 34 36 Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE – LOKALNO: OSNOVNA ŠOLA TRZIN II, MENGEŠKA 7B, TRZIN (186002), NASELJE: TRZIN (001), ki zajema naslednje hišne številke: Cankarjeva ulica (0005): 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Kidričeva ulica (0011): 5 Košakova ulica (0013): 1 2 Ljubljanska cesta (0016): 15 15c 16 16a 16b 16c 18 18a 20 24 Lobodova ulica (0017): 1 1a 2 2a 2b 3 4 5 6 7 8 9 10 11 13 15 16 16a 17 18 18a 19 20 21 22 23 24 25 26 28 30 30a Mlakarjeva ulica (0019): 1 1a 2 3a 3b 5 5a 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 70a 70b 71 72 73 74 75 78 Na jasi (0021): 2 3 4 5 6 7 Partizanska ulica (0022): 1 4 6 8 10 11 12 14 16 18 20 21 Ploščad dr. Tineta Zajca (0026): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Prešernova ulica (0027): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 Reboljeva ulica (0028): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 Ulica Kamniškega bataljona (0032): 1 2 2a 3 3a 5 6 7 8 9 10 11 12 12a 14 15 16 Ulica OF (0033): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 15 Ulica pod gozdom (0034): 1 3 4 5 6 7 8 9 10 10a 10b 11 12 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 40 42 43 44 46 47 47a 49 september 2022 Ulica Rašiške čete (0035): 4 6 8 9 10 11 13 13a 15 17 19 Vegova ulica (0036): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Za hribom (0037): 1 1a 2 3 4 4a 5 Župančičeva ulica (0039): 1 1a 2 3 4 5 7 8 9 11 Onger (0043): 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE – LOKALNO: OSNOVNA ŠOLA TRZIN III,MENGEŠKA 7B,TRZIN (186003), NASELJE: TRZIN (001), ki zajema naslednje hišne številke: Bergantova ulica (0001): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 31 Blatnica (0002): 1 1a 2 3 3a 5 8 10 12 14 16 Brezovce (0003): 1 4 5 6 7 8 9 10 Brodišče (0004): 4 5 7 7a 9 12 14 15 17 18 21 22 23 24 24a 25 26 27 28 30 32 34 36 Dobrave (0006): 1 2 3 4 5 6 7 7b 9 10 12 Gmajna (0007): 3 7 10 13 15 16 Hrastovec (0009): 1 2 3 5 6 7 7a 10 12 14 16 18 18a 19 20 21 22 24 26 28 30 32 Kidričeva ulica (0011): 9 10 11 12 13a 13b 13c 13d 14 14a 14b 14c 14d 14e 15 16 17 19 19a 21 23 25 25a 27 29 31 33 35 36 37 39 40 40a 41 41a 42 43 44 45 46 47 48 49 50 50a 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 Kratka pot (0014): 3 4 5 7 Ljubljanska cesta (0016): 15a 17 19 19a 19b 21 23 25 26 27 28 28a 29 33 35 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 48 49 50 51 51a 52a 55 Mlakarjeva ulica (0019): 4 4a 6 6a 7 7a 8 Motnica (0020): 1 2 2a 3 4 5 6 7 7a 8 9 11 11a 13 14 15 16 17 Pernetova ulica (0023): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 15a 16 17 18 19 Peske (0024): 1 2 3 4 4a 5 7 8 8a 9 10 12 13 15 17 17a 19 Planjava (0025): 1 2 2a 3 4 4a 6 7 9 Špruha (0029): 1 1a 1b 2 3 4 5 6 7 8 10 12 13 14 15 15a 18 19 20 22 24 26 26a 28 29 30 30a 31 32 33 34 36 38 40 42 44 Trdinova ulica (0030): 1 2 3 4 5 6 Ulica bratov Kotar (0031): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 25 Ulica Rašiške čete (0035): 1 2 5a Zorkova ulica (0038): 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 Prevale (0041): 1 2 3 5 7 9 10 13 Borovec (0042): 1 2 2a 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 21 23 25 31 33 35 Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE – LOKALNO: OBČINA TRZIN, MENGEŠKA 22, TRZIN (186004) Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE – LOKALNO: OBČINA TRZIN, MENGEŠKA 22, TRZIN (186005) Glasovanje po pošti. Predsednica Občinske volilne komisije dr. Dunja Jadek Pensa | 7 V našem kraju Proslava ob dnevu državnosti V petek, 24. junija, ob 19. uri je Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin v sodelovanju z Občino Trzin pripravilo proslavo ob dnevu državnosti. V Trzinu se vsako leto spomnimo, kako pomembno vlogo je naš kraj odigral v slovenski osamosvojitveni vojni. Dogodku in padlim smo se tudi letos poklonili z vencem, ki smo ga položili k spominski plošči pri mostu čez Pšato. Dogajanje so spremljali Mengeška pihalna godba, veterani in praporščaki. Govornika, župan Peter Ložar in Janez Gregorič, sta spomnila na bitko, ki je 27. junija 1991 potekala na mostu, in opozorila na složnost državljanov. Poudarila sta, da je mir krhka dobrina in da je cena svobode, ki jo imamo, neprecenljiva ter da moramo svojo državo spoštovati. Kulturni program v počastitev praznika državnosti se je nadaljeval v kulturnem domu. Za uvod v slovesnost so pevci Mešanega pevskega zbora DU Žerjavčki in Mengeška godba zapeli in zaigrali slovensko himno. Voditeljica kulturnega programa Slavica Bučan je pozdravila prisotne v dvorani in zbranim obudila pesem Janeza Medveška, ki je z zanosom v verzih počastil slovensko osamosvojitev. Poseben pozdrav je namenila gostiteljema, županu Petru Ložarju in Zoranu Rinku, predsedniku Društva upokojencev Žerjavčki, ter osrednjemu slavnostnemu govorniku, dr. Urošu Lipuščku. Peter Ložar je v pozdravnem nagovoru povedal, da se Trzinci med praznovanjem dneva državnosti in dneva samostojnosti in enotnosti bolj nagibamo k dnevu državnosti, saj je med nami še zelo živ spomin na topove in rakete, ki so spremljale bitko pri mostu čez Pšato. Prejšnja leta smo v Trzinu bolj skromno zaznamovali ta praznik. Lani smo postavili memorial Edu Peperku in drog za zastavo ter želimo, da se tudi mladi zavedajo, kako pomembno je ohranjati mir. Sledil je govor dr. Uroša Lipuščka, ki ni politik, vendar je njen veliki poznavalec. Je politolog, novinar, urednik, publicist in zgodovinar. Med drugim je avtor številnih analiz s področja mednarodnih odnosov in novejše zgodovine, posebej iz obdobja pred in med prvo svetovno vojno ter po njej. Seveda pa ves čas spremlja vsa aktualna dogajanja doma in po svetu. Na slavnostni prireditvi je povedal nekaj manj znanih zgodovinskih dejstev o zedinjeni Sloveniji, o kateri so naši predniki sanjali vse od leta 1848. Naši takratni politiki so menili, da Slovenija kot majhna država ne bi preživela in da je edina rešitev združitev z južnoslovanskimi narodi. Poudaril je, da današnje neodvisne države ne Poletni študijski krožki Občani Trzina so to poletje lahko obiskovali študijske krožke, ki jih že vrsto let pripravlja in vodi vsestranska Branka Urbanija, kulturna antropologinja in trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja). Tisti, ki so obiskali študijski krožek »Ključ je ravnovesje«, so spoznali tehnike za boljšo samopodobo in čustveno stabilnost ter načine ohranjanja in krepitve znanja z orodji NLP. Tisti, ki jim je mar za okolje, pa so obiskovali študijski krožek EkoSEM, kjer so na kreativnih srečanjih kljub poletni vročini uspešno predelovali že rabljena oblačila in iz ostankov materialov izdelovali nova. Srečanja so potekala v Jefačnikovi domačiji v Trzinu. Kreacije, ki so jih udeleženci ustvarili, bodo na ogled v posebnem filmu z naslovom Korenine moje domovine, ki ga 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin bi bilo, če se slovenski narod ne bi uprl fašistično-nacističnim zavojevalcem. Na žalost iz tega časa izvirajo politične in ideološke delitve, s katerimi smo še danes obremenjeni. Slovenijo vidi kot dokaj razvito državo v Evropi, njen zaostanek za razvitimi se zmanjšuje. V svojem govoru se je dotaknil političnega dogajanja in aktualnih mednarodnih dogodkov, opozoril je na vojno v Ukrajini in globalno segrevanje. Svoj govor je končal z mislijo, da imamo kot majhna država omejen vpliv na mednarodno dogajanje, vendar moramo našim politikom naložiti, da na vsakem koraku opozarjajo na nevarnosti, ki ogrožajo ne samo Slovenijo, ampak ves svet. Nagovoru je sledil nastop Mešanega pevskega zbora Žerjavčki, ki je pod vodstvom citrarke Neli Kos Zidar zapel dve pesmi. Zbor polepša marsikatero prireditev, ki jo organizira društvo, pa tudi ob raznih drugih dogodkih nastopi. Članice Sekcije za recitacije in kulturne prireditve Helena Ogorelec, Olga Stopar in Adi Lovše Mušič so pripravile nekaj pesmi v čast domovini. Po nastopu izjemnih recitatork je voditeljica predstavila še Blaža Klopčiča, mladega virtuoza na harmoniki in učenca glasbene šole Lartko, ki je zaigral Avsenikovo skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje. Sledil je nastop Pihalne godbe veteranov iz Mengša, ki je poleg drugih pesmi zaigrala Trzinko in navdušila občinstvo, saj ima tovrstna glasba svoj čar in doda pridih prazničnosti. Ob koncu se je voditeljica vsem nastopajočim in občinstvu zahvalila za udeležbo na prireditvi in povabila na druženje ob izvrstnih prigrizkih. Besedilo in foto: Majda Šilar pripravljajo udeleženci študijskega krožka Etno-fletno. Film z razstavo bo kmalu na ogled za javnost, ga pa bodo predvajali večkrat, da si ga bo lahko ogledalo čim več ljudi. MPP Foto: Arhiv Branke Urbanija Joži v vlogi zeliščarke za film Korenine moje domovine v obleki, ki je nastala v okviru krožka EkoSEM. V našem kraju Kino na prostem v Trzinu Letos poleti smo v Trzinu lahko prvič gledali filme pod zvezdnim nebom. Odbor za mlade je pod pokroviteljstvom Občine Trzin kar dvakrat v tem poletju poskrbel, da se je športno igrišče spremenilo v kinodvorano na prostem. Prvič so bili občani Trzina povabljeni v Športno-rekreativni park Mlake v soboto, 18. junija. Na igrišču se je zbrala precejšnja množica mladih po srcu, ki so z vznemirjenjem pričakovali temo. Za predvajanje filma Gremo mi po svoje na velikem platnu je poskrbel Marko Makuc (Maki 'ma kino). Obiskovalci vseh generacij so se posedli na svoja sedišča, ki so jih morali prinesti s seboj, ali pa film spremljali kar stoje. Med udeleženci vseh starosti so šušljale vrečke s pokovko, čipsom in drugimi prigrizki. Komarji niso bili preveč nadležni, napadali so verjetno le tiste, ki se preventivno niso zaščitili pred njimi. Ker je bil prvi Kino na prostem tako dobro sprejet, so organizatorji že sredi poletja določili nov termin za ogled drugega dela priljubljenega slovenskega filma, Gremo mi po svoje 2, za njegovo predvajanje je spet poskrbel Marko Makuc. Prvo soboto v septembru si je na velikem platnu film ogledalo nekoliko manj obiskovalcev, saj je bilo že malce hladneje, v tem večeru pa je potekal tudi prenos v živo z evropskega prvenstva v košarki, ko sta se pomerili reprezentanci Slovenije in Mad­ž arske. Kljub temu lahko rečemo, da sta bila oba dogodka uspešno izvedena in zapisana v spomine različnih generacij. Besedilo in foto: MPP Piknik Ste vedeli, da naš župan Peter Ložar ni samo župan, ampak je med drugim tudi mojster za žar? Nam je to prišlo na uho, zato smo ga povabili, da svojo spretnost pokaže tudi v praksi. Da je res mojster, smo se stanovalci in zaposleni Doma starejših Trzin na lastne oči (in okus) prepričali 19. julija, ko si je župan kljub številnim obveznostim vzel dopoldne za druženje s stanovalci enote Trzin. Za dobri dve uri je slekel službeno obleko, si nadel poseben predpasnik in se v vlogi žar mojstra Pera izvrstno izkazal. Medtem ko so stanovalci na vrtu zavzeto telovadili po navodilih fizioterapevtke Saše, je mojster s simpatično malo pomočnico Tinkaro pripravil vse, da je kmalu zadišalo po pečenih čevapčičih in hrenovkah. Za prilogo smo narezali paradižnik in papriko ter zelišča z domskega vrta, za katerega vestno skrbita stanovalki Danica in Nada. Ob pečenem mesu seveda ne smejo manjkati čebula, ajvar in gorčica, za piko na i pa smo si privoščili odlično sveže pečeno pehtranovo potico iz domske kuhinje in kozarec vina. Uživali smo ob poskočni glasbi dua Frenki, ki je nekatere spodbudila celo k plesu. Obis­kali so nas tudi direktorica Lidija Krivec Fugger in nekaj sorodnikov, ki so prišli na obisk ter se pridružili razigrani druščini. Na koncu smo se strinjali, da je bilo prav vse za oceno 10 – hrana, glasba, razpoloženje, družba in vreme. Zato smo se županu z velikim aplavzom zahvalili, da je svoj čas in znanje delil z nami, ter ga prosili, da predpasnika ne založi za vedno. Obljubil je, da pride še kdaj – če ne prej, ob letu osorej. Katarina Pezdirc Foto: Andreja Gogala september 2022 21. romanje na Moličko peč Trzinski in mengeški romarji so se prvo soboto v septembru odpravili na romanje h kapeli sv. bratov Cirila in Metoda na Moličko peč pod Ojstrico. Ob sedmi uri so krenili iz Trzina na že 21. tradicionalno romanje na sveti kraj, tam pa je bila ob 12. uri sveta maša za vse pokojne planince in pokojnega župnika Pavleta Krta. Vreme je bilo približno petdesetim romarjem na poti naklonjeno. Več slik romanja si lahko ogledate na Face­bookovi strani Župnije Trzin na povezavi www.facebook.com/zupnija.trzin. MPP Foto: Miha Bevk | 9 V našem kraju Trznfest 2022 Pa smo ga dočakali, Trznfest 2022. Po nekajletnem premoru smo ga vnovič doživeli v vsej njegovi veličini, še boljšega, še bolj barvitega, še bolj edinstvenega, tokrat obarvanega tudi z dobrodelno noto. Nekateri izvajalci so se odpovedali honorarju, med festivalom pa se je zbiral denar za Mateja, srčnega in nasmejanega 19-letnika, ki mu je huda prometna nesreča popolnoma spremenila življenje, ko je imel komaj leto in pol. Zato se je organizator dogodka, KUD Franc Kotar Trzin, odločil, da letošnji festival obarva z dobrodelnimi barvami. Z zbiranjem sredstev želijo Mateju in njegovi mami omogočiti nakup dvigala, kar bi obema močno olajšalo življenje. Poleg srčne poteze so organizatorji poskrbeli, da je bil letošnji festival, ki ga je finančno podprla Občina Trzin, kot generalni pokrovitelj se je izkazalo podjetje Simps'S, v sponzorske čevlje so stopili Kimi, Glasbena šola Lartko, Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d. o. o., Športno društvo Trzin in uPay, nasploh poseben. Letošnji Trnfest sta odprli dve čisto različni, a hkrati sorodni skupini in se s svojim nastopom poklonili kulturni (etnološki) dediščini. Kot prva sta nastopila Ana Vrbaski in Marko Dinjaski, ki sestavljata edinst­ veni duet Alice in Wonderband. Edinstven zato, ker združuje ljubezen do plesa in glasbe kot tudi do performansa. Par se na odru ne odpira le glasbenim ritmom, temveč se predaja tudi gledališkim strastem, saj v nastopu ritem začutimo, zaslišimo in skorajda lahko tudi zatipamo. Telesna glasba, kot izvajalca poimenujeta svoje gibanje, se obiskovalca dotakne na več ravneh, kar smo začutili tudi udeleženci Trznfesta. V nadaljevanju festivala pa smo poleg začetnega performansa spoznali še njuno izvedbo komičnega muzikla, v kateri smo se seznanili z igro, spogledovanjem, draženjem, izzivanjem, tekmovanjem in še marsičim. Oh, in seveda z ljubeznijo! Neponovljiva izkušnja. Kot nastopajoči so se občinstvu predstavili stari znanci slovenske glasbene scene, nepozabni Katalenci. Katalena je ena tistih glasbenih skupin, ki v svojih ritmih ne ostajajo osredotočene zgolj na eno zvrst glasbe, temveč se predajajo raznovrstnim melodijam, od etno in rockovskih prvin do sodobnih pop vložkov. Njihova zgodba se piše že dobrih 20 let, a jih je vsakokrat prav užitek poslušati, saj na oder vselej prinesejo svežino, vznesenost in strast – do življenja, glasbe in lastnih pesmi. 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Čeprav je bil drugi dan festivala manj glasbeno in bolj adrenalinsko, športno in ustvarjalno obarvan, pa je bilo glasbe še več. Ta je igrala v otroških srcih, ko so dočakala slovito ledeno dirko, ob kateri so popustile vse zavore. Vsi strahovi so bili premagani, vladala sta navdušenost in pogum, ki sta mlade bojevnike vodila pri premagovanju številnih ovir. Leta niso štela niti niso bila izgovor, ključne so bile le drznost, iznajdljivost in predvsem zagnanost. V nadaljevanju je obiskovalce Trznfesta slednji razveselil s številni delavnicami, kjer so se udeleženci lahko naučili plesnih korakov, usvojili taborniške veščine, si ogledali novo gasilsko vozilo in v zavetju mogočnega drevesa ustvarjali in uresničevali svoj umetniški navdih. V našem kraju Vse opisano je bil zgolj uvod v silno razigrano popoldne. Obiskal nas je Teater Cizamo, ki tako pri nas kot v tujini slovi po posebnih uprizoritvah uličnega gledališča, klovnad, cirkusa in podobnega. Trzin so navdušili s slikovito klovnado Pazi, kaktusss, kjer se je v glavni vlogi predstavil simpatičen klovn Gaber, ki kljub mnogim nastopom najbrž še kar ni dognal, da nosi prevelike hlače in hudo prerasle čevlje. Občinstvo se je do solz nasmejalo njegovim edinstvenim poskusom samohvale ter ga spodbujalo na poti do novega cilja. Naložil si je nalogo, da ponovi lanskoletno zmago in osvoji prvo mesto v vzgoji najlepšega cvetočega kaktusa. zanimanjem povezala ljubezen do glasbe. Še posebej pa izstopa to, da v njihovih besedilih ni mogoče zaslediti tipičnih moških izrazov. Fantje so namreč želeli pesmi, v katerih lahko izlijejo svoja srca. Kot sami pravijo, se želijo izogniti strupeni moškosti. Odprt, popolnoma transparenten in izredno zanimiv je bil pogovor z doktorjem Danom Podjedom, izrednim profesorjem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, antropologom, tudi znanstvenim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki se je kot gost Trznfesta posvetil digitalni preobrazbi. Slednjo pozamo ji sledimo, smo del nje. Pandemija, ki je marsikatero državo popolnoma zaprla in ohromila, je omenjeno digitalno preobrazbo le še pospešila. Ljudje smo se tako še bolj »prilepili« na telefone, računalniške zaslone ali televizijske sprejemnike. Ali lahko kljub trumi sodobnih tehnoloških izumov, ki se zgrinjajo nad nas, ohranimo vsaj kanček pristne človečnosti ali se je ta izgubila v digitalnih spremembah? Tu ne smemo pozabiti niti na svobodo, ki se v obdobju, ki mu avtor pravi kar digitalni fevdalizem, vse bolj izgublja. Po temeljitih filozofskih in antropoloških, pa tudi psiho- in socioloških premislekih smo vsi potrebovali sprostitev, za kar je poskrbel KUD Dramšpil Ribnica, ki se je predstavil z izvirno dramsko komedijo Dušan. Naslovni lik je oseba, ki je zlahka vodljiva. Dušan je odraščal pod vplivom stroge in ukazovalne mame, zato ga je tudi kot odraslega moškega precej lahko upravljati. Mama pa ni edina, ki to sinovo lastnost pridno izkorišča. V zgodbi se pojavijo tudi druge dame, ki z Dušanom tako ali drugače manipulirajo. Ali se protagonistu nazadnje uspe izviti iz ženskega prijema, pa izveste ob ogledu predstave. Za zaključni rompompom so poskrbeli petkovi koncerti, ki so tokrat že s tretjo Fuzijo novih svetov v Trzin pripeljali tri sveže in navdiha polne glasbene izvajalce. Poslušali smo kamniško skupino Echoes, ki sicer ustvarja, zori in blesti v prostorih MC Kotlovnice. Gašper Vodlan, Aljaž Božič, Domen Flerin in Dominik Lenart so štirje mladeniči, ki so se povezali ob ritmih psihadelije, funka, rocka in njegovih alternativnih oblik, kar so tokrat prinesli tudi v Trzin. Pozneje so se jim pridružili še štirje mladeniči iz Maribora, ki sestavljajo novodobni slovenski fantov­ ski bend .travnik. Ime, kot pravijo sami, zveni dobro, zato so ga tudi izbrali, pika pred imenom pa igra zgolj estetsko in ne tudi vsebinske vloge. Matic, Urban, Jure in Vid so študentje, ki jih je kljub različnim september 2022 Fuzija nam je poleg omenjenih dveh skupin pripeljala še poseben par deklet, hrvaške pianistke in vokalistke Sare Ester Gerdelj ter slovenske bobnarke Nine Korošak Serčič, ki sestavljata jazzovski duet Freekind. Njuno vodilo sta svoboda in sočutje, kar je izraženo tudi v njunih pesmih. Slednje pa niso zgolj jazzovske, temveč premorejo tudi prvine soula in R'n'B-ja, zaradi česar je zven še toliko bolj edinstven. Dekleti, ki sicer študirata na Akademiji v Gradcu, izvajata melodije, ki poslušalce zelo hitro zasvojijo. Trznfest tudi letos ni razočaral. Nabito poln urnik, navdušeni obiskovalci, navdihnjeni udeleženci, navdahnjeni gostje. Popolna odskočna ­deska za priprave za Trznfest 2023. S polno paro naprej! Barbara Kopač Foto: Barbara Kopač in Peter Hudnik (@hoodfoto) | 11 V našem kraju Poletje v Trzinu popestrile razstave V poletnih mesecih se v Trzinu rado razstavlja. Tako so obiskovalcem Centra Ivana Hribarja in Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin na voljo za ogled umetniška dela domačih ustvarjalcev. Letošnje poletje so bili ti še posebej navdahnjeni, saj smo si lahko ogledali čudovita umetniška dela, ki so jih ustvarili trzinski, domžalski in drugi okoliški umetniki. pripravijo z dušo in s srcem. Tokrat so njihove čipke povedale plesno zgodbo, v kateri je vsak plesni gib ozaljšan s čipkasto prispodobo. Trzin ustvarja Trzinski ustvarjalci so se za tokratno razstavo odločili slediti motivom narave. Na svojih stvaritvah so upodobili čudovito krajinsko motiviko, se dotaknili pomena vode, se poglobili v zelenost narave, nam predali vrednost slikovitih jesenskih barv ter nas hkrati navdali s posebno energijo svetlobe, izhajajoče iz narave. Motivi, predstavljeni na tej razstavi, so čudovito nadaljevali tradicijo prve razstave, ko so umetniki povezali številna področja ustvarjanja ter hkrati ustrezno zapolnili vse umetniške vrzeli. Tudi ta razstava je v vročih poletnih mesecih pritegnila številne poglede, saj je sleherni ustvarjalec poskrbel za natančno začrtane podrobnosti na umetnini, ki jo je ustvaril. V družbi lune in zvezd z Rahelo Kerin Širok vpogled v delovanje Društva Lipa Domžale Za vstop v ustvarjalno navdahnjeno poletje je poskrbelo Društvo Lipa Domžale, katerega člani pogosto razstavljajo v knjižnicah, kulturnih domovih in sorodnih ustanovah. Večkrat so gostovali tudi v Centru Ivana Hribarja, kjer so junija poskrbeli za neizbrisen vtis. Običajno društvo razstavlja v občinah, iz katerih prihajajo udeleženci in člani krožkov. Tokrat so poskrbeli še za posebno poslastico, saj se razstavljavci niso zamejili zgolj z eno vrsto umetnosti, temveč so javnosti omogočili nadvse širok vpogled v svoje delovanje. Tako smo si v preddverju Centra Ivana Hribarja lahko ogledali mozaike, keramične izdelke, klekljarske umetnine, slikarske stvaritve in edinstvene Unicefove punčke. Odzivi na razstavo so bili večji kakor običajno. Marsi­ kdo je po njenem ogledu izrazil željo, da bi se preizkusil v podobnem ustvarjanju. Tako si ti ljudje niso nabrali le pozitivnih vtisov z razstave, temveč so si morebiti našli tudi konjiček. Letos poleti se nam je s svojo prvo pesniško zbirko predstavila komaj 15-letna Rahela Kerin, ki je ilustracije iz svojega dela razstavila tudi v prostorih Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Ilustracije je ustvaril Matija Kerin, k njihovi edinstvenosti pa so pripomogle Raheline pesmi, ki odražajo otroškost, a hkrati odraslost duše avtorice, ki je na svoj dosežek lahko ponosna. Na razstavi je mogoče začutiti energijo, ki veje iz Raheline stvaritve. Ta marsikje presega običajno najstniško raven, saj prestopa meje družine, šole, lokalne skupnosti. Avtorica se v pesmi opira na širšo družbeno problematiko, kar se odraža na razstavi, prepredeni tudi s srčnostjo in ljubeznijo do kulture in ustvarjanja. Projekt Muzej 1925: PGD Šinkov Turn V prostorih Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin je bila do konca avgusta na ogled razstava Prostovoljnega gasilskega društva Šinkov Turn, ki hrani arhivsko gradivo in stare predmete, ki prikazujejo raz­ voj gasilstva v okraju. Ker so želeli zavedanje o tem razširiti, so se člani Društva odločili za postavitev muzeja, kjer si je danes mogoče ogledati slikovito muzejsko zbirko predmetov, fotografij in številnih dokumentov. Zgodbe prostovoljnih gasilcev, strani iz fotomonografije ter številne podrobnosti iz muzejskega gradiva so priromale v Trzin, kjer so si obiskovalci knjižnice med poletjem lahko pogledali nastanek in razvoj Prostovoljnega gasilskega društva Šinkov Turn ter si prebrali nekaj zanimivih anekdot, ki so spremljale društvo. Čipke plešejo Dame iz klekljarske skupine Slamice pod mentorstvom Marije Rupert (Društvo Lipa Domžale) so ustvarile še eno nepozabno umetniško razstavo, na kateri so predstavile plesne figure v svetovno znani klekljani idrijski čipki. Razstava je najprej obiskala Knjižnico Domžale, nato pa je odpotovala v njeno enoto, v Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin, kjer je ob koncu junija in v prvi polovici julija razveseljevala obis­ kovalce knjižnice. Sodelovanje klekljaric s Knjižnico Domžale vedno obrodi čudovite sadove, saj se ljudje poleg nabora raznovrstnih knjig razveselijo edinstvenih umetnin, ki jih dame iz Društva Lipa vedno Letošnje poletje torej ni izstopalo zgolj po temperaturi, temveč tudi po raznovrstnih umetniških delih, ki so se obiskovalcem razstavnih prostorov nedvomno usedla v srca. Besedilo in foto: Barbara Kopač 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Reka Pšata v avli Centra Ivana Hribarja V avli Centra Ivana Hribarja je še vse do 13. oktobra na ogled potujoča razstava z naslovom Iz spomina Kamniške Bistrice in reke Pšate, ki so jo pripravili v Zavodu Revivo. Na odprtju razstave 7. septembra so kot spremljevalni komentar razstavi v dvorani Marjance Ručigaj predvajali krajši video, za konec pa smo si lahko ogledali 18-minutni dokumentarno-igrani film Pšata – tok življenja mladega mengeškega ustvarjalca Jake Korenjaka, v katerem kot osrednji dekliški lik nastopa trzinska osmošolka Lana Špelca Grad. Razstava je nastala v okviru projekta Tokovi prihodnosti LAS za mesto in vas, njen namen pa je ozaveščanje. Z njo želijo spomniti, da je rekam treba vrniti prvotno svobodo in prostor, da bodo lahko opravljale svojo vlogo, kajti kot poudarjajo avtorji – naše hiše so umeš­čene v nekdanjo strugo, reko kot ekosistem pa je zamenjal betonski kanal. Razstavo spremljata še dve manjši razstavi: predlogi zastav, namenjenih zaznamovanju dneva rib selivk, in likovni izdelki osnovnošolcev na temo pozabljena reka. Še en umetniški pogled na mokrišča si obis­kovalci razstave lahko ogledajo na galeriji nad avlo, kjer so znova na ogled nekatera likovna in fotografska dela, ki so nastala v okviru občinskega natečaja Zgodbe naših mokrišč. Razstavo je pripravila Majda Šilar iz Turističnega društva Kanja Trzin. Župan Peter Ložar je ob odprtju pohvalil obseg in kakovost razstave ter poudaril pomen trzinskih mokrišč in dejstvo, da se je število prebivalcev občine Trzin v dokaj kratkem času močno povečalo, pozidava pa je šla večinoma prav na račun mokrišč. Od nekdanjih 80 hektarjev mokrišč smo jih ohranili le okoli deset. »Na območju Mlak nam je uspelo rešiti okoli pet hektarjev, približno toliko pa je še mokriščnih površin na drugi strani železniške proge,« je povedal Ložar in predal besedo Ani Movrin, svetovalki za okolje in prostor Občine Trzin, ki je znova opozorila na izjemno pomembnost nizkih šotnih barij in njihov pomen pri zadrževanju padavin. Povzela je rezultate projekta Mala barja – Marja, o katerem smo v Odsevu že veliko pisali. »Na prvi pogled se zdi, da razstava o Pšati in mokrišča niso povezani, vendar v urbanizmu temu pravimo 'zeleni sistemi' in jih – za razliko od preteklosti, ko so poplavne reke in mokrotni travniki veljali za manj kakovostna zemljišča – vedno bolj cenimo in jih celo načrtno umeščamo v mesta. Zato smo veseli, da se je fokus preselil na reko Pšato in mokrišča, saj se lahko tudi z njimi bolje pripravimo na podnebne spremembe, ki nas čakajo v prihodnje,« je poudarila Movrinova. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Razstavi so dodali risbe otrok z natečaja Pozabljena reka in zastave, ki so jih prav tako izdelali otroci, in sicer v okviru praznovanja svetovnega dneva rib selivk. Film Pšata – tok življenja, v katerem nastopa tudi Trzinka Lana Špelca Grad, si lahko ogledate na Youtubu: https://www.youtube.com/watch?v=1ynJVymU8Fs. (zajem slike Tanja Bricelj) Zemljevidi iz začetka 19. in fotografije iz 20. stoletja ter današnje podobe Pšate in Kamniške Bistrice prikazujejo, kako se je podoba krajine v tem času spreminjala. Vodam smo odvzeli njihov prostor in ga spremenili v naša bivališča, kmetijske površine ali gospodarska poslopja. september 2022 QR koda: povezava do videa Zavoda Revivo. | 13 Trzinci - naš ponos Pestro poletje za gasilce Poletje je čas dopustov, ko se spočijemo in sprostimo od vsakodnevnih naporov. Zadnjih nekaj let pa prav poleti prihaja do vse pogostejših vremenskih pojavov, močnih nalivov s točo in vetra oziroma do dolgotrajne suše in nadpovprečno visokih temperatur. Požari v naravi Zaradi suše je letos že spomladi v Preddvoru izbruhnil večji požar v naravi. V gašenju požara je sodelovalo tudi naše vozilo s posadko za dobavo požarne vode. V naši bližini je v naravi zagorelo na Gobovci v Mengšu. Potem pa je vročina še močneje pritisnila. Po daljšem obdobju brez padavin je 15. julija izbruhnil požar na Krasu. Zaradi njegove obsežnosti je bil aktiviran državni načrt za velike nesreče. Tudi iz našega društva smo od 20. julija do 25. julija šli pomagat z gasilsko cisterno GVC 24/50. Ekipe so se menjale na dvajset ur, kdaj tudi kakšno uro več. Prve dni je bilo zelo naporno in nevarno. Visoke temperature, slab zrak zaradi dima, za gasilce nevarnost dehidracije in pregretje telesa, poleg tega pa so se vrstile še detonacije raznih neeksplodiranih ubojnih sredstev. Zaradi zahtevnega terena je prišlo do okvar in poškodb na vozilih in opremi. Na naši opremi in vozilu je nastalo za več tisoč evrov škode. Na intervenciji je vse dni skupaj sodelovalo štirinajst članov, vsi smo se vrnili nepoškodovani. Zaradi dima na širšem območju upamo, da ne bomo imeli posledic zaradi vdihovanja dima. Požari v stavbah Imeli pa smo tudi požare v stavbah. Na praznik 25. junija ob 12.47 je zagorelo podstrešje v večstanovanjski stavbi v Jablah v Loki pri ­Mengšu, občina Mengeš. Naši člani so pomagali pri gašenju. Razmere so bile zelo obremenjujoče zaradi visokih temperatur zraka. 19. avgusta smo ob 21.24 dobili klic na pomoč v Mlakarjevo ulico. V kuhinji je zagorelo zaradi olja na štedilniku. Požar se je razširil na 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin kuhinjske elemente. V hiši je bila tudi starejša nepokretna oseba, ki jo je že pred našim prihodom iznesel sin. Zaradi vdihavanja dima smo ga predali v oskrbo reševalcem. Dima se je nadihal tudi policist, ki je začel gašenje, tudi njega so oskrbeli reševalci. Ogenj je bil hitro pod nadzorom in pogašen, malo dlje pa je trajalo prezračevanje, ker je bila hiša polna dima. 30. avgusta smo spet imeli požar. Ob 20.27 smo bili obveščeni, da gori drevo v gozdu ob Frnihtovem bajerju. Na kraju so ga začeli gasiti mimoidoči, vendar pa je bila potrebna večja količina vode, ker je gorelo v drevesu in njegovih koreninah. Po podatkih očividcev naj bi se z ognjem igrali otroci, zato na tem mestu pozivam vse, da se vedejo odgovorno in ne kurijo na prostem, še manj pa v gozdu, kadar so sušne razmere. Prosimo starše, da podučijo svoje otroke, da ne bi zaradi neodgovornega ravnanja prišlo do katastrofe, kot smo jo doživeli na Krasu. Skupaj moramo ravnati odgovorno. Tehnična pomoč in posredovanje ob prometnih nesrečah 4. julija smo ob 8.17 dobili obvestilo, da je prišlo do prometne nesreče v Kidričevi ulici. Na kraju so nas policisti obvestili, da naša pomoč ni potrebna. Isti dan ob 11.21 je prišlo do padca motoristov v križišču za IOC Trzin. V nesreči je bila ena oseba poškodovana in predana reševalcem. 24. avgusta ob 22.25 je na trzinski obvoznici proti Ljubljani pred križiščem za indus­ trijsko-obrtno cono avto pristal v jarku. Poškodovanih ni bilo. V vozilu smo odklopili akumulator in ga potegnili iz jarka na cesti. 4. avgusta smo posredovali v Kidričevi ulici, obveščeni smo bili, da je v stanovanju nenavaden vonj. Stavbo smo pregledali z detektorjem plinov, ki pa ni zaznal nevarnosti za ljudi. Skupaj smo na intervencijah sodelovali z gasilci CZR Domžale in reševalci NMP Domžale. 2. avgusta ob 17.04 je prišlo do poškodbe garažnih vrat zaradi nenadzorovanega premika vozila. Vrata smo s tehničnim posegom odprli. Čez poletje smo imeli več klicev na pomoč zaradi sršenov in os, ki so ogrožali ljudi v njihovih bivanjskih prostorih. Trzinci - naš ponos Izobraževanja 9. junija je Gasilska zveza Domžale za člane organizirala ogled filma Notre-Dame, v katerem je predstavljeno gašenje te katedrale in so opisane taktika in nevarnosti za posredovalce v požaru. V društvu smo imeli v juniju izobraževanje za uporabo novega sistema za polnjenje jeklenk za izolirne dihalne aparate. 16. julija smo se udeležili sektorske vaje na Pšati pri Dragomlju, preizkušali smo taktiko gašenja in reševanja ter medsebojne komunikacije. 19. junija smo se udeležili slovesnosti ob stoletnici PGD Vir, 25. junija smo sodelovali na prevzemu novega vozila PGD Žeje - Sveta Trojica, 28. avgusta pa smo prisostvovali maši za gasilce v Mengšu. 27. in 28. avgusta je bilo v društvu za člane organizirano kolesarjenje od Trzina do Sodevcev na Kolpi. Pot so prekolesarili štirje naši člani. Slavja Naloge gašenja in reševanja ljudi, živali in premoženja so zahtevne in stresne, zato smo gasilci veseli, kadar imamo priložnost za prijetna druženja ob raznih okroglih obletnicah in gasilskih porokah. Po daljšem času smo letos sodelovali na poroki našega člana. 20. avgusta se je naš član Mitja Bukovec poročil s svojo izbranko Ano. Draga Ana in Mitja, želimo vama obilo sreče v vajinem zakonu. Postavili pa smo tudi mlaj članu Blažu Mušiču mlajšemu za okroglih šestdeset let in ga pošpricali ter se z njim poveselili. Blaž, želimo ti vse najboljše. Slovo Pridejo pa tudi trenutki žalosti, ko se je treba posloviti za vedno, tega čez poletje ni bilo malo. Poslovili smo se od podpornih članov Jožeta Kosmača, Petra Vrbca in Staneta Habata ter podpornih članic Sonje Lipovšek in Angele Moravec. V Mengšu smo se poslovili tudi od članov prostovoljnih gasilskih društev v Mengšu in Topolah. Žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Zaščita in reševanje postaja v vsakodnevnem življenju ob povečanem divjanju narave kot posledici napačnih odločitev naše civilizacije v preteklosti in drugih nezgod vse bolj pomemben dejavnik. Prostovoljni prispevki za obnovo poškodovane opreme in vozila Ker so trzinski gasilci priskočili na pomoč pri gašenju požara na Krasu in je oprema utrpela poškodbe, prav tako so poškodbe nas­ tale na njihovem vozilu – gasilski cisterni GVC 24/50, pozivamo občane, da po svojih močeh darujete sredstva Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin. Prostovoljne prispevke lahko nakažete: PGD Trzin Ljubljanska cesta 2 1236 Trzin na TRR: SI56 0230-5001-2530-327, odprt pri NLB d. d. Namen: prostovoljni prispevek – Kras Hvala! Uredništvo september 2022 V našem društvu skrbimo, da se operativni gasilci strokovno izobražujejo. Imamo 45 operativnih gasilcev, ki imajo opravljene različne specialnosti za boljše in varnejše posredovanje v različnih položajih. Vseh članov pa je trenutno 124. Naše delo je raznovrstno in zanimivo. Ob začetku novega šolskega leta vabimo nove člane, da se nam pri­ družijo v našem društvu. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik Foto: Arhiv PGD Trzin, Andrej Križ (poroka) KROŽEK MLADI GASILEC V šolskem letu 2022/2023 bo potekal krožek Mladi gasilec. Gasilske vaje za otroke in mladino bodo potekale vsak ponedeljek ob 17. uri v Domu zaščite in reševanja. Dobrodošli vsi otroci od 1. razreda dalje. Za dodatne informacije se obrnite na Andrejo Kosirnik (040 351 328). | 15 Šola Nekrolog Slovo od sodelavke in kofetarice Vanje Vogrin Je čas življenja in je čas smrti, je pomlad in pride jesen, je veselje in je žalost. Vse to zaznamuje naše bivanje. Kako kruta je usoda, ko nam jemlje najdražje prijatelje in sodelavce! V takšnih trenutkih ne zmoremo najti pravih besed, a tolaži misel, da sočustvujemo in delimo bolečino ob izgubi naše drage Vanje. Pri vsakem od pokojnih se zamislim nad smrtjo, ki je kot oblika minljivosti življenja razložljiva, nerazložljiv in skrivnosten pa ostaja za nas njen urnik. Eno od protislovij življenja je prav gotovo to, da se dragocenosti človeka v vsej polnosti zavemo šele, ko nas zapusti. Draga Vanja, ob žalostni novici, da si za vedno in mnogo prekmalu odšla, se mi vedno močneje izrisujejo tvoje osebnostne lastnosti in pred očmi se kot kalejdoskop vrtijo dogodki in spomini na naše 38-let­no sodelovanje v Osnovni šoli Trzin. Srečanje sošolcev Osnovne šole Trzin V petek, 17. junija letos, smo se v gostilni Trzinka po dolgih letih spet srečali sošolke in sošolci treh osmih razredov, ki smo osnovnošolske klopi zapustili leta 1996. Druženje je bilo prijetno, a hkrati kratko, saj se je v teh letih nabralo ogromno zgodb. Smo si pa obljubili, da se najpozneje čez štiri leta spet dobimo ob 30. obletnici! Upamo, da se bodo takrat srečanja udeležili tudi sošolke in sošolci, ki tokrat žal niso uspeli priti. Nismo pa se v pogovorih pozabili spomniti naših takratnih učiteljic in učiteljev (naj mi ne zamerijo, če sem katero ali katerega vseeno pozabil omeniti): Mimi Cotman, Andreje Karner, Zvonke Majdič, Marte Repanšek, Božene Opara, Slavke Kozel, Marije Lukan, Majde Ipavec, Tatjane Tonin, Vanje Vogrin, Renata Volkerja, Erike Benkovič, Joži Tomelj, Jelke Tušnik, Dušana Gorenca, Marjance Ipavec, Stanke Jaklič, Nike Mušič, Zdenke Oblak, Roberta Ovnika, Mire Belotti, Andreje Kavčič ... in seveda našega ravnatelja Francija Brečka. Jure Kozole Foto: Arhiv Podoživljanje Vanje je moj spomin. Vsakdo jo bo ohranil po svoje. Jaz vem, da se danes poslavljam od odlične učiteljice, strokovne sodelavke, kolegice, sostanovalke in kofetarice. Vanja je bila v Osnovni šoli Trzin zaposlena od začetka njenega delovanja, to je septembra leta 1985, ko je uspešno končala študij na Pedagoški akademiji v Mariboru. Na šoli je poučevala matematiko in fiziko. Že aprila 1986 je opravila strokovni izpit za učitelje predmetnega pouka v osnovnih šolah. Ob delu je nadaljevala univerzitetni študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in leta 2003 pridobila strokovni naslov profesorica matematike in fizike. Poleg poučevanja matematike in fizike se je najprej ljubiteljsko, potem pa zaradi potreb na strokovnem področju začela ukvarjati in dopolnilno izobraževati na področju računalništva. Vodila je številne tečaje za mladino in odrasle, poučevala izbirne predmete: urejanje besedil, multimedija in računalniška omrežja. Njeno bogato znanje s področja računalništva je bilo nadvse dragoceno, postala je multiplikatorka Zavoda za šolstvo na področju uporabe IKT pri učenju in poučevanju matematike. Sodelovala je tudi v procesu prenove osnovne šole, bila je kritična in konstruktivna članica razvojne skupine za uporabo IKT pri učenju in poučevanju matematike ter članica e-projektne skupine Koncept uporabe IKT pri pouku matematike. Plodno je bilo tudi njeno delovanje na avtorskem področju, saj je izdala in objavila številne zbirke nalog iz matematike za peti, šesti, sedmi in osmi razred osemletne osnovne šole, naloge za pripravo na preverjanje znanja za deveti razred devetletne OŠ ter učbenik Uporaba računalnika pri pouku matematike. V letih od 2002 do 2017 je vestno, strokovno in odgovorno oprav­ ljala dela in naloge pomočnice ravnatelja. Skrbela je za organizacijske zadeve, dejavno je spremljala spremembe zakonodaje, novosti na strokovnem pedagoškem področju in razvoj sodobne učne in informacijske tehnologije. Junija 2004 je uspešno opravila šolo za ravnatelje in ravnateljski izpit. Od leta 2004 do 2007 se je redno udeleževala strokovnih posvetov ravnateljev ali pomočnikov ravnateljev. Leta 2007 je bila prva na šoli in ena od prvih v Sloveniji, ki so za svoje pedagoško, strokovno in znanstvenoraziskovalno delo prejeli najvišji naziv v vzgoji in izobraževanju – svetnik. Kot strokovnjakinja na pedagoškem, računalniškem, matematičnem in tudi drugih področjih je v šoli izvedla številna izobraževanja in delavnice za strokovno osebje. S širokim naborom znanja je veliko pripomogla k racionalizaciji stroškov, ki bi jih šola lahko imela (izobraževanje delavcev, vzdrževanje celotne informacijske tehnologije, sestave najrazličnejših računalniških programov za potrebe administracije in didaktičnega materiala). Pri Vanji smo sodelavci še posebno cenili njeno široko znanje, analitično misel in osebno držo pri iskanju strokovnih rešitev, pri katerih je stroko vedno postavljala na prvo mesto. Zelo smo cenili njeno odkritost in poštenost v odnosu do sodelavcev. Priznavali smo ji številne osebnostne vrednote: delavnost, strpnost, skromnost, vztrajnost, smisel za človeka, pomoč učencem pri vzgojnih in osebnostnih težavah. V šolskem letu 2015/2016, ob 30-letnici Osnovne šole Trzin, je bila gonilna sila pri projektu nastajanja 1. zbornika te šole. Izkazala se je kot iznajdljiva, natančna, disciplinirana članica tima in brez nje zbornik zagotovo ne bi zagledal luč sveta. Draga Vanja! Zaposlitev in šola sta bila zelo pomembna dejavnika v tvojem življenju. Poklic učiteljice si imela neizmerno rada in uživala si pri delu z otroki. Vseskozi si menila, da je šola zelo pomemben dejavnik v kraju, zato si se že od samega začetka z različnimi akcijami prizadevala za njeno promocijo. 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Šola Hvaležni smo, da smo te imeli, bila si učiteljica z veliko začetnico, s svojim profesionalnim delom si se vtisnila v spomin številnim generacijam trzinskih učencev – ne samo kot učiteljica matematike in fizike, ampak tudi kot zavzeta in odgovorna razredničarka. Bila si čudovita učiteljica, zahtevna, stroga, vendar pravična in razumevajoča. Učencem si znala postaviti meje, točno so vedeli, kaj smejo in česa ne. Vedno si se znala prilagoditi otrokovi duši, ga potolažiti, spodbujati in razvedriti pa tudi pokarati in pokazati pravo pot. Po resnem delu si se znala z učenci prešerno nasmejati in se poigrati tako, da si podrla nevidne pregrade med učenci in seboj. Nikoli nisi imela težav z disciplino v razredu, ker si znala s svojim pristopom do učencev in načinom podajanja snovi vzdrževati avtoriteto, ki jo učitelj potrebuje, če hoče uspešno opravljati svoj poklic. Taka avtoriteta pa pomeni medsebojno spoštovanje in zaupanje ter prijateljski odnos. To pa je tebi, Vanja, vseskozi uspevalo. Tudi nam učiteljem ter mlajšim kolegicam in kolegom si bila svetal vzgled in vzor, saj poučevanje ni bilo le tvoj poklic – bilo je tvoje poslanstvo. Pa ne samo to. Vedno si bila pripravljena priskočiti na pomoč in svetovati, če je kdo potreboval nasvet. Znala si tudi poskrbeti za prijetno razpoloženje v kolektivu. Zlasti ob odhodu sodelavcev v pokoj si za vsakogar hudomušno in izvirno pripravila nagovor v sliki in besedi. Vanja, bila si izredna ženska. Vesela sem, da sem te imela priložnost spoznati – ne samo kot odlično učiteljico in strokovno sodelavko, ampak tudi kot sostanovalko. V letih od 1991 do 1993 smo skupaj živeli kot podnajemniki v Trzinu pri Mušičevih in na to obdobje imam zelo lepe spomine. Tedaj sem spoznala tudi tvojo nežno, toplo in mehko plat osebnosti. Spoznala sem te kot skrbno in požrtvovalno ženo, ljubečo in odgovorno mamico svojima dvema otrokoma: hčeri Kaji in sinu Samu. Veliko lepih trenutkov smo preživeli skupaj. Bila si izvrstna kuharica, vsako sobotno jutro je po hiši dišalo po tvojih sveže pečenih žemljicah in kruhu. Za rojstne dneve si spekla okusne in izvirne torte, ki smo jih vsi občudovali, pa tvoj jabolčni štrudelj in pehtranova potica! Vedno si kaj ustvarjala, šivala, pletla, kuhala, pekla … Mnogokrat sem se spraševala, le od kod Vanji toliko moči, toliko energije. Razdajala si se družini, razdajala si se v službi, na vse si mislila, vse si naredila, na svoje zdravje in nase pa si pozabila. Nobenega življenja ne sestavljajo samo uspešne in lepe stvari, občasno si tudi ti doživljala večje ali manjše zdrse z utečenih tirnic življenja in težave, a si vedno vse viharje v življenju znala in zmogla prebroditi in z optimizmom gledati v prihodnost. Kljub hudi diagnozi bolezni si vedno znova in znova dokazala, da si borka za življenje. Kofetarice smo kljub tvoji bolezni ohranile pristen stik in se ob rojstnih dnevih dobivale, da smo malo pokofetkale, poklepetale, potarnale in si nabrale moči do novega srečanja, ki smo ga vse komaj čakale. Ta srečanja so bila prava terapija za dušo. Koliko volje, želje po življenju je vrelo iz tebe, čeprav si vedela, da počasi izgubljaš bitko z boleznijo! 6. maja sem prejela tvoje sporočilo s fotografijo vaše nove članice družine, Lucije, in pripisom: jaz, srečna babi. Vedno si s posebnim žarom v očeh pripovedovala o svojih vnukih: Sari, Marku, Leonu in Luciji. Kako si bila ponosna nanje, kako si jih imela rada, saj so ti do bridkega konca osmišljali življenje! Draga Vanja, ostala nam boš v najlepšem spominu. S tvojim odhodom je Osnovna šola Trzin ogromno izgubila. Naj ti bi lepo tam onkraj mavrice. Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja. Vanja, pogrešali te bomo v šoli, pogrešale te bomo kofetarice, še najbolj pa boš manjkala svojim najbližjim. Stanka Jaklič Slovo od osnovnošolskih klopi Letos manj prvošolčkov kot v zadnjih desetih letih Od osnovnošolskih klopi se je 14. junija poslovilo 47 devetošolcev trzinske osnovne šole. Svoj odhod so proslavili v šolski telovadnici na valeti, obarvani s kulturnim programom, v katerem so pokazali svoje plesne spretnosti, nekateri tudi virtuozne, in se predstavili s krajšima videoposnetkoma. Prisluhnili so tudi govoroma ravnateljice Mateje Chvatal in župana Petra Ložarja, ki se je odzval njihovemu vabilu. Za konec so z učiteljico Ireno Capuder pripravili glasbeno-plesno-akrobatsko presenečenje in se še zadnjič zbrali v šolski jedilnici, kjer so se posladkali s torto, fotografirali in se spominjali trenutkov, ki so jih preživeli v devetih letih šolanja. »V tem šolskem letu smo osvojili veliko priznanj z različnih področji, ki sta nam jih podelila razrednika skupaj z ravnateljico. Poleg akademskega uspeha smo se izkazali v športu, saj smo sodelovali na atletskih, odbojkarskih, košarkarskih in nogometnih tekmah in turnirjih. Seveda so k tem dosežkom močno pripomogli tudi naši učitelji in mentorji, ki se jim globoko zahvaljujemo. Posebno vlogo pa sta imela naša razrednika, Andreja Rotar in Aleš Šporn, saj sta nas štiri leta usmerjala in podpirala ter nam tudi na valeti namenila še zadnje spodbudne besede,« sta v imenu obeh razredov na splet­ nih straneh šole zapisali zdaj že nekdanji devetošolki Ajda Bolčina in Elizaveta Klochkova. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič september 2022 Po poletnem zatišju se je v četrtek, 1. septembra, v šolo spet naselil živahen otroški direndaj. Po brezskrbnih poletnih počitnicah, za večino otrok seveda prekratkih, je v šolske klopi spet sedlo 458 trzinskih osnovnošolcev. Prvič je šolski prag polno pričakovanj prestopilo tudi 36 prvošolčkov, najmanj v zadnjih desetih letih. Skupaj s starši so si najprej ogledali garderobo prve triade in prostor, kjer bodo odlagali svoje čevlje in oblačila. Po ogledu gledališke predstave, ki jim jo je v šolski jedilnici pripravil Miha iz gledališča KU KUC, so se s svojima učiteljicama Matejo Veternik (1.a) in Špelo Šivic (1.b) pogumno odpravili v matični učilnici. Tam so se posladkali s torto, ki jo šoli vsako leto podari Društvo prijateljev mladine Trzin. Razveselili so se tudi darilc in rumenih rutic, se ob tem spoznavali in si izmenjali nekaj misli, kako se počutijo kot prvošolci. Medtem so starše, ki so že tretje leto zapored koristili dodaten dan plačanega dopusta za spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan, v jedilnici nagovorile pomočnica ravnateljice Jana Klopčič, šolski svetovalni delavki Katja Kadivec in Manca Furlan ter ravnateljica Matejka Chvatal, ki jim je zaželela, da bi se njihovi otroci v šoli prijetno in varno počutili ter se veliko naučili. Naj omenimo še to, da je po dveh »koronskih« letih prvi šolski dan minil brez posebnih epidemioloških protokolov. Za zdaj veljajo le priporočila, ki vključujejo preventivne higienske ukrepe, redno prezračevanje prostorov in pros­ tovoljno samotestiranje oseb s simptomi covida-19. Zagotovo si vsi želimo, da bi tako ostalo čim dlje. Tanja Jankovič Foto: Tjaša Jankovič | 17 Posthumni portret Jelka Moravec - Ela, trzinska slikarka Včasih bi hotela barve s slik kar pojesti Z Jelko Moravec sva bili sosedi. Stanovala je dve nadstropji nad mano, in ko sem se priselila v Trzin, sva se večkrat pozdravili – jaz njo iz atrija, ona mene s svojega okna in balkona ob njem. Takrat še nisem vedela, da se za tem oknom in tem balkonom skriva majhen, vendar bogat atelje, kjer nastajajo njene prepoznavne, barvno intenzivne slike, pod katere se je podpisovala z imenom Ela. Prav tako kot sredi junija nobena od naju ni vedela, kako preroške bodo njene besede: »No, če ga bom dočakala ...« Te besede je izrekla, ko sem jo obvestila, da bo zaradi pomanjkanja prostora v junijskem Odsevu ta portret moral do septembra počakati na objavo. Izrekla jih je tako ležerno, da sem bila prepričana, da se kaj takega ne more zgoditi. Jelka Moravec je dober mesec pozneje za vedno zaspala. Čeprav ne morem reči, da sem jo zares »poznala«, si drznem zapisati, da nam bo Ela ostala v spominu kot »tista, ki si upa«. Svet je lepši zaradi njenih slik, ki zdaj govorijo namesto nje. Jelka Moravec se je rodila v Trzinu, pr' Lojzet' po domače. Brala je pri petih letih, in ko je dobila knjigo o Pepelki, se je čisto zatopila v čudovite ilustracije Marlenke Stupica. Rada je deklamirala in nastopala, zato je bila tudi v odrasli dobi dejavna na trzinskih odrskih deskah. Privlačila jo je umetnost v vseh oblikah … Čeprav si je kot otrok želela na gimnazijo in nato nadaljevati šolanje na likovni akademiji, za tiste čase to ni bila ravno stvarna pot. Tedaj Med slikanjem na eni izmed slikarskih kolonij. je pač veljalo, da biti slikar »ni nič«. Tako je pristala v trgovski šoli in se pozneje, ko je bila že zaposlena v prodajalni gramofonskih plošč, izšolala še za poslovodkinjo. Kar 27 let je vodila ljubljansko prodajalno Založbe gramofonskih plošč RTV Beograd. Na svojem delovnem mestu je uživala, saj je srečevala vrsto zanimivih ljudi in se tako nenehno gibala v svetu umetnosti. Tudi tako, da je sem ter tja odšla na kakšen likovni tečaj, še ko so bili otroci majhni, toda zares dejavno je začela slikati pri svojih petdesetih. »Poročila sem se mlada in imela otroke še pred dvajsetim letom. Ko so otroci odšli, sem doživela sindrom praznega gnezda in s tem povezano depresijo. Pa so se mož in otroka spomnili, da sem od nekdaj rada slikala, in so mi za 50. rojstni dan podarili vse potrebno. Dobila sem ogromno literature o slikarstvu in seveda tudi vse pripomočke: platna, stojalo, barve, čopiče … In tako sem začela! Najprej sem kakšna tri leta ustvarjala sama, vendar sem hotela vedno več in več, zato sem se vpisala v Likovno društvo Senožeti Radomlje, kjer že dvajset let ustvarjam pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Zalaznika. Tisti, ki se spoznajo na slikarstvo, pravijo, da dvajset let slikanja pod Zalaznikovim vodstvom velja za opravljeno akademijo,« je v zadnjih dneh maja, ko sva pripravljali ta pogovor za junijsko številko Odseva, smeje se pojasnjevala Ela in skromno pristavila, da je imela pred najinim pogovorom tremo, saj da o sebi ne mara govoriti. Z razstave v Centru Ivana Hribarja, slike iz cikla Covid. Pretresljive podobne kataklizme, v katero drsi svet, človeka ne pustijo ravnodušnega. Naj zato na tem mestu citiramo njenega mentorja Janeza Zalaznika. Ob eni izmed njenih osmih samostojnih razstav je zapisal: »Kar koli Jelka Moravec slika, se sliki vedno preda. Platno je pri Jelki Moravec vedno polje notranjega izkaza. To polje najbolje obrodi takrat, kadar slikarka zaupa notranjemu glasu in še posebej kadar se ne ustraši lastnega krika. Kajti slike Jelke Moravec včasih premorejo krik, ki zareže globoko in gledalcu (pa verjetno tudi slikarki) zmakne mir, ki ga ponuja varna rutina vsakdana. /…/ Iz preprostega tihožitja ustvariti dramo je presežek, ki iz podobotvorja vodi k slikarstvu. Jelka Moravec zna s premikanjem barvnih gmot, neprestanim iskanjem in prevpraševanjem s čopičem, oguljenim do komaj še obstoječih trdih ščetin, ustvariti dramo in se na svoj način približati izrazu, ki ga je Vasilij Kandinski za potrebe lastnega dela formuliral kot 'slikarstvo notranje nuje'.« Na eni izmed dveh samostojnih razstav, ki jih je imela v avli Centra Ivana Hribarja. Sicer je pripravila osem samostojnih razstav. Posthumni portret Prav res je bil Kandinski tudi sicer Elin najljubši slikar. Če bi ga imela priložnost srečati, bi ga slikarka vprašala, kako mu je uspelo tako na debelo, tako močno in brez figuralike narediti take osupljive slike. »Nekoč smo bili na razstavi Kandinskega v Münchnu, kjer so bile razstavljene slike, velike kot stena dnevne sobe. Še zdaj, ko govorim o tem, se kar naježim. Opazovala sem eno njegovih abstraktnih slik in bilo mi je, da bi se kar tam ulegla pod njo na tla in se potopila vanjo. Tega se ne da razložiti, to lahko samo čutiš!« je pripovedovala Jelka. začetka uporabljala široke čopiče. »Tako široke, da so se mi vsi smejali.« Zato je pri ustvarjanju naletela na izziv, kako naj s širokim čopičem pod sliko zapiše svoje ime Jelka. Kot otroka so jo klicali Elka, zato je čopič preprosto obrnila pokonci in nastal je podpis Ela. Z njim je dobila svoje umetniško ime, ki pa jo je spremljalo tudi v vsakdanjem življenju. »Včasih ko ustvarjam, dobim slino v usta in zdi se mi, da bi lahko barve s slike kar pojedla,« je povedala pred meseci in omenila, da je kdaj pred slikanjem predmete tudi tipala, da jih je ponotranjila in nato strukturo predmeta prenesla na sliko. Izmed okoli 300 slik, kolikor jih je Jelka Moravec naslikala v dveh desetletjih svojega ustvarjanja, so ji bile najbolj ljube tiste, ki so nastale iz njene notranjosti, po lastnem navdihu, ne da bi kamor koli gledala ali iskala ideje drugje. Navihano je zase vedno rekla, da takrat, kadar nastajajo take slike, »vleče slamice iz glave«. Kakor koli že: te »slamice« so tisto, kar dela njene slike tako prepoznavne in posebne. Jelkina neuresničena želja je bila, da bi tudi sama kdaj slikala na velikih formatih. »Ko sem slikala slike iz cikla Štirje letni časi, ki so velike 120 x 80 cm, je bilo pol slike v ateljeju, pol pa na balkonu,« mi je smeje se pripovedovala pred poletjem in dodala: »O ja, nadvse rada bi kdaj slikala na zelo velikih formatih, a ne zdaj. Zdaj nimam moči.« Potem ko jo je pred skoraj dvema letoma doletela bolezen in so ji zdravniki dali zelo slabe napovedi, so bile njene prioritete drugje. »Zdaj sem pomirjena. Vse ljudi veliko bolj cenim in nikogar v nič več ne prepričujem. Predvsem pa sem hvaležna za vso podporo in ljubezen, ki ju dobivam od svoje družine, saj šele zdaj, v bolezni, spoznavam, kako veliko darilo je to,« mi je s posebnim mirom v glasu zaupala med pogovorom za ta prispevek. Mož Miro in otroka Petra in Robert, ki so pravzaprav »krivi« za to, da je Jelka stopila na pot slikarstva, so njeno delo od nekdaj zelo podpirali, zlasti Miro pa je na njeno delo odkrito ponosen. Med najinim pogovorom se je nevsiljivo umaknil, a čisto pred koncem je vendarle vprašal, ali lahko nekaj pripomni. »Ali vam je povedala, da vse barve, ki jih uporabi na slikah, nameša sama iz samo treh osnovnih barv, oker in bele!? Barvno lestvico je naštudirala 'v nulo'. Na slikarske kolonije na primer je za razliko od drugih prinašala le tube petih barv,« je pripomnil Miro in pri tem ni skrival ponosa na svojo ženo. Slika, ki je nastala po tem, ko so na Teznem sredi polj zgradili tovarno, ima naslov: »Polje, kdo bo tebe ljubil«. Značilnost slik Ele Moravec je prav izrazita koloristika, med močnimi barvami pa izstopa rdeča. »Morda nisem najboljša risarka, za barve bi pa lahko rekla, da sem odlična,« je nazadnje vendarle priznala tudi sama in svoje slikanje prostodušno opisala takole: »Jaz pomočim 'penzl' v barvo in flok … Želim si ostati pri takem slikanju.« Tudi zato je za svoje slikanje izbrala akril, ki je trši material. »Saj tudi jaz rada vlečem bolj trde linije,« je povedala Jelka in dodala, da je že od vsega september 2022 Žerjavčki, kakor jih vidi Jelka Moravec. Eline slike visijo v številnih trzinskih domovih, njene žerjavčke lahko občudujemo v novih prostorih Društva upokojencev Žerjavčki Trzin v novem DZIR-u, nekaj jih je na voljo za nakup tudi v cvetličarni AnaEva. V času, ko je nastajal ta pogovor, je Ela v avli Centra Ivana Hribarja razstavljala tri slike, ki jih je ustvarila na temo covida. Pretresljive podobe kataklizme so nastale le nekaj dni po tem, ko je prišla iz bolniš­ nice, kjer je tudi sama staknila okužbo. Ob koncu pogovora me je povabila v svoj mali atelje in človeka v tem njenem malem svetišču poleg množice likovnih del osupne dejstvo, da je velik kot v njem namenjen samo strokovni literaturi o likovni umetnosti. Jelka Moravec je na svoji slikarski poti do potankosti preučila barvno lestvico, preštudirala dela Cezanna, Picassa, Renoira, Mondriana, Kandinskega …, obiskovala razstave v Sloveniji in tujini, hodila na tečaje na akademijo in na celotedenske slikarske kolonije na Kras, Bovško in v Toskano, širila svoje likovno obzorje, predvsem pa nikoli ni bila čisto zadovoljna s svojimi slikami. Vedno je hotela še nekaj več in v svojem slikarskem izražanju iti tja, kjer še ni bila. Slikanje je bila zanjo tudi katarza in prav zato, ker sleherni med nami kdaj zdrsne v svojo notranjo sivino, je Ela Moravec tako neskončno barvito in izjemno bogato živela prav s svojimi slikami. Želim verjeti, da je zdaj končno srečala Kandinskega in ga vprašala vsa tista vprašanja, in res upam, da tam onkraj končno lahko slika na največja možna platna. Tanja Bricelj Foto: osebni arhiv in Tanja Bricelj | 19 Knjižni kotiček Namigi za jesensko branje Ker je poletje švignilo mimo, marsikomu ni uspelo odkljukati vseh literarnih del, zapisanih na poletnem bralnem seznamu. Tudi sama sem med njimi, a namesto da bi seznam skrajšala, sem si v poletnih mesecih nanj še dodajala gradivo. Nekaj dodanih primerkov želim podeliti z vami. Sprva so bila za tokratni književni kotiček mišljena le leposlovna dela, a sem vanj vključila še dve izjemni strokovni deli, novejši pridobitvi Umcove zbirke PREOBRAZBE. Omenjeni deli sta predstavljeni na koncu, prva tri mesta pa zasedajo raznovrstna leposlovna (zgodovinska) dela. Vsem petim knjigam je skupno to, da svojevrstno podajajo edinstvene življenjske izkušnje. France Bevk – UMIRAJOČI BOG TRIGLAV: zgodovinska povest Križarski pohod Čedajcev v letu 1331 je pred skoraj 100 leti spisal France Bevk. V letu 2022 smo dobili čudovit ponatis, ta ohranja srž in rdečo nit zgodovinske povesti, ki opisuje podvig omenjenih Čedajcev, popisuje, kako so posekali sveto drevo, kako so nato zasuli studenec in podobno. Čemu takšen trušč zaradi padlega drevesa in zasute struge? To so bili časi, ko so ljudje častili triobličnega boga Triglava, poosebljala sta ga drevo s tremi vrhovi in studenec s tremi izvirki. Četudi je dotlej vera ljudi ostajala neomajna, pa so okoliščine privedle do dogodka, opisanega zgoraj – Triglav je začel umirati, saj je vera ljudi začela usihati ... Posledic omenjenih dejanj si, dokler ne prečitamo Bevkove mojstrovine, morda ne moremo niti zamišljati. Sophie Benedict – GRACE IN MILINA LJUBEZNI Obdobje tik po drugi svetovni vojni, v ospredju lik mlade Grace, ki se kljub nasprotovanju staršev preseli v Veliko jabolko, New York, kjer se želi vpisati na Akademijo igralskih umetnosti. Lepota in strast, nadarjenost in želja. Dekle je premoglo vse to in še več. Vse omenjene lastnosti so kaj kmalu po prihodu v New Yorku opazili številni vplivneži, med drugim sloviti režiser Alfred Hitchcock, ki so mu bile svetlolaske še posebej pri srcu. Dekle, ki je v ameriško velemesto prišlo zaradi želje, da bi uspelo v igralskem poklicu, se je med drugim preživljalo z manekenstvom, nazadnje pa uspelo v igralskem poklicu. Vendar marsikdo za njen največji dosežek šteje poroko z monaškim princem Rainierjem III. Seveda je govor o Grace Kelly, lepotici iz predane katoliš­ke družine, ki je s svojim delom in znatnim vplivom pustila neizbrisen pečat v svetu umetnosti. 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Javier Marias – NAPISANA ŽIVLJENJA Nedvomno edinstveno delo tako slogovno kakor vsebinsko. Javier Marias ne zapisuje zgodb znanih pisateljev na klasičen način, ne popisuje njihovih življenj in ne podaja sodb. Izhaja namreč iz fotografij, ki so dodane vsakemu poglavju. Kot bi imele fotografije moč, da povedo zgodbo tako način, kakor same besede ne zmorejo. Kot bi iz fotografij sijala življenjska sila, ki je v besedah ni mogoče začutiti. Kot bi fotografije odpele napev, ki ga sami zapisi ne zmorejo predati. »Kot da bi bile obrazne poteze pisateljev tudi del njihovega opusa,« je zapisano v uvodu. In prav zaradi teh potez delo izstopa. Ni ga namreč človeka, ki bi bil po obraznih potezah popolnoma enak nekomu drugemu, in ni ga opusa, ki bi se popolnoma prekrival z opusom nekoga drugega. Miran Možina – MOZART ČLOVEŠKE KOMUNIKACIJE Ugledni slovenski psihiater in psihoterapevt Miran Možina v enem novejših del iz zbirke Preobrazba predstavi življenje in delo slovitega ameriškega psihiatra in psihoterapevta, Miltona Hylanda Ericksona, ki javnosti ni poznan le kot neortodoksen strokovnjak za človeško vedenje, temveč tudi kot človek poglobljenih življenjskih izkušenj. Ena od psihiatrovih ključnih lastnosti, ki so pogosto poudarjene tudi v tem delu, je predvsem ta, da se ni pustil vplivati. Zanj je bilo vsiljevanje mišljenja in zamisli nedopustno, hkrati pa se je zavedal, da se je temu nemogoče izogniti. Možina v delu predstavlja psihoterapevtovo razdvojenost med tem, kar je po njegovem mnenju ustrezno, in tistim, kar je po mnenju družbe potrebno. Poglobljeno je predstavljena tudi Ericksonova uporaba eksperimentalne in klinične hipnoze, s katero se je želel izogniti nezavednemu vsiljevanju mišljenja, hkrati pa je pripomogla k temu, da je ameriški psihiater postopoma razvil nadpovprečno občutljivost za nezavedno komuniciranje. Jay Haley – NEOBIČAJNA PSIHOTERAPIJA MILTONA H. ERICKSONA Haleyjevo delo je bilo po Mozartu človeške komunikacije logična izbira, saj se je tudi pokojni ameriški psihoterapevt Jay Douglas Haley, eden od ustanoviteljev družinske terapije, v svojem delu poklonil mojstru človeške komunikacije, Miltonu Hylandu Ericksonu. Vendar se Haley za razliko od slovenskega avtorja osredotoča na konkretne primere Ericksonovih terapij. Da pa bi interakcije med psihoterapevtom in njegovimi strankami lažje razumeli, so terapevtska srečanja poenostavljena in prikazana v obliki nekakšnih anekdot, ki bralca ne le razsvetlijo, na trenutke ga tudi dodobra nasmejijo. Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Bralnice pod slamnikom tokrat del Slamnikarskega sejma Domžalski Slamnikarski sejem je bil eden tistih nesrečnih dogodkov, ki so se morali zaradi pandemije v zadnjih dveh letih odreči izvedbi. Letos so v prvi polovici junija Domžale vnovič zaživele v slamnikarskem duhu ter se po triletnem molku poklonile dediščini slamnikarstva, katere glas presega meje domovine. Letošnji sejem se je priključil domžalski prireditvi Čarobno mesto, ki je v slamnikarsko kulturo vnesla različne melodije. Ljudje so prišli, da bi si nakupili zaloge slamnikov, se naužili glasbenih užitkov, se poigrali v senčnatih predelih parka ter se hkrati navzeli literarnega duha, ki je okrepil kulturno delovanje junijskega konca tedna. V okviru Slamnikarskega sejma se je letos iztekel tudi zaključek mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom, ki svojo sled pušča že od leta 2011, ko je stopil na literarno prizorišče kot prvi tovrstni festival v Sloveniji. Za nemoteno delovanje festivala že vsa leta skrbi Založba Miš in tudi letos je poskrbela za slikovit sklepni program, pri čemer pa je svoj lonček pristavila Knjižnica Domžale. Na pomoč so priskočili kulturni ustvarjalci, ki so poskrbeli za pristno literarno vzdušje. V goste so organizatorji tokrat povabili priljubljenega slovenskega pisatelja, Tadeja Goloba, za otroke pa so pripravili literarno obarvane ustvarjalnice, ki sta jih vodila pisateljica in ustvarjalka Nina Mav Hrovat in ilustrator Ivan Mitrevski. Slednji je bil tudi član strokovne komisije, ki je ocenjevala prispevke ustvarjalnega natečaja Do konca in naprej! Tričlanska komisija, ki sta jo poleg ilustratorja sestavljala še promotorka branja Tilka Jamnik in vodja Oddelka za otroke in mladino v Knjižnici Domžale Stanka Zanoškar, je imela polne roke dela, saj je v ocenjevanje prejela kar 127 prispevkov, od tega 61 literarnih del, 65 likovnih izdelkov in en videoprispevek. Prispevke so poslali iz 34 različnih šol. Bralnice pod slamnikom, ki so namenjene promociji branja in služijo kot orodje za širjenje motivacije za branje med mladimi, so letos uresničile svoj namen. »Razmišljati globalno in delovati lokalno«, kar služi kot odskočna deska festivala, se je izkazalo za smiselno, saj so mladi s prebiranjem različnega čtiva na temo strpnosti, medgeneracijskega povezovanja in sorodnih vsebin pridobili novo znanje, ki so ga lahko v svojem vsakodnevnem delovanju prelili v prakso, kar se je odražalo v poslanih literarnih prispevkih. S tovrstnim spodbujanjem branja in pisnega izražanja mladi ne izboljšujejo zgolj svoje integritete, marveč tudi druge veščine, ter krepijo znanja, ki jih lahko uporabijo v medgeneracijskem povezovanju, javnem nastopanju/branju in drugih oblikah literarnega izražanja. Zaradi pestrega programa in navdušenega odziva občinstva vsi že nestrpno pričakujemo naslednje Bralnice, ki bodo nedvomno pritegnile še več osnovno- in srednješolcev, željnih novih bralnih in pisnih izkušenj. Besedilo in foto: Barbara Kopač Si mlad diletant? Definicija: diletánt in diletànt -ánta m (ā á; a á) 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant (vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja: tiskana izdaja 2014, spletna izdaja 2014) Vzgibi, zakaj se nekdo pridruži gledališki skupini, so lahko najrazličnejši. Od tega, da je v njej že najboljši prijatelj in bi se rad več družil z njim, do tega, da morda pričakuje samoaktualizacijo s pomočjo gledaliških orodij. Vsak sam ve, kaj pričakuje od gledališkega udejstvovanja. Zakaj pa bi se v gledališko dejavnost vključil mladostnik po koncu osnovne šole? Lahko je to zato, ker želi izboljšati svoj (govorni) nastop. Lahko zato, ker ima željo po študiju igre in želi izpopolniti svoj izrazni aparat (telo). Lahko zato, ker je sicer introvertiran, pa mu gledališko ustvarjanje pomaga, da se lažje znajde v svetu. Lahko je september 2022 razlog tudi identifikacija z lastnim »plemenom«, iskanje družbe sebi podobnih. Vzgib je lahko tudi opozarjanje na družbene težave širše narave ali izražanje družbene kritike z umetnostjo gledališča. Kakor koli, naše gledališče je odprto za vse! Zato vabimo mlade od 14. do 18. leta, da se pridružijo mladinski gledališki skupini v KUD Franca Kotarja, ki bo pod vodstvom izkušene igralke Olge Kacjan spet začela delovati v sredini oktobra 2022. Vaje bodo potekale enkrat tedensko, ob torkih od 18.30 do 20. ure. Mentorica Olga Kacjan pa mlade k ustvarjanju vabi takole: »Vsi se lahko posvetimo umetnosti, ker si to močno želimo! Bodimo ljubitelji in trikrat hura za nas diletante!« Če vas ali vaše znance, ki ustrezajo tej starostni skupini, tovrstno ustvarjanje zanima, je prijava mogoča do vključno 17. oktobra na spletni strani www.kud-trzin.si. Brigita Ložar, KUD Franc Kotar Trzin | 21 Dogajanje na dlani Mini dramska šola – svet domišljije, ki pripravi tudi na resnično življenje Od začetka Mini dramske šole leta 2013 do zdaj je z nami raslo in se razvijalo veliko trzinskih in okoliških otrok. Na srečanja so se namreč pripeljali tudi iz Ljubljane, Doba, Domžal, Mengša, Škofljice in Borovnice. Veliko teh otrok je obiskovalo več kot eno stopnjo MDŠ-ja in svojo gledališko pot nadaljevalo v skupini Show KUD Franc Kotar Trzin. Razlogov za to je več: od prijetnega druženja, ljubezni do nas­ topanja in zabavnih domislic do tkanja pristnih prijateljskih vezi, varnega prostora, kjer lahko njihova domišljija dobi krila, spoštovanja, ki so ga deležni od sovrstnikov in mentorjev, do priložnosti, da izkažejo svoje potenciale, da najdejo svoje pleme. Ob ukvarjanju z dramo se krepijo številne lastnosti, ki otroku in poz­neje odraslemu pomagajo k uspešnejšemu soočanju z različnimi življenjskimi položaji (ustvarjalnost, reševanje problemov, preizkušanje novih stvari, veščine opazovanja, sodelovanje …). Konkretno se dogaja, da se izkušnje in veščine, ki jih otrok pridobi v Mini dramski šoli, odražajo pri šolskih dejavnostih (govorni nastopi in predstavitve, skupinsko delo, vodenje skupine, kreativno razmišljanje, izboljšanja sposobnost empatije do drugih, izboljšana samopodoba, večja samozavest, zaupanje v svoje ideje in sposobnosti), pozneje pa so v oporo mladostniku in odraslemu. Da lahko otroci preizkušajo svoje meje in se predstavijo tudi gledalcem, organiziramo polletne in letne produkcije (najprej za starše in sorodnike, nato za širše občinstvo). V šolskem letu 2021/22 so otroci skupine MDŠ 1 (predšolski otroci in otroci prve triade osnovne šole) pripravili nastop z naslovom »Le kaj vse leti?«, v katerem so na gledališki način raziskovali, kaj in kdo lahko leti. V drugem nastopu pa razis­ kovali etiopsko ljudsko pravljico o Atu Abatu in klobukih ter pripravili nastop z naslovom »Oh, ti klobuki!«. Otroci skupine MDŠ 2 (druga triada osnovne šole) so zaradi zimske povišanosti epidemiološkega tveganja pripravili videoposnetek predstave Liza in škratek Mirko, posnetek pa so prejeli starši otrok. V živo so mladi igralci nastopili z avtorsko predstavo Liza in Enorok, katere vsebinsko zasnovo je pripravila deklica iz skupine MDŠ 2, z otroki pa smo zgodbo skupaj razvili in nato uprizorili (na fotografiji prizor iz predstave). S tem, ko so otroci sami pripravljali in razvijali predstavo, so urili tudi svoje veščine poslušanja drugih in predstavljanja svojih idej, dogovarjanja in pogajanja, lahko pa so tudi spremljali, kako so zasejana semena domišljije zrasla in se razvila v pravo gledališko predstavo. V Mini dramski šoli tako ne omogočamo otrokom zgolj vpo­ gleda v gledališki svet, temveč jih pripravljamo tudi za resnični svet. V septembru vpisujemo v obe skupini, začetek pa je z oktob­rom. Zato ne odlašajte z vpisom in nam pišite na zavod.azum@gmail.com ali nas pokličite na tel. št. 040 397 252! Saša Hudnik Foto: Peter Hudnik (@hoodfoto) Radi gledališčimo! Vabljeni k ogledu kratkega dokumentarnega filma o gledališki skupini mladih s posebnimi potrebami. V okviru projekta Kulturno srce Trzina, ki ga izvaja Zavod za ustvarjanje, razis­ kovanje in učenje Azum v sodelovanju z Občino Trzin in Kulturno umetniškim društ­vom Franc Kotar Trzin, je poleti nastal kratek dokumentarni film o gledališki skupini mladih s posebnimi potrebami, ki jih srčno vodi mentorica Saša Hudnik. Filmček zajema posnetke njihovih vaj in nastopov, v pogovoru z mentorico pa člani skupine spregovorijo o tem, zakaj radi nastopajo in pojejo ter kako se imajo na gledaliških uricah v trzinskem Kulturnem domu. »Prepogosto je ustvarjalnost oseb z različnimi ovira- 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin nostmi potisnjena v ozadje in se razne dejavnosti potekajo v okviru raznih ustanov. Le redki so dogodki, ko dobijo priložnost, da se predstavijo,« je prepričana mentorica. Zato je pomembno, da takšni projekti mladim s posebnimi potrebami pomagajo pri vključevanju v kulturne dejavnosti in razvijanju gledališke ustvarjalnosti. Prav pa je, da se mladi s posebnimi potrebami pokažejo tudi javnosti. S tem namenom je skupina med pomladjo 2021 in poletjem 2022 nastopila dvakrat, prvič na festivalu odrske umetnosti za ranljive skupine Integra v Kranju in drugič v domači dvorani Kulturnega doma Trzin s predstavo Moja sreča. Pred začetkom poletja so člani pripravili in posneli še zgodbico z naslovom Ribica. Dokumentarni film Radi gledališčimo! si lahko ogledate na spletni strani Zavoda Azum na povezavi https://zavodazum.com/2022/07/28/ radi-gledaliscimo-dokumentarec-o-gledaliski-skupini-mladih-s-posebnimi-potrebami/. MPP Foto: Saša Hudnik, Zavod Azum Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj (www.eu-skladi.si). Partnerji v projektu so Zavod Azum, Občina Trzin in Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin. Dogajanje na dlani Spominska slovesnost ob raketiranju radijskega oddajnika Domžale Na predvečer obletnice raketiranja radijskega oddajnika Domžale smo se zbrali veterani vojne za Slovenijo in počastili spomin na ta dogodek pred enaintridesetimi let. Tudi nekdanja Jugoslovanska armada je kmalu spoznala, kako močno orožje so mediji, predvsem radio in televizija, ki sta dnevno poročala o stanju v naši deželi in s tem obveščala ožjo in širšo svetovno javnost, zato jih je že v prvih dneh vojne uvrstila med strateške cilje, ki jih je treba onesposobiti. Tako je sredi dneva 2. julija napadla Oddajni center Domžale (OC). Dve reaktivni letali JA sta to izvedli z raketami in center začasno onesposobili. Na širšem območju oddajnika so se zadrževale enote TO Domžale, ki so skrbele za njegovo obrambo. Žal teritorialci zaradi nenadnosti napada in neprimerne oborožitve niso resneje ogrozili napadalcev iz zraka, obvarovali pa so radijski oddajnik pred veliko verjetnostjo terorističnega napada s tal. Napad je na srečo minil brez človeških žrtev. Prizadevni delavci OC so izjemno hitro usposobili stari oddajnik, ki je bil v rezervi, in poročanje novinarjev, prežeto z domoljubjem, se je nadaljevalo in veliko pripomoglo k uspešnosti slovenske osamosvojitvene vojne. Po krajši slovesnosti smo vsi prisotni ostali na druženju, ki je v veliki meri potekalo ob obujanju spominov na prelomen čas v zgodovini slovenskega naroda. Besedilo in foto: Janez Gregorič Odprtje obnovljenih obeležij tajnih skladišč orožja in opreme TO 1990-1991 V predpoletnem času smo se veterani vojne za Slovenijo iz Domžal odločili obnoviti obeležja še za naslednja štiri tajna skladišča. V preteklem obdobju smo jih obnovili pet, nekaj pa smo jih prihranili za prihodnje obdobje. S krajšo slovesnostjo smo z odkritjem obeležja najprej začeli pri Franciju Semprimožniku s Homca. Tam je bilo v tistih prelomnih časih, ko se je rojevala naša država, skrito orožje za 2. vod JOD (Jurišnega odreda), katerega najpomembnejša naloga je bila izvajanje blokade nad ljubljansko vojašnico JLA v Šentvidu. Orožje je imel skrito v kanalu za popravilo avtomobilov. Naslednji postanek je bil na Škrjančevem pri krojaštvu Marjana Pohlina, ki je v svojem tajnem skladišču varoval minsko-eksplozivna sredstva, prav tako za 2. vod JOD, ki mu je poveljeval Tomo Marc iz Radomelj. Tudi vsi pripadniki tega voda so bili iz bližnje oklice obeh tajnih skladišč, tako da je izvzem oborožitve in opreme potekal kar najhitreje. Marjan je tudi sam sodeloval pri soustvarjanju kulturnega programa, ki je bil v okviru odkritja obeležja. Zbrali smo se tudi v Dobu na nogometnem igrišču, kjer je bilo v pros­torih nekdanjega TVD Partizana Dob tajno skladišče orožja za 4. vod JOD, ki mu je med vojno poveljeval domačin Jože Narat in je prav tako sodeloval v blokadi vojašnice v Šentvidu. Skrbnik tega tajnega skladiš­ča je bil Božidar Cerar, ki je bil gospodar v društvu in je poskrbel, da v času hranjenja orožja pot nikogar ni zanesla v tisti del zgradbe, kjer je bilo skladišče. Na Kolovcu nad Radomljami je turistična kmetija Čeh, kjer je tudi bilo tajno skladišče orožja in oborožitve. Zakonca Ivan in Tatjana Kastelic sta zaupano nalogo opravila z odliko, tako kot vsi drugi skrbniki tajnih skladišč, saj niti eno ni bilo odkrito ali kako drugače omenjeno, preden so odslužila svojemu namenu. V času osamosvojitvene vojne je bila ob zavzetju skladišča orožja JLA v Borovnici na območju Kolovca pri kmetiji Čeh vzpostavljena nekakšna zaprta cona, ki je služila za pretovarjanje oborožitve in opreme. To orožje se je z večjih tovornjakov prelagalo na manjše, ki so skrivnostni tovor odpeljali na različne konce naše domovine, kjer so ga najbolj potrebovali. Ob tej priložnosti se v imenu veteranskega združenja vsem še enkrat najlepše zahvaljujemo. Franc Semprimožnik na svojem domu Odkritje obeležja pri Marjanu Pohlinu september 2022 Besedilo in foto: Janez Gregorič | 23 Dogajanje na dlani Mengeški smučarski skakalci že navdušujejo Na preizkušnji za slovenski pokal za mlajše mladince (do 16 let) v Velenju je bil Timo Šimnovec šestnajsti, dve mesti za njim pa je pristal Nik Bergant Smerajc, ki je nato prepričljivo v svojo korist odločil naslednjo tekmo v tej starostni skupini v Mislinji. Na tamkajšnji 93-metrski skakalnici je bil Timo petnajsti. Kadeti in kadetinja iz SSK Mengeš so se junija v slovenskem pokalu dokazovali na 55-metrski napravi v Sebenjah pri Tržiču, kjer se je Živa Andrić v konkurenci deklet, starih do 15 let, izkazala z bronasto kolajno. Med fanti je bil v tej konkurenci Alen Pestotnik peti, med leto mlajšimi pa sta Jaka Perne in Erik Tomažič skočila na četrto in šesto mesto. Na tekmovanju za slovenski pokal v Kranju zadnji dan avgusta je Nik Bergant Smerajc med mlajšimi mladinci (do 16 let) na 110-metrski napravi pod Šmarjetno goro poletel na najvišjo stopničko. Timo Šimnovec je preizkušnjo v Kranju končal na trinajstem mestu. V ljubljanskem Mostecu pa so se konec avgusta na prireditvi za slovenski pokal med seboj merili kadeti in kadetinje, med katerimi se je v konkurenci do 15 let s tretjim mestom odlično odrezala Živa Andrić. Med enako starimi fanti je bil Alen Pestotnik na 60-metrski skakalnici pod Rožnikom deveti. Med leto mlajšimi kadeti se je Erik Tomažič uvrstil na četrto mesto, Jaka Perne pa je pristal na 18. mestu. Živa Andrić se je konec julija uvrstila tudi v slovensko reprezentanco za pokal upov Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Hinterzartnu, kjer je med posameznicami skočila na četrto mesto, na ekipni preizkušnji pa je prispevala svoj delež k prepričljivemu zmagoslavju Slovenk. Miha Šimnovec Foto: Luka Brnot Plesalka iz Trzina na svetovnem prvenstvu v street showu za člane osvojila naslov svetovnih prvakinj Štiri plesalke, Trzinke, so se po skrajšanih poletnih počitnicah udeležile svetovnega prvenstva v street dance showu, ki je od 2. do 4. septembra potekalo v poljskem mestu Tomaszow Mazowiecki. Skupaj s soplesalci iz PK Miki so odplesale svoje najboljše nastope in osvojile številne medalje. Svetovnega prvenstva se je pod vodstvom koreografov in trenerjev Plesnega kluba Miki Andraža Mraka, Anje Jurić in Erika Bukovnika ter s spremstvom sedmih staršev udeležilo 86 slovenskih plesalcev z osmimi vrhunskimi plesnimi točkami. Prvi dan tekmovanja so nastopili mladinci. Mlajši mladinci so si s točko THE BACHELOR (Keja Kokošar) priplesali osmo mesto, njihovi starejši soplesalci pa s točko NOT HER SINS (Tina Kecelj, Maja Kralj) tretje mesto. Drugi dan tekmovanja so z naslovom svetovnih podprvakinj začela dekleta street show male skupine FRIENDS (Tina Kecelj). Sledili so jim naši najstarejši plesalci, člani, ki so s točko STALKER (Eva Mušič) pretresli gledalce in sodnike in si priplesali naslov svetovnih prvakov. Naši plesalci in trenerji so najboljši plesalci in trenerji. Naši spremljevalci in starši so najboljši spremljevalci in starši. Vsi skupaj smo te uspehe dosegli z vloženim trudom, prilagajanjem, zaupanjem in potrpežljivostjo. Kličem še na mnoge uspehe! 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas plačan oglas Saša Eminić Cimperman, Plesni klub Miki Foto: Arhiv Plesnega kluba Miki Dogajanje na dlani Gibalna veselica Ljudje si običajno privoščimo zabavo v večernih urah. Lahko se odločimo in gremo na potep po mestu ali pa jo mahnemo na kakšno skupno veselico. A vse to se dogaja šele zvečer! Šola zdravja pa organizira skupne veselice že zjutraj, in to povsod po Sloveniji. Veselice se začnejo že ob 7.30 ali ob 8. uri. Najprej preverite na tej povezavi https://solazdravja.com/skupine-po-obcinah/, kdaj se pri vas začnejo, da ne bi česa zamudili, saj se na teh veselicah dogajajo pomembne stvari. Tam se udeleženci vsako jutro zahvalijo novemu dnevu. Prvih 30 minut se gibajo in plešejo po metodi 1000 gibov. Glasbo ustvarja orkester »Narava bend«, v katerem igrajo psi, mačke, ptiči, žabe, kokoši in še marsikdo, ki se znajde v bližini kraja ene od številnih veselic na prostem. Kdaj pa kdaj zvoke popestrijo veter, dež in grmenje. Nič hudega, saj se v bližini vedno najdejo kakšne strehice, pod katere se malo bolj stisnemo, kot se za veselico navsezadnje spodobi! Tisti, ki redno hodijo na veselice Šole zdravja, radi poudarijo, da se na njih z veseljem oglasijo, saj se tam obenem gibajo in družijo, kar pa zelo dobro vpliva tako na telesno kakor tudi na psihično zdravje. Dobre besede o gibalnih veselicah so prišle tudi do ministrstva za zdravje, ki jih zdaj podpira že osmo leto. Torej, recept za ohranjanje in krepitev našega zdravja je preprost, čim več gibanja in čim več druženja. Letos se je tej podpori pridružila še Fundacija za šport. Pridružite se tudi vi! Čim več ljudi se zbere, tem bolj bo veselo. Če na vasi, v kraju ali naselju, kjer živite, še nimate takšne veselice, se oglasite na naslovu Šole zdravja info@solazdravja.si, kjer se bodo potrudili, da tudi pri vas čim prej organizirajo vsakodnevno jutranjo gibalno veselico. Pa na zdravje! Neda Galijaš DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA tel.: 059 932 066 e-naslov: info@solazdravja.si https://solazdravja.com/ Vabilo na vadbe društva Pot srca Društvo Pot srca vabi na vadbe v živo in na spletu ter na individualno podporo pri osebnem razvoju. Dobrodošli na vadbi, kjer boste prisluhnili svojemu telesu, prebudili stik s sabo, svojim telesom, dušo in umom. Telo boste sprostili in napolnili s pozitivno energijo, dušo boste napolnili s svetlobo in ljubeznijo, svoj um pa boste nežno umirili in zbistrili. Dobrodošli na terapiji, ki vam bo pomagala do življenja, v katerem boste v polnosti živeli svojo avtentičnost in lahkotno uresničevali vse svoje potenciale. VADBE V ŽIVO IN PREK SPLETA: joga za dobro počutje pranajama in meditacija regenerativna aroma joga biodanza trebušni ples Ženski krogi praksa za nego ženske energije: Cvetoča in Sijoča – Šola Belih tigric – praksa za zdravje in dobro počutje – – – – – – – DELAVNICE: – Zdravje v jeseni: napotki starodavnih znanj tradicionalne kitajske medicine: sobota, 24. september, ob 19. uri – zvočna kopel s tibetanskimi skledami – sprostitev in zdravljenje: nedelja, 25. september, od 18. do 19. ure – regenerativna joga z eteričnimi olji: sobota, 15. oktober, od 18. ure do 20.30 Vse vadbe, v živo in prek spleta, potekajo v ritmu naravnih ciklov – naučili se boste delati prave stvari ob pravem času ter potovati s tokom narave in življenja. Takrat življenje postane lahkotno, preprosto in sproščeno. Vabljeni tako začetniki kakor izkušeni! V društvu Pot srca vam nudimo tudi podporo pri osebnem razvoju: – psihološko svetovanje z energijskim zdravljenjem – tretma Access Bars – zvočna terapija s tibetanskimi skledami Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Za tekoče informacije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali se prijavite na e-novice. Kmetija Mušič iz Trzina vabi k vpisu v šolo jahanja Ježa konj, izkustveno jahanje za najmlajše, vodeno jahanje, šola jahanja za mlade in starejše, terenska ježa, spoznavanje konja, njegove narave in dela z njim. Informacije na tel. številki: 040 751 552 Facebookova stran: www.facebook.com/kmetija.music Foto: Arhiv kmetije Mušič september 2022 | 25 Zahvale V spomin Jožetu Kosmaču Nekaj dni pred praznovanjem 31-letnice državnosti se je v svojem oseminsedemdesetem letu poslovil veteran vojne za Slovenijo, teritorialec in zatem aktivni častnik Slovenske vojske, major Jože Kosmač. Od ustanovitve je bil član predsedstva našega območnega združenja, vodil je trzinski občinski odbor. Bil je naš iskreni prijatelj, vedno pripravljen na pomoč in pogovor. Z njim kramljati je bilo prijetno in pouč­ no, imel je izredno dober spomin in marsikdaj smo se s pogovorom izognili prebiranju suhoparnih arhivskih zapisov. Že pred dvema desetletjema je v naši Upravni enoti Domžale z velikim navdušenjem predaval o obdobju slovenskega osamosvajanja učencem zadnjih razredov osnovnih šol,. Vodil je tudi Združenje za vrednote NOB, poglobil se je celo v obdobje prve svetovne vojne in v Trzinu, kjer je živel, poskrbel za verodostojne podatke o Maistrovih borcih iz teh krajev. Pogrešali bomo njegovo hudomušnost in smisel za humor, predvsem pa iskrenega domoljuba, ki je vedel, kaj pomeni imeti rad svojo deželo in ljudi, ki bivajo v njej. OZVVS DOMŽALE Janez Gregorič ZAHVALA Cenjeni Jože. Ko mine čas za vselej, se preteklost skrči v en sam mimobežen trenutek. Vse naše skupno delo 14 let se preseli v spomine. Predsednik našega društva Zveze borcev za vrednote NOB Občine Trzin si postal leta 2008. Društvu si dal nov zagon. Maurice Messegue je zapisal: »Dopustiti razlike, spoštovati prepričanje drugih, bolj poskušati razumeti kot prepričevati – to je začetek modrosti.« Ja, tak si bil ti. In tvoje besede, rodoljub, domoljub ni samo privilegij nekaterih, ampak je dolžnost vseh. Vsi moramo imeti radi svojo domovino in biti hkrati človeški; ter ljudje na mestu, ko je treba pomagati sočloveku. Iz naplavin pozabe pomembnosti narodnoosvobodilnega boja in lukenj spomina v sedanjosti, iz vsega, kar je bilo v zadnjem času potlačeno, ti je uspelo spraviti nazaj v zavest ljudi veliko tega, kar se je zdelo za vedno izgubljeno. Cenjeni Jože. Navezoval si stike z vsemi združenji bivše občine, sodeloval na proslavah in srečanjih, zato so bila naša srečanja vedno z obilo prapori in prijetna ter prepoznavna. Tvoja predavanja po šolah so bila zanimiva, poučna, predvsem pa so pomembno vplivala na mlajše generacije ter pri njih razvijala vrednote NOB. Takega, kot smo te poznali: močnega, vztrajnega, polnega elana, vedno pozitivnega smo pričakovali, da boš premagal bolezen. Upali smo na najboljše, toda ti si odšel – boleče spoznanje za nas. Pogovora ne bo več, ne bomo skupaj sestankovali, ne bomo se več smejali, ne bo objemov ob rojstnih dnevih. Ne moremo se več poslušati. Lahko se samo spominjamo, kako lepo nam je bilo skupaj. Jož, manjkal nam boš. Spomini nate bodo lepi, spoštljivi in prijazni. Za vse hvala in mirno počivaj. Združenje borcev za vrednote NOB Občine Trzin ZAHVALA Vsi, ki ste me ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končal, temveč na to, ki ga začenjam! Po kratki in hudi bolezni je za vedno zaspal naš dragi JOŽE KOSMAČ Ob tej nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, za stisk roke s tolažilnimi besedami, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala Občini Trzin, županu Petru Ložarju, trzinskim društvom in občanom, ki so na žalni seji obudili veliko lepih spominov, pohval in počastili njegovo delo, vpeto v Trzin. Radi bi se zahvalili prav vsakemu izmed vas, ki ste se v tako velikem številu poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za ganljive besede slovesa Adi Lovše Mušič in Janezu Gregoriču, častni straži OZSČ Domžale in njenim članom, mnogim praporščakom, gasilcem, pevski skupini Krt, ki so s čutečimi pesmimi pospremili Jožeta k večnemu počitku. Zinka, Žiga in Aleš z družino 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Po dolgi in hudi bolezni je v 78. letu zaspal JANEZ PODBORŠEK iz Trzina. Od njega smo se na njegovo željo poslovili v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi Zahvale Naši Eli na zadnjo pot Težko se bomo privadili na misel, da naše kolegice Ele, velike ljubiteljice umetnosti, ni več med nami. Nemogoče je o njej govoriti v preteklem času, saj je še vedno živo pred našimi očmi s svojim pritajenim nasmehom in čopičem v roki, ko z velikimi zamahi slika odločne poteze v neverjetnih barvah. Najraje je imela rdečo. To je bila njena barva, zato na nobeni sliki ni smela manjkati. 14 dni pred smrtjo je prišla v Center Ivana Hribarja in si ogledala razstavo trzinskih ljubiteljskih slikarjev, med katerimi so tudi njena dela, in zadnji naslikani je dala naslov Sonce je potonilo. Pokomentirali sva slike, se poslovili in rekla je, da pride spet, ko ne bo tako vroče. Ela, sicer amaterska slikarka, se je veliko izobraževala preko Javnega sklada, z delom v društvih, obiski odmevnih razstav doma in v Evropi, ki so bile del dejavnosti v našem društvu, predvsem pa iz knjig in strokovne literature. Ela je rada sodelovala tudi na domačih likovnih dogodkih, kot so Sprehod ob Pšati, Tomova srečanja in slikanje na delavnicah v gradu Jable. Kako zelo je bila predana slikanju, smo se lahko prepričali na naših kolonijah, ko smo kar strmeli nad njenimi likovnimi rešitvami, kombinacijami barv in poetično igro podob. Čeprav je delala pod vodstvom mentorjev in likovnih pedagogov, se je zelo zanesla na mnenje svoje družine, tem mnenjem je namenjala veliko pozornosti. Trzinskim ljubiteljskim slikarjem je rada pomagala z nasveti, krajši čas je celo vodila likovno delavnico, veliko svojih del je podarila trzinskim društvom kot donacijo za različne namene, predvsem v domačem okolju. Članica Likovnega društva Radomlje je bila od vsega začetka, pred tem je obiskovala Lipo Domžale, nazadnje pa je je obiskovala likovno sekcijo v Centru aktivnosti Trzin. Dolgoletni mentor Janez Zalaznik je ob njeni samostojni razstavi leta 2012 v Radomljah takole zapisal: »Slike Jelke Moravec včasih premorejo krik, ki zareže globoko v gledalca. Vedno je iskala izraz te notranje bolečine, nuje po ekspresivni izpovedi, ZAHVALA katere se je tudi zavedala, saj je večkrat rekla, da potem ko sliko konča, čuti notranje olajšanje.« Vasilij Kandinski, ki je bil eden njenih najljubših slikarjev, je to poimenoval kot »slikanje iz notranje nuje«. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav. Ela pa ni bila samo izvrstna slikarka, njena velika ljubezen so bile tudi igra, drama, recitacija, epska pripoved, poezija. Imela je velik dar za prepoznavanje lepega, od glasbe do literature. Ela je bila izvirna in samosvoja, ni bila ena tistih, ki kopirajo slike po predlogah, tega ni marala. Nikoli se zatekala h klišejem in stereotipom, vedno je ohranjala svoj izraz, svojo lastno pripoved. Po 75. rojst­ nem dnevu se je po težki in mučni bolezni žal poslovila za vedno. Naj končam z besedami pesnika Daneta Zajca: pride čas, ko ni več časa. Majda Šilar Foto: MPP ZAHVALA Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. V 76. letu nas je po težki bolezni zapustila JELKA MORAVEC - ELA. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darove, cvetje in sveče. Posebna zahvala gre govornicama Brigiti Ložar in Majdi Šilar za čudovita govora, pevki Teji Saksida za ganljivo petje in duhovniku za obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Umrl je STANISLAV HABAT (1952–2022) Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem in gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Lepa hvala dr. Vesni Milojevič Teršak za zdravniško pomoč. Vsem in vsakemu posebej lepa hvala. Vsi njegovi september 2022 | 27 Divje rastline Če ga imate na vrtu, ga ne mečite stran Slovi po omega-3 maščobnih kislinah. Te so v zelenih rastlinah prava redkost. A ko ga uporabljamo v kuhinji, imamo v mislih vse prej kot to. Najbolj nas pritegne s svojo tolsto hrust­ ljavostjo in nežnim okusom. Tolščak, Portulaca oleracea, je razširjen plevel, za katerega so mnogi že spoznali, da to ni. Ima drobna semena, ki poskrbijo, da se vsako leto sam zaseje po vrtovih in njivah. Razširjen je po vsem svetu in vsaka dežela ima zanj posebne recepte. V Turčiji iz njega naredijo nekakšen caciki, v Grčiji različico grške solate, na Japonskem kislo juho. Domnevajo, da se je tolščak razširil po svetu v obdobju rimskega cesarstva. V času Rimljanov in dolgo potem so ga največ uporabljali kot zelenjavo. Tako je še danes v nekaterih državah. V starih zeliščarskih knjigah se pojavlja le redko. Danes pa se priljubljenost tolščaka povečuje, saj vse več ljudi ugotavlja, kako koristen je za telo. Njegova zdravilna uporaba je zelo široka – za prebavila, jetra, izločala, ožilje. Iz tradicionalne rabe je znana tudi uporaba pri preprečevanju glavobola, zdravljenju mastitisa, podpori reproduktivnim organom ter pri pljučnih boleznih, kašlju in hitri zadihanosti. Tradicionalna kitajska medicina ga priporoča za razstrupljanje, obnovo jetrne funkcije in pri vnetju mehurja. Če manjka na vašem vrtu in bi ga želeli imeti, si zdaj prinesite nekaj semen od drugod in jih preprosto posujte po svojem vrtu. Tolščak vsebuje »dobra« in »slaba« hranila. Med »dobrimi« izstopajo antioksidanti, na primer karoteni in vitamin C ter omega-3-maščobne kisline. Teh ima tolščak med vsemi zelenimi rastlinami verjetno največ in so nadvse pomembne, saj uravnavajo vnetni odziv v našem telesu, ta pa vpliva na razvoj najpogostejših kroničnih bolezni našega časa. Čeprav je tolščak zmagovalec med zelenimi rastlinami, količina omega-3-maščobnih kislin v tolščaku ni izjemno velika in naj ne bo naš edini vir teh koristnih maščobnih kislin. Z njimi so bogate tudi ribe ali laneno seme. Zaradi »slabe« oksalne kisline pa je prav, da tolščak na našem jedilniku ni prepogosto. Oksalna kislina je naravna kislina, prisotna v vseh rastlinah, ime je dobila po zajčji deteljici. Čebelarji uporabljamo oksalno kislino kot naravno sredstvo za zatiranje pršice varoje. Veliko oksalne kisline vsebujejo tudi zelenjadnice, na primer špinača in blitva. Oksalna kislina za človeka sicer ni strupena, a za nevtralizacijo potrebuje kalcij in druge ione. Pri prekomernem uživanju rastlin z veliko VABILO CENTER MODROSTI IN VITALNOSTI – CENTER AKTIVNOSTI ZA STAREJŠE TRZIN Začetek dejavnosti: ponedeljek, 3. oktober 2022 Program: tuji jeziki (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina), športne in plesne vadbe, delavnice, tečaj oblikovanja gline, tečaj računalništva, uporabe pametnih telefonov in digitalne fotografije, predavanja, druženja, izleti … Informacije in prijave: Katarina Pezdirc (031 695 040) Vabljeni v našo aktivno družbo. 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin oksalne kisline zato lahko pride do slabokrvnosti in številnih drugih zdravstvenih težav, ki jih povzroča nalaganje njenih presnovnih produktov. Tolščak je zaradi svoje tolste rasti in kiselkastega okusa zelo iskan plevel tudi med vrhunskimi kuharji. Mogoče tudi njih spominja na slanuše in morje ter nas še malo zaziblje v nepozabno poletje. Anja, Tina in Katja Rebolj Foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Recept: Skutni namaz s tolščakom Sestavine – 250 g skute – 3 cele glavice česna – žlica kisle smetana – žlica oljčnega olja – sol in poper – pest tolščaka – nekaj cvetov ognjiča in magnolije za okras Priprava V pečici spečemo v aluminijasto folijo zavite cele česnove glavice. Pečemo jih 30 minut pri 180 °C. Nato iz strokov iztisnemo sredico in k njej primešamo vse druge sestavine. Nekaj tolščaka zrežemo v skutni namaz, drugi del pa ga porabimo za dekoracijo. Namaz postrežemo s krekerji in jed okrasimo z ognjičem, magnolijo ali drugim užitnim cvetjem. Dober tek. Še več receptov iz uporabnih rastlin in cvetja najdete v knjigi Narava vedno zmaga. VABILO Delavnica naravne kozmetike iz zelišč Počasi se poletje preveša v jesen in v naravo nas kličejo tople barve in čudovit vonj zrelega sadja. Ne smemo pa pozabiti na nego svojega telesa, zato sem za vas pripravila jesensko obarvano delavnico. Izdelovali bomo bogato maslo za nego telesa, masko za obraz in antibakterijski gel za roke, ki ni škodljiv, je pa učinkovit. Delavnico vodi Katarina Keti. Termin: torek, 27. septembra 2022, ob 18. uri ob Florijanovem zeliščnem vrtu, Muzej na prostem nasproti Jefačnikove domačije, Jemčeva 37a, Trzin. Obvezna prijava na e-naslov drustvo.florijan@gmail.com do sobote, 24. septembra 2022 Prispevek: za člane Društva Florijan je delavnica brezplačna, za zunanje prostovoljni prispevek 7 evrov. Vremenska s(e)kir(i)ca Najtoplejše v zadnjih ali najhladnejše v prihodnjih desetletjih? Bolj ali manj smo preživeli tudi to, kot bodo vremenske analize kmalu pokazale, najtoplejše poletje, odkar imamo na voljo zanesljive meteorološke podatke – nekako za zadnje poldrugo stoletje! Niti dve desetletji ni bilo treba čakati, in že se je skoraj v celoti ponovilo neverjetno vroče poletje leta 2003, za katero smo mislili in verjeli, da ga ne bo nikoli več. Bati se je, da se bo v prihodnje ponovilo še prej! Lani smo se pritoževali nad pitno vodo, ki je dišala po kloru, letos pa smo bili veseli, da je še tekla iz pipe. Del avgusta Pšate od trzinske obvoznice dalje sploh ni bilo, tudi skozi Trzin je bolj mezela kot tekla. Le nemočni in nemo smo lahko opazovali sušenje posameznih dreves in grmovnic ter opustošenje suše na domačih njivah in vrtovih. V vsem poletju nismo bili deležni niti enega poštenega dnevnega naliva dežja (največji – 12,4 mm – je bil na zadnji dan poletja), ki bi nam prinesel vsaj od 15 do 20 litrov dežja na kvadratni meter; nazadnje se je to zgodilo natanko za praznični 1. maj, ko smo dobili 16 litrov. Trzinsko in sosednja polja so že vse od sredine poletja bolj kot ne rumenorjavkasta. Če štejemo še en vroč dan v maju, smo skoraj na 50-ki, povedano drugače – več kot polovica poletnih dni je bila vroča in so bile torej najvišje dnevne temperature zraka enake ali pa so presegle 30 stopinj Celzija. Že maja je padla »tridesetka«, junija smo bili že blizu 36 stopinj Celzija, potem pa je julija in avgusta temperaturo le še »navilo« na neverjetnih 37,3 (23. julija) oziroma 37,5 (5. avgusta) stopinj Celzija; v mesecih od junija do avgusta smo imeli 13, 20 in 15 vročih dni! Padavinsko nismo na letni ravni, s 370 milimetri v prvih osmih mesecih leta, niti na tretjini dolgoletnega povprečja, pri čemer smo zakorakali v zadnjo tretjino leta. Gorje nam, če bo hotela narava že do konca leta nadomestiti padavinski primanjkljaj. Po drugi strani pa bo ob padavinsko povprečni jeseni in zimi morda spomladi spet normalna gladina podtalnice Trzinsko-Mengeško-Domžalskega polja, od koder dobimo večino svoje pitne vode. Večji del poletja ste lahko prebrodili reko Kamniško Bistrico kot ob normalni višini gladine naše Pšate, tako nizka je bila gladina in še manjši pretok. Še najbolj normalen oziroma v skladu z dolgoletnim povprečjem je bil veter. Sonca je bilo prva dva poletna meseca v izobilju (petino nad dolgoletnim povprečjem), nekoliko smo bili zanj prikrajšani le zadnji poletni mesec. Če gledamo po mesecih, je bil vremensko zadnji kolikor toliko podoben dolgoletnemu povprečju letošnji april. Potem so temperature podivjale in presegle pričakovane vrednosti od 3 pa tudi do 4 stopinje Celzija (normalno odstopanje je stopinja navzdol ali navzgor). Oglejmo si še državno podobo – z avgustom se je končalo tudi meteorološko poletje. Vročih dni je bilo v Biljah (rekordnih!) 80, Podnanosu 71, Tolminu 64, Vedrijanu 58, Kopru 56 in Ljubljani 49 dni. Leta 2003 je bilo v Biljah 76 vročih dni, Podnanosu 77, Tolminu 58, Kopru 71, Vedrijanu 58 in Ljubljani 53. Vendarle smo v Biljah dosegli absolutni slovenski rekord. V rekordnem poletju 2003 je bilo na vzhodu od 40 do 60 vročih dni, letos pa precej manj – po nižinah od 20 do 40. Se bodo ovce nekoč pasle tudi na Triglavskem ledeniku? Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji je bilo letošnje poletje primerljivo s tistim iz leta 2003. V primerjalnem obdobju 1950–2022 je bilo letos na vzhodu po vročih dneh večinoma od 5. do 9. mesta. Razlog za tako razliko glede na zahod sta precej večja namočenost tal in pogost veter vzhodnih smeri. In kaj sploh lahko še dodamo vsem tem vremenskim dejstvom? Večina se do vode še naprej obnaša in dela z njo enako kakor doslej (beri: kot svinja z mehom), je pa vse več takih, ki se ob vsakokratnem odprtju pipe zavedo, da pitna voda izpod domače pipe ni več samoumevna. V tem pogledu smo na varnejši strani kot večji del modrega planeta, kar pa nam ne dovoljuje, da bi z vodo in zemljo še naprej ravnali večinoma brezbrižno. V tem smislu bo morda morala tudi naša občina predrugačiti prostorski načrt in na novo začrtati razvoj občine. Ker so pred nami lokalne volitve, bo zanimivo slišati in videti, kaj nam bodo jeseni ponujali tako stari kakor tudi morebitni novi volilni županski obrazi. V preteklosti smo se pogosto kitili z različnimi finančnimi kazalniki in dohodkom na prebivalca, ki naj bi kazali visoko stopnjo razvitosti naše občine, pa tudi po izobrazbi. A trajnostno gledano pomeni manj pogosto tudi več. To seveda ne velja za znanje, ki ga ni in ga ne bo nikoli dovolj, predvsem pa da ga znamo prenesti v prakso in ga uporabiti ter deliti. Morda so prav posledice letošnjega vremensko tako nenavadnega poletja dober preizkusni kamen za vsakega od nas in vse skupaj! Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (junij–avgust oz. meteorološko poletje 2022) Kazalnik Junij Julij Avgust Poletje Povprečna temperatura zraka (°C) 22,3 23,5 22,5 22,8 Najvišja temperatura zraka (°C) 35,7 (27. 6.) 37,3 (23. 7) 37,5 (5. 8.) 37,5 (5. 8.) Najnižja temperatura zraka (°C) 12,1 (1. 6.) 10,7 (9. 7.) 12,3 (11. 8.) 10,7 (9. 7.) Največja dnevna T amplituda (razlika: min./maks. T, v °C) 19,0: 35,7/16,7 (27. 6.) 19,1–33,2/14,1 in 37,3/18,2 (19. in 23. 7.) 20,2: 37,5/17,3 (5. 8.) 20,2: 37,5/17,3 (5. 8.) Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 16 / 7 / 0 13 /8 / 0 14 / 7 / 0 43 / 22 / 0 Največja dnevna količina padavin (mm) 10,7 (8. 6.) 10,4 (5. 7.) 12,4 (31. 8.) 12,4 (31. 8.) Količina padavin v obdobju (mm) 40,1 45,2 46,7 132,0 Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 22,3 23,5 22,5 22,8 Št. toplih/vročih dni/tropskih noči (maksimalna dnevna T zraka ≥ 25/30/20 °C) 28 / 13 / 1 31 / 20 / 1 28 / 15 / 2 87 / 48 / 4 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za posamezne mesece in meteorološko poletje 2022; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). september 2022 | 29 Obvestila Napovednik Društva upokojencev Žerjavčki Trzin Članom Društva upokojencev Žerjavčki Trzin sporočamo, da je ustanovljena kandidacijska komisija za volitve novega vodstva društva. Predsednica komisije Jožica Valenčak vsak ponedeljek dopoldne v Centru Ivana Hribarja ali na tel. št. 031 668 615 sprejema predloge članov, komu bi podelili zaupanje, da jih vodi v prihodnjem štiriletnem mandatu. Predloge komisija zbira do predvidoma konca oktobra, ko mora o zbranih predlogih poročati upravnemu odboru. Volitve bodo na zboru članov februarja 2023. Poleg rednih dejavnosti: kolesarjenje ob četrtkih ob 9. uri izpred Centra Ivana Hribarja, pohodništvo ob torkih ob 8. uri izpred Mercatorja, balinanje po dogovoru z Marjanom, dopoldne ali popoldne, pevska srečanja, delavnice ipd., bo 24. septembra ob 9. uri v športnem parku BALINARSKI TURNIR štirih društev. Vabljeni! Zoran Rink – – – – – STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno Slovenski in tuji TV programi z Limbarske gore, Krvavca ter Krima. 031 689 832 - Boštjan ZANESLJIVO IN UGODNO! SERVIS LCD TV 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik plačan oglas 15 let plačan oglas - TV od 18,5 EUR, INTERNET od 13 EUR, MOBILNA TEL. od 5 EUR/mesec - ARENA SPORT, SPORT KLUB, POP TV, filmski, otroški in dokumentarni (DISCOVERY) programi. - INTERNET in IPTV signal + časovni zamik tudi s Kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zg. Javoščice, Rožična, Porebra, Sr. Vasi, Črnivca, Slivne in Sv. Miklavža. Oglasi Ponedeljek - petek: 7:00 - 20:00 Sobota: 7:00 - 19.00 Nedelja in prazniki: 8.00 - 17.00 LALI d.o.o. 041 927 640 ALU OGRAJA www.lekarnaljubljana.si    plačan oglas plačan oglas PVC OGRAJA Veljavnost od 1. 9. do 10. 10. 2022 Vzemite si čas za svoje zdravje! izbrano iz kataloga ugodnosti redna cena: 14,26 € cena s Kartico zvestobe 11,41 € 3 POPUST: 20 % MALČEK ŠAMPON PROTI UŠEM Primeren za uporabo pri odraslih in otrocih, starejših od 3 let, 200 ml. Zagotavlja zaščito kože, visok odstotek vode, jojoba olja, vitamina B5 in E pa kožo pomirjajo, 50 ml. redna cena: 6,04 cena s Kartico zvestobe 4,83 € POPUST: 20 % 1 POPUST: 20 % Na voljo 2 grelni blazinici s trakom za vrat ter 4 grelne blazinice s trakom in večfunkcijski obliži za hrbet (2 obliža). Medicinski pripomoček 11,14 € 3 POPUST: 20 % AQUA MARIS STRONG Pršilo za nos s prečiščeno hipertonično morsko vodo, ki pomaga odmašiti nos pri prehladih, alergijah in gripi. Brez konzervansov, 30 ml. Medicinski pripomoček 3po0pust tz % a ime i k e K ar tn os 3 redna cena: 13,93 € cena s Kartico zvestobe THERMO THERAPY u go dn 10,72 € Z medom, svežim matičnim mlečkom, pantotensko kislino in vitaminom B6. Primerno tudi za otroke od 6. leta dalje, 10 plastenk po 15 ml. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. € Medicinski pripomoček redna cena: 13,40 € cena s Kartico zvestobe MATIČNI MLEČEK Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe 5,29 € 2 POPUST: 15 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 1. 9. do 10. 10. 2022 oz. do prodaje zalog. september 2022 plačan oglas Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. VLAŽILNA KREMA ZA OBČUTLJIVO KOŽO e z ves tobe Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami. DHK ima vlogo pri delovanju možganov, 60 mehkih kapsul. tic OMEGA 3 1000 MG | 31 Oglasi Nezgodno zavarovanje Pazi name. Kjer vi vidite zid, otroci vidijo plezalno steno. Zavarujte jih pri odkrivanju sveta. • Višja zavarovalna kritja ob nespremenjenih premijah. • 20 % popusta za veliko družino. • Enostavna sklenitev na triglav.si. plačan oglas Vse bo v redu. triglav.si KUPON SEPTEMBER 2022 10% 10% 10% 10% NA SVEŽE MESO IN IZDELKE MCL Sedež: a on VO NU batalj NO ZI kega TR mniš V i Ka MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 c Kupon velja v septembru in oktobru 2022 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Trzin KUPON SEPTEMBER 2022 NA SVEŽE MESO IN IZDELKE MCL Na Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., uli Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 Kupon velja v septembru in oktobru 2022 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Trzin 2022 NA SVEŽE MESO IN IZDELKE MCL MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 • kokošja in prepeličja jajca Kupon velja v septembru in oktobru 2022 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Trzin 2022 NA SVEŽE MESO IN IZDELKE MCL MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 Kupon velja v septembru in oktobru 2022 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo. Trzin 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin plačan oglas KUPON SEPTEMBER Sedež: • domači rezanci plačan oglas KUPON SEPTEMBER Sedež: